Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2008 z dne 14. 1. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2008 z dne 14. 1. 2008

Kazalo

139. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji, stran 275.

Na podlagi šestega odstavka 51. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet v soglasju z ministrom za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje in način opravljanja izrednih prevozov, izdajanje dovoljenj za izredne prevoze (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) ter tranzitne smeri za opravljanje izrednih prevozov po javnih cestah v Republiki Sloveniji.
2. člen
(1) Izredni prevoz po javni cesti je prevoz z vozilom ali skupino vozil (v nadaljnjem besedilu: vozilo), ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom (v nadaljnjem besedilu: tovor) presega s predpisi dovoljeno skupno maso, dimenzije (širina, dolžina ali višina vozila) ali osne obremenitve (v nadaljnjem besedilu: izredni prevoz).
(2) Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na javni cesti ali njenem delu (v nadaljnjem besedilu: cesta) s prometnimi znaki.
II. POGOJI IN NAČIN OPRAVLJANJA IZREDNIH PREVOZOV
3. člen
(1) Osna obremenitev vozila, s katerim se opravlja izredni prevoz, ne sme preseči osne obremenitve, ki je dovoljena s predpisom ali odrejena s prometnim znakom na cesti na prevozni poti, za več kot 30%. Večje preseganje osnih obremenitev se z dovoljenjem lahko odobri ob izpolnjevanju posebnih pogojev, ki se nanašajo na stanje vozišča, način vožnje ter tehnične značilnosti vozila in jih določi izdajatelj dovoljenja.
(2) Za izredne prevoze IV. kategorije se z dovoljenjem lahko odobri preseganje osne obremenitve tako, da znaša osna obremenitev vozila največ 12 ton na posamezno os.
(3) Priklopno ali polpriklopno vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz in katerega osna obremenitev preseže največjo dovoljeno osno obremenitev za več kot 3 tone, mora biti opremljeno z avtomatskim izravnavanjem osnega pritiska in najmanj osmimi kolesi na osi.
4. člen
Izredni prevozi se glede na preseganje največjih dovoljenih skupnih mas, dimenzij ali osnih obremenitev, predpisanih za vozilo, s katerim se ti prevozi opravljajo, delijo v pet kategorij:
– izredni prevoz I. kategorije je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom ne presega 44 ton skupne mase, 3 m širine, 4,2 m višine, dolžine za več kot 25% od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki ter osnih obremenitev, dovoljenih s predpisi ali odrejenih s prometnimi znaki;
– izredni prevoz II. kategorije je prevoz z vozilom, ki ima samo ali skupaj s tovorom naslednje vrednosti skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev: nad 44 ton do največ 60 ton skupne mase, nad 3 m do največ 3,5 m širine, nad 4,2 m do največ 4,5 m višine, ki presega dolžino za 25% do največ 40% od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki, in ki presega osne obremenitve za največ 20% od največjih dovoljenih s predpisi ali odrejenih na cesti s prometnimi znaki;
– izredni prevoz III. kategorije je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom presega gornje meje skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev, določene v prejšnji alinei za izredni prevoz II. kategorije;
– izredni prevoz IV. kategorije je prevoz z delovnim vozilom brez tovora, registriranim za udeležbo v prometu, katerega skupna masa presega s predpisi dovoljeno skupno maso in ne presega 60 ton oziroma so zaradi skupne mase presežene dovoljene osne obremenitve. V to kategorijo sodijo tudi delovna vozila brez tovora, katerih dimenzije presegajo s predpisi dovoljene mere;
– izredni prevoz V. kategorije je prevoz z delovnim strojem, vleka zamenljivega vlečenega stroja ali traktorskega priključka brez tovora, kadar to vozilo presega s predpisi dovoljene dimenzije in osne obremenitve, vendar ne presega dovoljene skupne mase.
