Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2007 z dne 23. 2. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2007 z dne 23. 2. 2007

Kazalo

795. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina, stran 2011.

Na podlagi 13., 15. in 16. člena Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o registru pridelovalcev grozdja in vina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti (UL L št. 208 z dne 31. 7. 1986, str. 1; z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje, in Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1; z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje:
– način vodenja registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) in podatke, ki se obdelujejo v registru,
– podatke, ki jih morajo pridelovalci sporočati v register, postopek in način vpisa v register,
– pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme za pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov,
– upravne enote, ki vodijo register, in
– način pridobitve dovoljenja za obnovo vinograda.
2. člen
(izrazi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– pridelovalec je pridelovalec grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki se mora v skladu z zakonom, ki ureja vino, vpisati v register;
– vinograd je strnjena površina, zasajena z vinsko trto, ki jo obdeluje isti pridelovalec, je enotno urejena (terasa ali vertikala) in ima enoten sistem obdelave (poti, ipd.). Kadar preko strnjene površine, ki jo obdeluje isti pridelovalec in je enotno urejena ter ima enoten sistem obdelave, poteka meja vinorodnega okoliša, se šteje vsak del take površine za samostojen vinograd;
– izločeno grozdje, mošt, vino oziroma drug proizvod je pridelek oziroma proizvod, ki je zaradi neizpolnjevanja pogojev v skladu s predpisi, ki urejajo grozdje, mošt, vino in druge proizvode, izločen iz nadaljnje pridelave, predelave oziroma prodaje ter se ga neškodljivo odstrani ali se predela v druge proizvode iz grozdja in vina;
– končni potrošnik je oseba, ki kupljenega pridelka oziroma proizvoda ne predeluje oziroma dodeluje;
– pridelovalno območje je območje, določeno v predpisu, ki ureja pridelovalna območja v Republiki Sloveniji;
– neto površina vinograda je površina, zasajena z vinsko trto, in se izračunana z množenjem števila trsov in sadilnih razdalj med njimi;
– sadilna razdalja v vrsti je povprečje več reprezentativnih presledkov med trsi, posajenimi v vrsti, izmerjenimi po pravokotni projekciji;
– sadilna razdalja med vrstami je povprečje več reprezentativnih presledkov med vrstami z zasajenimi trsi, izmerjenimi po pravokotni projekciji; pri enovrstnih terasah je sadilna razdalja med vrstami povprečje presledkov med vrsto trsov in stikom terase z zgornjo brežino, izmerjena po pravokotni projekciji; pri dvo ali večvrstnih terasah pa je sadilna razdalja med vrstami povprečje presledkov med vrstama na terasi, izmerjena po pravokotni projekciji;
– bruto površina vinograda je površina grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo, (v nadaljnjem besedilu: GERK) in predstavlja površino zasajeno z vinsko trto, vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah.
(2) Površina obračališč in poti lahko pri vinogradu, zasajenem v vertikali, manjšem ali enakem 30 arov predstavlja največ 33 odstotkov neto površine vinograda, vinogradu večjem od 30 arov in manjšem ali enakem 60 arov največ 25 odstotkov neto površine vinograda in vinogradu večjem od 60 arov največ 18 odstotkov neto površine vinograda.
(3) Površina obračališč, poti in brežin lahko pri vinogradu, zasajenem na terasah na nagibu do 15 odstotkov, manjšem ali enakem 30 arov predstavlja največ 33 odstotkov neto površine vinograda, vinogradu večjem od 30 arov in manjšem ali enakem 60 arov največ 25 odstotkov neto površine vinograda in vinogradu večjem od 60 arov največ 18 odstotkov neto površine vinograda.
(4) Površina obračališč in poti lahko v vinogradu, zasajenem na terasah na nagibu 15 odstotkov in več, predstavlja največ 25 odstotkov neto površine vinograda.
(5) Površina brežin lahko v vinogradu, zasajenem na terasah na nagibu 15 odstotkov in več, predstavlja največ delež bruto površine, ki je enak odstotku nagiba vinograda.