5. člen
(1) Izredni prevoz se lahko opravi le, če je pristojni organ zanj izdal dovoljenje, s katerim se v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, natančno določijo pogoji in način izvedbe izrednega prevoza, na katerega se dovoljenje nanaša, in višina povračila za izredni prevoz.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda:
– če sta vozilo ali tovor konstrukcijsko nedeljiva tako, da z demontažo delov vozila ali tovora ni mogoče zmanjšati njune skupne mase, dimenzij ali osne obremenitve na raven največjih dovoljenih s predpisi ali odrejenih s prometnimi znaki na javni cesti,
– če vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti kot prevoz po javni cesti,
– če je pri izvedbi izrednega prevoza moč zagotoviti pogoje za varno in čim manj moteno odvijanje cestnega prometa.
6. člen
Izredni prevozi, za katere po zakonu dovoljenje ni potrebno, se izvajajo pod naslednjimi pogoji in na naslednji način:
– za izredne prevoze, ki jih je potrebno opraviti takoj zaradi intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ob izrednih razmerah ali zaradi obrambnih potreb, mora njihov naročnik ali izvajalec predhodno uskladiti pogoje njihovega izvajanja in prevozne poti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija) ter pred začetkom izvajanja izrednih prevozov o njih obvestiti policijo na telefonsko številko 113;
– opravljanje izrednih prevozov, ki se morajo opraviti zaradi vzpostavitve prevoznosti javnih cest v zimskih razmerah (pluženje cest in posipanje cest proti poledici), se določi v izvedbenem programu zimske službe;
– o izrednem prevozu I. kategorije z vozili mednarodnih mirovnih sil, mednarodnih organizacij oziroma obrambnih sil drugih držav, ki potekajo po tranzitnih smereh iz III. poglavja tega pravilnika, mora njegov naročnik ali izvajalec obvestiti Ministrstvo za zunanje zadeve najmanj pet delovnih dni pred začetkom izvajanja izrednega prevoza. Obvestilo mora vsebovati najmanj podatke o naročniku in izvajalcu izrednega prevoza, o vozilu ali vozilih mednarodnih mirovnih sil, s katerimi bo izredni prevoz opravljen (vrsta, tip in registrska številka vozila ali vozil, dimenzije, razmik osi z osnimi obremenitvami ter skupna masa vozila ali vozil), o času prevoza ter o prevozni poti. Ministrstvo za zunanje zadeve o izrednem prevozu takoj obvesti vojaško policijo, ki organizira spremstvo izrednega prevoza, ter direkcijo, ki v skladu z določbami tega pravilnika ugotovi sposobnost tranzitne smeri za prevzem izrednega prevoza;
– izredni prevozi iz tega člena se lahko opravljajo samo z vozili, ki so označena in opremljena v skladu z določbami tega pravilnika.
7. člen
(1) Za izdajo dovoljenja za izredni prevoz, ki poteka po državnih cestah ali državnih in občinskih cestah, je pristojna direkcija, če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni občinski organ po določbah tega pravilnika.
8. člen
(1) Za izdajo dovoljenja za izredni prevoz je treba vložiti pisno vlogo ali vlogo, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Vloga mora vsebovati najmanj podatke o:
– vložniku vloge za dovoljenje za izredni prevoz (podatki o fizični ali pravni osebi),
– tovoru (vrsta tovora in tehnični podatki o tovoru),
– vozilu ali vozilih, s katerimi bo izredni prevoz opravljen (registrska označba vozila; za vozila, ki niso registrirana v Republiki Sloveniji, se priloži kopija prometnega dovoljenja in potrdila o skladnosti vozila ali druga listina, iz katere je mogoče ugotoviti ustreznost vozila ter državo registracije; za vozila, za katera ni potrebna registracija vozila, se predloži identifikacijska številka vozila),
– izrednem prevozu (dimenzije, skupna masa, osne obremenitve),
– času prevoza oziroma prevozov (predviden začetek in trajanje),
– načrtovani prevozni poti.
(2) Za izredne prevoze II. in III. kategorije je treba vlogi priložiti tudi skico vozila ali vozil, s katerimi bo izredni prevoz opravljen, s prikazom naložitve tovora (tloris, naris in prečni prerez z označbo dimenzij in skupne mase). Kadar izredni prevoz presega osne obremenitve, mora skica vsebovati tudi označitev osnih obremenitev in razmike osi.