(6) Ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka tega člena je samostojen vinograd tudi vsak del strnjene površine, preko katere poteka meja pridelovalnega območja, ki je manjše od vinorodnega okoliša, če želi pridelovalec pridelek iz tega vinograda označevati z nazivom tega pridelovalnega območja.
II. VODENJE REGISTRA
3. člen
(upravne enote)
Register vodijo upravne enote iz seznama v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: upravna enota), ki vanj vpisujejo podatke iz 7. člena tega pravilnika, razen podatkov o ocenah vina, ki jih v register vpisuje pooblaščena organizacija za oceno vina, imenovana v skladu z zakonom, ki ureja vino, ter podatkov o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov in o rezervi pravic za obnovo vinogradov, ki jih v register vpisuje ministrstvo. Na podlagi podatkov iz registra ministrstvo vodi zbirni register. Register se vodi na enoten način, na elektronskem mediju.
4. člen
(pridelovalec)
(1) V register se vpiše pridelovalec, ki je fizična ali pravna oseba in opravlja najmanj eno dejavnost iz 5. člena tega pravilnika ter je nosilec kmetijskega gospodarstva, določenega v predpisu, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko gospodarstvo), v okviru katerega se obdelujejo vinogradi oziroma prideluje mošt, vino in drugi proizvodi.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba, ne obdeluje vinogradov oziroma prideluje mošta, vina in drugih proizvodov, se poleg nosilca v register vpiše tudi član kmetije, določen v predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, ki obdeluje vinograde oziroma prideluje mošt, vino in druge proizvode.
(3) Pridelovalec je vpisan v register le pod eno številko vpisa v register, z vsemi vinogradi, ki se obdelujejo v okviru enega kmetijskega gospodarstva.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko pridelovalec, ki je fizična oseba in samostojni podjetnik posameznik, v register vpisan pod dve številki vpisa v register, ločeno kot fizična oseba in kot samostojni podjetnik posameznik, vendar mora ob vpisu v register navesti katere vinograde obdeluje kot fizična oseba in katere kot samostojni podjetnik posameznik in v register ločeno prijavljati pridelek s teh vinogradov.
5. člen
(dejavnosti)
Pridelovalci se vpišejo v register, če opravljajo najmanj eno od naslednjih dejavnosti:
1. pridelava grozdja;
2. pridelava mošta in neustekleničenega vina;
3. pridelava drugih proizvodov (zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt oziroma ostali proizvodi iz grozdja, mošta in vina, če se uporabljajo pri pridelavi mošta in vina);
4. stekleničenje vina;
5. storitveno polnjenje vina;
6. destilacija proizvodov iz grozdja in vina, če se izvaja na podlagi predpisa, ki ureja trg z vinskim grozdjem, moštom in vinom.
6. člen
(pogoji)
(1) Pridelovalci morajo imeti za opravljanje dejavnosti iz 2. in 3. točke prejšnjega člena:
– prostore za predelavo grozdja, razen če pridelujejo mošt, vino oziroma druge proizvode iz kupljenega mošta oziroma vina;
– prostore za nego in hrambo mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: vinska klet), ki so ločeni od drugih prostorov.
(2) Pridelovalci morajo, za opravljanje dejavnosti iz 4. točke prejšnjega člena tega pravilnika, izpolnjevati naslednje pogoje:
– prostor, kjer vino stekleničijo, je lahko poseben prostor ali vinska klet, če ustreza pogojem higiensko neoporečnega stekleničenja;
– prostor za hrambo ustekleničenega vina;
– imeti končano najmanj srednjo tehnično šolo ustrezne kmetijske ali živilske smeri ali uspešno opravljeno usposabljanje iz kletarjenja in stekleničenja vina, ki ga organizirajo območni kmetijski zavodi ali izobraževalne ustanove.
(3) Za opravljanje dejavnosti iz 3. in 5. točke prejšnjega člena mora pridelovalec imeti končano najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne kmetijske ali živilske smeri.
(4) Pridelovalci morajo za opravljanje dejavnosti iz 4. in 5. točke prejšnjega člena tega pravilnika imeti polnilno opremo, ki omogoča polnjenje vina. Če pridelovalec ne vrši dejavnosti iz 5. točke prejšnjega člena na lokaciji pridelave neustekleničenega vina, mora izpolnjevati tudi pogoj iz prve alinee drugega odstavka tega člena.
(5) Za opravljanje dejavnosti iz 6. točke prejšnjega člena mora imeti pridelovalec ustrezno opremo, ki omogoča destilacijo proizvodov iz grozdja in vina v destilat z volumskim deležem alkohola najmanj 80 vol.%.
(6) Šteje se, da pridelovalec izpolnjuje pogoj iz tretje alinee drugega odstavka tega člena, če ta pogoj izpolnjuje nosilec ali član kmetije v okviru katere se obdelujejo vinogradi, določen v predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
7. člen
(podatki, ki se vpišejo v register)
V register se vpišejo podatki:
1. o pridelovalcih:
– številka kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega se obdelujejo vinogradi oziroma prideluje mošt, vino in drugi proizvodi, in se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: register kmetijskih gospodarstev),
– osebno ime, naslov in davčna številka pridelovalca, ki se povzame iz evidence subjektov, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo,
– dejavnosti iz 5. člena tega pravilnika,
– naslov vseh lokacij, kjer se opravljajo dejavnosti, za katere je vpisan v register,
– številka in datum vpisa v register, datum spremembe vpisa v register in izbrisa iz registra,
– podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinograda, v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin;
2. o vinogradu:
a) o zemljišču:
– GERK na katerem je vinograd, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, vključno z njegovim grafičnim prikazom,
– površina GERK, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev,
– neto površina vinograda, ki se izračuna v skladu z 2. členom tega pravilnika,
– pridelovalno območje, znotraj katerega je vinograd: vinorodna dežela, vinorodni okoliš, in če obstajajo: vinorodni podokoliš, vinorodni ožji okoliš, vinorodni kraj, vinorodna lega, ki se vinogradu pripišejo na podlagi meje pridelovalnega območja, določene v predpisu, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije,
– podatek o vključenosti v integrirano ali ekološko pridelavo, ki se povzame iz evidence ministrstva,
– način nege zemljišča vinograda v rodnosti: čista obdelava, ozelenitev, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev,
– terase ali vertikala, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev,
– nagib in ekspozicija, ki se povzameta iz registra kmetijskih gospodarstev,
– oznaka pridelovalnega območja, ki jo določi ministrstvo v skladu z določbami zakona, ki ureja vino, ki veljajo za vinograde na obmejnem območju sosednjih držav;
b) o trti: število trt po sortah, podlagah, gojitveni obliki, letu sajenja in sadilne razdalje, ki se povzamejo iz registra kmetijskih gospodarstev;
c) o dovoljenjih za obnovo vinograda iz 19. člena tega pravilnika, vključno z navedbo obdobja veljavnosti dovoljenja;
č) o programih prestrukturiranja vinogradniških površin, dodeljenih podporah za prestrukturiranje, izjavah pridelovalcev o zaključenem prestrukturiranju in dodeljenih podporah za trajno opustitev vinogradniške pridelave, v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin;
3. o pridelku:
a) o grozdju po posameznih sortah oziroma za mešano grozdje (belo, rdeče ali mešano) na pridelovalno območje ali na vinograd, na pridelovalca:
– količina pridelanega grozdja,
– datum trgatve,
– količina prodanega grozdja, prijavljena v skladu s 14. členom tega pravilnika,
– količina izločenega grozdja, ki se v register vpiše na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja,
– sladkorna stopnja grozdja, če je bilo zanj pridobljeno mnenje o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP;
b) o moštu in vinu po posameznih sortah oziroma mešano (belo, rdeče ali mešano) na pridelovalno območje ali na vinograd, na pridelovalca:
– količina pridelanega mošta in vina v litrih,