(3) Za izredne prevoze III. kategorije, ki se uvrščajo med izredne prevoze zaradi preseganja mas oziroma dimenzij, in za izredne prevoze II. kategorije, pri katerih so potrebne kratkotrajne zaustavitve prometa, se vlogi priloži tudi prevozni načrt.
(4) Za izredne prevoze, katerih skupna masa presega nosilnost premostitvenih objektov na prevozni poti (skupna masa izrednega prevoza presega 60 ton ali presega nosilnosti, določene v banki cestnih podatkov), se vlogi priloži tudi presoja stabilnosti premostitvenih objektov. Presoja, ki se nanaša na enak izredni prevoz ter nespremenjeno prevozno pot in objekte, ne sme biti starejša od enega leta.
(5) Vlogi tuje pravne ali fizične osebe za izdajo dovoljenja za izredni prevoz po javnih cestah v Republiki Sloveniji mora biti priložena izjava, da je za izvedbo izrednega prevoza, za katerega je s tem pravilnikom predpisano spremstvo, določila organizatorja izrednega prevoza iz 15. člena tega pravilnika.
(6) Vloga za izdajo dovoljenja za izredni prevoz se lahko vloži na obrazcu, ki ga v skladu z določbami tega pravilnika določi direkcija.
9. člen
Prevozni načrt iz tretjega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati naslednje podatke:
– prevozno pot z navedbo cest, po katerih naj bi izredni prevoz potekal, ter vseh parkirišč in drugih prometnih površin ob prevozni poti, primernih za ustavljanje izrednega prevoza,
– časovni potek prevoza z navedbo predvidenih postankov na parkiriščih ali drugih prometnih površinah ob prevozni poti,
– opis, lokacijo in predviden čas posebnega manevriranja z vozilom ali manipuliranja s tovorom,
– opis predvidenih posebnih ukrepov pri izvajanju izrednega prevoza (delna ali popolna zapora ceste zaradi izrednega prevoza s predvidenim časom njenega trajanja, predvideni posegi v naprave in napeljave v zračnem prostoru nad voziščem ceste in podobno),
– način urejanja prometa v primerih iz tretje ali četrte alinee tega člena (izmenično odvijanje cestnega prometa, usmerjano s pomočjo semaforjev ali ročno, preusmeritev prometa na obvozne ceste in podobno).
10. člen
Presoja stabilnosti premostitvenih objektov iz četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika mora vsebovati naslednje:
– identifikacijske in tehnične podatke o cestnih objektih,
– poročilo o stanju cestnih objektov,
– maso izrednega prevoza,
– skupno maso in obtežno shemo izrednega prevoza ter statične izračune,
– posebne pogoje za prevoz preko objektov,
– morebitne predhodne ukrepe, potrebne za zagotovitev prevoznosti preko cestnih objektov,
– ugotovitev, da so cestni objekti, preko katerih je predviden izredni prevoz, sposobni za varno izvedbo izrednega prevoza, in
– pogoje, pod katerimi se sme izredni prevoz opraviti brez posledic za stabilnost in trajnost cestnih objektov.
11. člen
(1) Dovoljenje za izredni prevoz se izda na posebnem obrazcu, ki ga določi izdajatelj dovoljenja in ki mora vsebovati najmanj podatke o:
– fizični ali pravni osebi, na katero se glasi dovoljenje za izredni prevoz (v nadaljnjem besedilu: imetnik dovoljenja),
– vozilu ali vozilih, s katerimi se sme opraviti izredni prevoz,
– skupni masi, dimenzijah in osnih obremenitvah izrednega prevoza, ki presegajo dovoljene s predpisom ali odrejene s prometnim znakom na prevozni poti,
– prevozni poti izrednega prevoza,
– času, v katerem se sme opraviti izredni prevoz,
– obveznosti in vrsti spremstva, številu vozil za spremstvo oziroma obveznosti sodelovanja policije med izvajanjem izrednega prevoza ter
– obveznostih udeležencev izrednega prevoza iz 21. člena tega pravilnika.