– količina prodanega mošta oziroma vina, prijavljena v skladu s predpisom, ki ureja spremne dokumente za prevoz mošta, vina in drugih proizvodov,
– količina izločenega mošta oziroma vina, ki se v register vpiše na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja,
– podatek o uporabi tropin in droži; če pridelovalec tropine uporabi kot gnojilo v vinogradu, mu podatka o uporabi tropin ni treba javiti v register;
c) o drugih proizvodih:
– količina pridelanega ali kupljenega zgoščenega grozdnega mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta,
– vrsta in količina ostalih proizvodov iz grozdja in vina, če se uporabijo pri pridelavi mošta in vina;
č) podatek o spremnih dokumentih za prevoz mošta in vina, izdanih v skladu s predpisom, ki ureja spremne dokumente za prevoz mošta, vina in drugih proizvodov;
d) o enoloških postopkih, ki jih pridelovalec vodi v kletarski evidenci:
– obogatitev mošta (s saharozo, zgoščenim grozdnim moštom, rektificiranim zgoščenim grozdnim moštom ali delnim zgoščevanjem, z navedbo vsebnosti naravnega alkohola mošta pred postopkom obogatitve in skupnega alkohola po postopku obogatitve),
– dodajanje kisline moštu ali vinu,
– razkis vina,
– slajenje,
– drugo;
e) o oceni mošta, vina in drugih proizvodov, ki jo v register vpiše pooblaščena organizacija za oceno vina v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov;
f) o vsakoletni zalogi pridelka vina, mošta, zgoščenega grozdnega mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta na dan 31. julija:
– količino kakovostnega, deželnega in namiznega vina s slovenskim geografskim poreklom po barvi in posameznih letih pridelave, če vino še ni uradno ocenjeno, pa glede na predvideno kakovost,
– količino kakovostnega in količino namiznega uvoženega vina po barvi in letih pridelave, ločeno za vina s poreklom iz Evropske skupnosti in drugih držav,
– količino mošta, zgoščenega grozdnega mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta;
g) o količini vina za lastno porabo v tekočem letu, v skladu s predpisom, ki ureja trošarine;
4. o rezervi pravic, v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin.
III. POSTOPEK VPISA V REGISTER
8. člen
(zavezanec za prijavo podatkov)
Zavezanec za prijavo podatkov iz prejšnjega člena je pridelovalec, razen podatkov iz četrte alinee 3. točke pod a), tretje alinee 3. točke pod b) in 4. točke prejšnjega člena ter podatkov, ki jih upravna enota povzame iz drugih zbirk podatkov.
9. člen
(vloga)
(1) Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca, ki mora vsebovati podatke iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, postopek za vpis v register uvede upravna enota po uradni dolžnosti.
10. člen
(izpis)
(1) O vpisu v register izda upravna enota izpis iz registra, ki šteje kot potrdilo o vpisu v register in vsebuje podatke iz prve do pete alinee 1. točke, prve do četrte in šeste do devete alinee 2. točke pod a) ter iz 2. točke pod b) 7. člena tega pravilnika.
(2) Če upravna enota ugotovi, da pridelovalec ne izpolnjuje pogojev za vpis v register, vlogo za vpis zavrne.
11. člen
(vpis obnovljenega vinograda)
Ob vpisu obnovljenega ali na novo zasajenega vinograda v register kmetijskih gospodarstev in s tem hkrati v register, za katerega je bilo pridobljeno dovoljenje za obnovo v skladu z 19. členom tega pravilnika, pridelovalec podatkov o zemljišču in vinski trti ne prijavlja na novo, ampak se ti podatki v register kmetijskih gospodarstev in hkrati v register prevzamejo iz dovoljenja za obnovo tega vinograda. Če tako prevzeti podatki o zemljišču in vinski trti ne ustrezajo dejanskemu stanju v naravi, upravna enota pozove pridelovalca, da podatke uskladi z dejanskim stanjem. Pri tem za usklajevanje podatkov o GERK upošteva določbe predpisa, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
12. člen
(spremembe podatkov)
(1) Pridelovalec mora upravni enoti sporočiti vsako spremembo podatkov iz 7. člena tega pravilnika v 30 dneh od nastanka spremembe, razen sprememb podatkov, ki se vodijo v drugih uradnih evidencah, in se v register povzamejo po uradni dolžnosti.