(2) Dovoljenje za izredni prevoz III. kategorije mora vsebovati pogoj, da je imetnik dovoljenja dolžan izdajatelju dovoljenja za izredni prevoz (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj dovoljenja) pred začetkom opravljanja izrednega prevoza najaviti njegov začetek opravljanja.
(3) Imetnik dovoljenja mora najavo iz prejšnjega odstavka izvesti na način, ki ga v dovoljenju določi izdajatelj dovoljenja.
(4) Izdajatelj dovoljenja lahko v dovoljenju določi:
– da mora imetnik dovoljenja o opravljanju izrednega prevoza obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja ter določi vsebino obvestila in število njegovih ponovitev,
– da mora imetnik dovoljenja izdajatelja dovoljenja pred začetkom opravljanja izrednega prevoza obvestiti, da je izredni prevoz pripravljen za pregled, in omogočiti pregled izrednega prevoza,
– da mora imetnik dovoljenja izdajatelja dovoljenja obvestiti o točnem začetku prevoza vsaj osem ur pred njegovim začetkom, in sicer na način, kot ga določi izdajatelj dovoljenja,
– da mora imetnik dovoljenja izpolniti druge dodatne pogoje, potrebne za zagotovitev varstva cest in prometa na njih.
12. člen
(1) Dovoljenje za izredni prevoz se izda za vsak posamični izredni prevoz in velja največ 30 dni od dneva izdaje dovoljenja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izdajatelj dovoljenja izda eno dovoljenje za izredni prevoz z več vozili v primeru, da gre za sočasni prevoz enakih tovorov z enakimi vozili po isti prevozni poti. V tem primeru izdajatelj dovoljenja določi obvezno razdaljo med vozili, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in druge pogoje opravljanja izrednega prevoza.
13. člen
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena se lahko izda dovoljenje za izredne prevoze za obdobje od najmanj enega do največ dvanajst mesecev:
– za več izrednih prevozov ali
– za izredne prevoze, ki se opravljajo z več vozili.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda za opravljanje:
– več izrednih prevozov I. kategorije ali za izredni prevoz I. kategorije za več vozil na vseh javnih cestah. V tem primeru se v dovoljenju obvezno določi, da dovoljenje ne velja za opravljanje izrednih prevozov po cestah, delih cest in preko cestnih objektov, na katerih je prepovedan promet tovornih vozil ali na katerih izredni prevoz presega osno obremenitev, skupno maso, skupno širino, skupno dolžino ali skupno višino, ki je označena s prometnim znakom na cesti. V dovoljenju za izredni prevoz se navedejo tudi premostitveni objekti in odseki cest, preko katerih izredni prevoz ni dovoljen;
– več izrednih prevozov II. kategorije ali za izredni prevoz II. kategorije za več vozil na eni ali več prevoznih poteh;
– več izrednih prevozov III. kategorije na eni ali več prevoznih poteh, kadar vozilo v izrednem prevozu samo ali skupaj s tovorom ne presega 44 ton skupne mase, 4,5 m višine, 25 m dolžine, 4,5 m širine in ne presega predpisanih osnih obremenitev;
– več izrednih prevozov IV. kategorije na eni ali več prevoznih poteh;
– več izrednih prevozov V. kategorije na eni ali več prevoznih poteh, kadar skupna masa vozila ne presega 60 ton in osne obremenitve vozila ne presegajo predpisanih osnih obremenitev.
(3) Pri dovoljenjih iz tega člena se mora imetnik dovoljenja pred začetkom vsakega prevoza prepričati, če je izvedba izrednega prevoza v skladu z izdanim dovoljenjem mogoča na celotni prevozni poti. Pri izvajanju izrednega prevoza se morajo ne glede na izdano dovoljenje upoštevati vse omejitve prometa, ki so nastopile po izdaji dovoljenja iz tega člena in so označene s prometnimi znaki.
14. člen
Dovoljenje za izredni prevoz ne nadomešča dovoljenja za delno ali popolno zaporo ceste zaradi predvidljive ovire na cesti po predpisih o javnih cestah.
15. člen
(1) Vložnik vloge za izdajo dovoljenja za izredni prevoz II. ali III. kategorije mora v vlogi določiti organizatorja izrednega prevoza.
(2) Organizator izrednega prevoza skrbi:
– da so vsi, ki sodelujejo pri izrednem prevozu, seznanjeni z načrtom prevoza in vsemi pogoji njegove izvedbe,
– da se ob izvajanju prevoza upoštevajo predpisi in vsi pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz,
– za sporazumevanje z izdajateljem dovoljenja, vzdrževalci cest, policijo in drugimi.
(3) Za izredni prevoz, za katerega ni potrebna določitev organizatorja izrednega prevoza, skrbi imetnik dovoljenja. Pred začetkom opravljanja izrednega prevoza je imetnik dolžan prevoznika in voznika seznaniti s pogoji za njegovo izvedbo, določenimi v dovoljenju za izredni prevoz. Pred začetkom opravljanja izrednega prevoza je dolžan s pogoji za njegovo izvedbo seznaniti tudi spremljevalce izrednega prevoza, če je z dovoljenjem za izredni prevoz določena obveznost spremstva.
16. člen
(1) Vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz, in tovor na vozilu morata biti označena v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa.
(2) Priključki na vozilu (plug in podobno), ki presegajo dovoljeno širino, morajo biti označeni enako kot tovor na vozilu.
(3) Vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz, mora biti vsaj na zadnji strani označeno z napisom »IZREDNI PREVOZ«. Vozilo, ki opravlja izredni prevoz zaradi vzpostavitve prevoznosti javnih cest v zimskih razmerah po določbah tega pravilnika, mora biti na zadnji strani označeno z napisom »PLUŽENJE – POSIPANJE«.
(4) Napis mora biti na pravokotni odsevni površini oranžne barve. Napis mora biti črne barve, višina črk pa mora meriti najmanj 120 mm. Vozilo mora biti tudi označeno z najmanj eno rumeno utripajočo ali vrtečo se lučjo, tako da je vidna vsem udeležencem v cestnem prometu.
17. člen
(1) V dovoljenju za izredni prevoz se glede na zahtevnost in značilnosti prevoza ter prevozne poti določi obveznost in vrsta spremstva izrednega prevoza, število vozil za spremstvo in obveznost sodelovanja policije pri zagotavljanju varnega odvijanja izrednega prevoza.
(2) Obvezno spremstvo izrednega prevoza se določi za izredni prevoz v primeru, da ta zaradi svojih dimenzij presega širino ali prosti profil prometnega pasu na celotni ali delu prevozne poti, da v krivinah prehaja na drug prometni pas ali da je zaradi njegovega izvajanja potrebna kratkotrajna ustavitev prometa na delu prevozne poti. Spremstvo teh izrednih prevozov je obvezno samo za tisti del prevozne poti, za katerega je v dovoljenju za izredni prevoz izrecno določeno, in se izvaja najmanj z enim vozilom za spremstvo, ki vozi pred izrednim prevozom, na avtocesti pa za njim.
(3) Kadar izdajatelj dovoljenja pri zavarovanju in izvedbi izrednega prevoza določi sodelovanje policije, mora predhodno pridobiti pisno soglasje Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve, v katerem sta določena obseg in način policijskega zavarovanja oziroma sodelovanja pri izvedbi izrednega prevoza.
(4) Na avtocesti in hitri cesti z enosmernim prometom in najmanj dvema voznima pasovoma:
– je obvezno eno enostavno spremstvo za izredne prevoze širine nad 3,0 m do vključno 3,5 m;
– je obvezno eno zahtevno spremstvo za izredne prevoze širine nad 3,5 m do vključno 4,5 m;
– sta obvezni najmanj dve zahtevni spremstvi za izredne prevoze širine nad 4,5 m.