(2) V primeru smrti fizične osebe oziroma prenehanja samostojnega podjetnika posameznika ali prenehanja pravne osebe morajo pravni nasledniki sporočiti novega pridelovalca upravni enoti v 6 mesecih od dneva smrti oziroma prenehanja. Če novega pridelovalca ne sporočijo v predpisanem roku in upravna enota to ugotovi iz drugih uradnih evidenc, pozove pravne naslednike, da sporočijo kdo obdeluje vinograde oziroma prideluje mošt oziroma vino.
(3) Če upravna enota iz drugih evidenc ugotovi, da pridelovalec ne obdeluje vinogradov oziroma ne prideluje mošta oziroma vina in pravni nasledniki, v primeru, da obstajajo, v skladu s prejšnjim odstavkom niso sporočili kdo obdeluje vinograde oziroma prideluje mošt oziroma vino, pridelovalca po uradni dolžnosti izbriše iz registra in o tem obvesti pridelovalca oziroma njegovega pravnega naslednika.
(4) V primeru spremembe podatkov, ki se v register povzamejo po uradni dolžnosti, upravna enota po uradni dolžnosti izda pridelovalcu nov izpis iz 10. člena tega pravilnika.
IV. PRIJAVA PRIDELKA IN ZALOG
13. člen
(prijava pridelka)
(1) Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov morajo upravni enoti sporočiti pridelovalci, ki:
– obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, ali
– del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov tržijo.
(2) Vloga za prijavo pridelka mora vsebovati podatke iz priloge 3 oziroma priloge 4 in 5, ki so sestavni del tega pravilnika.
(3) Prijava pridelka grozdja, mošta, vina in izvedenih enoloških postopkov na pridelku se praviloma opravi istočasno.
(4) O pridelku mošta morajo pridelovalci priglasiti podatke le, če ne predelajo celotnega pridelka mošta v vino oziroma druge proizvode.
(5) Pridelovalci morajo vsako leto, najpozneje do 20. novembra, prijaviti celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, vključno s pridelkom, namenjenim za lastno porabo.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridelovalci grozdja, ki je bilo trgano tako pozno, da do roka iz prejšnjega odstavka tega člena ni možna prijava (dokazilo je zapisnik o pregledu količine in kakovosti grozdja, namenjenega pridelavi vrhunskih vin, ki ga izda pooblaščena organizacija, imenovana v skladu s predpisom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve), prijavijo pridelek najpozneje v 20 dneh po trgatvi. Enološke postopke, ki niso izvedeni do prijave pridelka, pridelovalec prijavi najpozneje 15 dni po izvedenem enološkem postopku.
(7) Pridelovalec, ki ne prodaja grozdja, mošta oziroma vina z oznako sorte vinske trte, tega pridelka ni zavezan prijaviti ločeno po posameznih sortah.
(8) Količina grozdja, namenjenega pridelavi v vrhunsko vino ZGP, se prijavi posebej na obrazcu iz priloge 3 tega pravilnika. Prijavi je treba priložiti tudi mnenje o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP, izdano v skladu s predpisom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve.
(9) Količina pridelka mošta, vina, zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, za katero namerava pridelovalec uveljavljati podporo skladiščenju, se prijavi ločeno.
(10) Prijavo letnega pridelka, ki ni pridelan na absolutnih vinogradniških površinah oziroma iz sort vinske trte, ki niso v trsnem izboru posameznega pridelovalnega območja, pridelovalec prijavi ločeno od drugega pridelka.
(11) Za pridelovalce vina, ki niso zavezani za prijavo pridelka v skladu s prvim odstavkom tega člena in pridelka ne prijavijo, se za namen predpisa, ki ureja trošarine, pridelek vina določi kot 80 odstotkov največjega dovoljenega hektarskega pridelka pri pridelavi kakovostnega vina ZGP, določenega v predpisu, ki ureja kakovost vina, pridelanega na površini vinogradov, vpisanih v register.