(5) Na ostalih cestah:
– je obvezno eno enostavno spremstvo za izredne prevoze širine nad 3,0 m do vključno 3,5 m;
– je obvezno eno enostavno in eno zahtevno spremstvo za izredne prevoze širine nad 3,5 do vključno 4,0 m;
– sta obvezni dve zahtevni spremstvi za izredne prevoze širine nad 4,0 m do vključno 4,5 m;
– sta obvezni najmanj dve zahtevni spremstvi za izredne prevoze širine nad 4,5 m, lahko pa se določi tudi sodelovanje policije.
(6) Glede na značilnosti izrednega prevoza in prevozne poti se lahko določi tudi drugačen obseg spremstva.
(7) Spremstvo izrednega prevoza izvajajo spremljevalci izrednega prevoza z vozili za spremstvo.
18. člen
(1) Spremstvo se izvaja z osebnimi ali tovornimi vozili, ki ne presegajo največje dovoljene mase 3,5 tone, ki vozniku zagotavljajo dobro vidljivost nazaj in ob straneh ter so označena in opremljena po določbah tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vozila za spremstvo) ter niso vozila, s katerimi se izvaja izredni prevoz.
(2) Vozilo za spremstvo in vozilo, s katerim se izvaja izredni prevoz, mora biti opremljeno z brezžično napravo, ki omogoča vozniku vozila za spremstvo vzpostaviti zvezo z voznikom, ki izvaja izredni prevoz.
19. člen
(1) Enostavno spremstvo se izvaja z vozili za spremstvo, ki morajo biti opremljena z rumeno utripajočo lučjo in rumeno svetlobno ali odsevno tablo z napisom »IZREDNI PREVOZ«, tako da so vidna vsem udeležencem v cestnem prometu. Tabla mora biti dolga najmanj 80 cm z višino črk najmanj 10 cm. Napisi na tabli morajo biti črne barve. Rumena utripajoča luč je lahko vgrajena v svetlobno tablo. Napis na tabli mora biti viden le v času opravljanja izrednega prevoza.
(2) Vozilo, ki izvaja enostavno spremstvo, mora biti opremljeno najmanj z naslednjo dodatno opremo:
– zeleno in rdečo zastavico za urejanje prometa ali z loparjem za urejanje prometa ter svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo,
– dvema odsevnima prometnima znakoma triopan (tristranska piramida), na katerih sta upodobljena znak “nevarnost na cesti” (I-25), s stranico enakostraničnega trikotnika najmanj 60 cm, in dopolnilna tabla (IV-5) z besedilom »IZREDNI PREVOZ«, z velikostjo pisave najmanj 8 cm, oziroma z dvema samostojnima prometnima znakoma, ki vsebujeta znak “nevarnost na cesti” (I-25), s stranico enakostraničnega trikotnika najmanj 60 cm, in dopolnilno tablo (IV-5) z besedilom »IZREDNI PREVOZ«, z velikostjo pisave najmanj 8 cm,
– dvema prenosnima utripajočima svetilkama rumene barve ter
– varnostnim jopičem živo oranžne barve z vdelanimi belimi odsevnimi trakovi za spremljevalca.
20. člen
(1) Zahtevno spremstvo se izvaja z vozili za spremstvo, ki morajo biti označena in opremljena enako kot vozila, s katerimi se izvaja enostavno spremstvo, ter dodatno opremljena še:
– z merilnikom dolžin in višin ter
– s svetlobno signalno tablo velikosti najmanj 1000 mm x 700 mm, s spremenljivo vsebino prometnih znakov: znak »nevarnost na cesti« (I-25) z dopolnilno tablo (IV-5) »IZREDNI PREVOZ«, znak »prepovedano prehitevanje vseh motornih vozil, razen enoslednih« (II-28), znak »prepovedano prehitevanje za tovorna vozila« (II-29), rumena utripajoča puščica, usmerjena levo ali desno, ki opozarja, da je prometni pas zaprt in ga je potrebno menjati v smeri puščice. Prometna signalizacija mora biti vidna naprej in nazaj. Na signalni tabli ne sme biti reklamnih sporočil. Uporaba znakov mora biti krmiljena iz vozila.
(2) Vozilo za spremstvo, s katerim se izvaja zahtevno spremstvo, se lahko uporablja tudi za izvajanje enostavnega spremstva.
21. člen
(1) Vsi udeleženci izrednega prevoza morajo v času izvajanja prevoza zagotavljati, da se prevoz odvija v skladu z določili in pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz. Prevoz morajo izvajati tako, da predstavlja najmanjšo možno oviro za odvijanje cestnega prometa in da ne ogroža varnosti prometa.
(2) V primeru, da zaradi izvajanja izrednega prevoza nastane za njim kolona vozil, se morajo vsa vozila, ki sodelujejo v izrednem prevozu, na prvem primernem mestu umakniti, tako da drugim udeležencem v prometu omogočijo neovirano vožnjo mimo.
(3) V primeru, da med izvajanjem izrednega prevoza nastane okvara na vozilu ali skupini vozil, s katerim se opravlja izredni prevoz, je potrebno pokvarjeno vozilo oziroma skupino vozil takoj umakniti z vozišča ceste na prvo primerno površino. Če to ni mogoče, je treba mesto zaustavitve izrednega prevoza takoj zavarovati v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in ob uporabi prometnih znakov iz 19. oziroma 20. člena tega pravilnika glede na vrsto spremstva. V mraku ali temi in v pogojih slabe vidljivosti je treba mesto zaustavitve izrednega prevoza označiti tudi s prenosnimi utripajočimi svetilkami oranžne barve, o cestni oviri takoj obvestiti policijo na telefonsko številko 113 ter takoj pričeti z ukrepi za čimprejšnjo odstranitev vozila oziroma skupine vozil z vozišča ceste.
(4) Izvajanje izrednega prevoza je treba prekiniti in zavarovati vozila ali jih umakniti z vozišča ceste na prvo primerno površino tudi v primeru nenadnega poslabšanja voznih pogojev (megla, močan veter ali dež, sneženje in podobne okoliščine) ali nenadnega poslabšanja stanja cest (poledica, zameti, plazovi in podobno). V teh primerih je treba ravnati na način iz prejšnjega odstavka.
(5) Določba prejšnjega odstavka ne velja za izredne prevoze, ki se morajo opraviti zaradi vzpostavitve prevoznosti javnih cest v zimskih razmerah (pluženje cest in posipanje cest proti poledici).
22. člen
(1) Izdajatelj dovoljenja lahko sam, na predlog policije ali na predlog izvajalcev rednega vzdrževanja cest, po katerih naj bi se odvijal izredni prevoz, prekliče že izdano dovoljenje za izredni prevoz. To lahko stori v primeru, če so po izdaji dovoljenja nastale okoliščine, ki onemogočajo varno izvedbo izrednega prevoza pod pogoji, določenimi v dovoljenju, ali če so bile na prevozni poti odrejene omejitve uporabe ceste, ki izrednega prevoza po že izdanem dovoljenju ne dopuščajo.
(2) V primeru preklica dovoljenja iz prejšnjega odstavka imetnik dovoljenja nima pravice do odškodnine.
23. člen
(1) V dovoljenju se lahko določi, da mora biti prevoz opravljen v času, ko na prevozni poti ni pričakovati gostejšega prometa.
(2) Če v dovoljenju ni drugače določeno, se izredni prevozi III. kategorije izvajajo v času med 20:00 in 5:00 uro.
24. člen
(1) Imetnik dovoljenja je odgovoren za vso škodo, ki nastane zaradi izvajanja izrednega prevoza ali izvajanja ukrepov za izvedbo izrednega prevoza.
(2) Imetnik dovoljenja ne odgovarja za škodo, ki so jo oškodovanci utrpeli zaradi svojega protipravnega ravnanja ali protipravnega ravnanja tretjih oseb.
25. člen
(1) Vložnik vloge za izdajo dovoljenja za izredni prevoz je dolžan plačati upravno takso, stroške postopka in povračilo za izredni cestni prevoz.