(12) Podatek o količini vina za lastno porabo v tekočem letu iz 3. točke pod g) 7. člena tega pravilnika prijavi pridelovalec ob prijavi pridelka vina v skladu s predpisom, ki ureja trošarine. Če pridelovalec količine vina za lastno porabo ne prijavi, se za količino vina za lastno porabo šteje največja dovoljena količina vina za lastno porabo, določena v predpisu, ki ureja trošarine.
14. člen
(prijava kupljenega pridelka)
(1) Pridelovalec mora upravni enoti sporočiti podatke o kupljenem grozdju, moštu, neustekleničenem vinu in drugih proizvodih, namenjenih donegovanju.
(2) Vloga za prijavo kupljenega pridelka iz prejšnjega odstavka, razen grozdja, vsebuje:
– podatke iz priloge 4 tega pravilnika,
– izvod spremnega dokumenta, izdanega v skladu s predpisom, ki ureja spremne dokumente za prevoz mošta, vina in drugih proizvodov, ki ga prejme od pridelovalca posameznega pridelka,
– dokument države izvoznice, če gre za uvožen pridelek.
(3) Nakup pridelka grozdja in prodaja grozdja se prijavi praviloma istočasno in sicer na način, da pridelovalec grozdja ob prodaji grozdja izroči kupcu izpolnjen in podpisan dokument, ki vsebuje podatke iz priloge 3 tega pravilnika, s podatki za prodano količino grozdja, ki ga kupec grozdja vloži na upravno enoto in s tem istočasno s prijavo nakupa grozdja prijavi tudi pridelek grozdja.
(4) Nakup pridelka mora kupec sporočiti najpozneje 30 dni po nakupu, vendar pred nadaljnjo prodajo, razen nakupa pridelka grozdja, ki ga mora sporočiti najpozneje do 20. novembra.
(5) Nakupa pridelka, ki ga kupec ne doneguje, predeluje ali kako drugače spreminja in ki je namenjen končnemu potrošniku, ni potrebno sporočiti v register.
15. člen
(hektarski pridelek)
Na podlagi prijave pridelka iz 13. člena tega pravilnika se v registru vodi povprečen hektarski pridelek pridelovalca na pridelovalnem območju ali na vinogradu. Pri izračunu povprečnega hektarskega pridelka se upošteva površina vinogradov, prijavljena v register do 1. avgusta za tekoče vinsko leto, zasajena z dve leti ali več starimi trsi.
16. člen
(izpis o prijavi pridelka)
Na podlagi prijave pridelka in v skladu s predpisi, ki določajo spremne dokumente za prevoz mošta, vina in drugih proizvodov, izda upravna enota izpis o prijavi pridelka, ki šteje kot potrdilo o prijavi pridelka, in spremni dokument za prevoz grozdja, mošta, neustekleničenega vina in drugih proizvodov na ozemlju Republike Slovenije, pooblaščena organizacija za oceno vina pa spremni dokument za prevoz grozdja, mošta, neustekleničenega vina in drugih proizvodov izven Republike Slovenije.
17. člen
(prijava zalog)
Pridelovalec, ki je vpisan v register in prijavlja pridelek, mora do 7. septembra prijaviti zaloge vina na dan 31. julij v letu prijave. Zaloge vina se prijavijo vsako leto, prijava mora vsebovati podatke iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
18. člen
(prijava cen in prodanih količin)
Pridelovalci, ki pridelajo nad 500.000 litrov vina letno, morajo Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vsak drugi torek prijaviti cene, po katerih prodajajo vino (brez DDV), in prodane količine vina za:
– namizno, deželno, kakovostno in vrhunsko vino s slovenskim geografskim poreklom, ločeno po barvi,
– namizno vino s poreklom iz Evropske unije in
– namizno vino, uvoženo iz drugih držav.
V. DOVOLJENJA ZA OBNOVO
19. člen
(izdaja dovoljenja za obnovo)
(1) Pridelovalec, ki želi obnoviti ali na novo zasaditi vinograd, mora predhodno pridobiti dovoljenje za obnovo vinograda, ki ga na vlogo pridelovalca izda upravna enota.
(2) Upravna enota izda dovoljenje za obnovo vinograda za vinograde na absolutni vinogradniški legi