(2) Imetnik dovoljenja za izredni prevoz je dolžan plačati stroške pregleda izrednega prevoza, če izredni prevoz ni v skladu z dovoljenjem za izredni prevoz, stroške spremstva policije ter stroške odprave poškodb na cesti in cestnih objektih, povzročenih z izrednim prevozom, zaradi njihove povrnitve v prvotno stanje.
(3) Višina povračila za izredne cestne prevoze se odmeri na podlagi v dovoljenju določenih mejnih vrednosti skupne mase, dimenzij in osnih obremenitev vozila po predpisu, ki ureja povračila za izredne cestne prevoze.
III. TRANZITNE SMERI ZA IZREDNE PREVOZE
26. člen
(1) Tranzitne smeri za opravljanje izrednih prevozov v Republiki Sloveniji obsegajo cestne povezave, na katerih se trajno zagotavlja njihova usposobljenost za prevzem izrednih prevozov najmanj I. kategorije.
(2) Tranzitne smeri iz prejšnjega odstavka so:
– cestni koridor Karavanke–Ljubljana,
– cestni koridor Šentilj–Maribor–Ljubljana,
– cestni koridor Ljubljana–Razdrto–Divača–Koper,
– cestni koridor Divača–Fernetiči,
– cestni koridor Ljubljana–Obrežje,
– cestni koridor Kozina–Starod,
– cestni koridor Maribor–Gruškovje,
– cestni koridor Razdrto–Vrtojba,
– cestni koridor Maribor–Dolga vas,
– cestni koridor Koper–Škofije.
27. člen
(1) Usposobljenost tranzitnih smeri iz prejšnjega člena za prevzem izrednih prevozov najmanj I. kategorije zagotavljata v skladu s svojimi obveznostmi in pristojnostmi direkcija in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS).
(2) Če je zaradi stanja vozišča cest v tranzitnih smereh in objektov na njih, zaradi izvajanja vzdrževalnih in drugih del ali zaradi ovir na teh cestah potrebna omejitev njihove uporabe za izredne prevoze najmanj I. kategorije, morata direkcija in DARS določiti ustrezne obvoze za izredne prevoze. Prevoznost tranzitnih smeri za opravljanje izrednih prevozov se glede na naravo ovire omogoči vsaj dvakrat tedensko.
(3) V primeru načrtovane popolne zapore ceste ali dela ceste na tranzitni smeri, pri kateri ni mogoče zagotoviti ustreznega obvoza, morata direkcija in DARS najmanj 30 dni pred izvedbo zapore obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve ter javnost preko sredstev javnega obveščanja. V sporočilu se navede tudi predvideni rok trajanja popolne zapore in vrsta omejitve (skupna masa, širina, višina, osna obremenitev) opravljanja izrednih prevozov v tranzitni smeri.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Direkcija začne sprejemati elektronske vloge za izdajo dovoljenj za izredni prevoz po javnih cestah v roku šestih mesecev od uveljavitve tega pravilnika. Do uveljavitve elektronskega poslovanja sprejema direkcija samo pisne vloge.
29. člen
(1) Dovoljenja za izredni prevoz, izdana pred uveljavitvijo tega pravilnika, veljajo do prenehanja svoje veljavnosti.
(2) Izredni prevozi, ki se izvajajo na podlagi dovoljenj iz prejšnjega odstavka, se opravijo v skladu s Pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06).
30. člen
(1) Postopki za izdajo dovoljenj, ki so se pričeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se zaključijo po določbah Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06).
(2) Izredni prevozi, ki se izvajajo na podlagi dovoljenj iz prejšnjega odstavka, se opravijo v skladu s Pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06).
31. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06), razen določb 25. in 26. člena, ki prenehajo veljati 31. decembra 2009.
32. člen
Ta pravilnik začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 17. do 20. člena, ki začnejo veljati 1. januarja 2010.
Št. 2640-15/2005/156
Ljubljana, dne 20. decembra 2007
EVA 2006-2411-0088
mag. Radovan Žerjav l.r.
Minister
za promet
 
Soglašam!
 
Dragutin Mate l.r
Minister
za notranje zadeve

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti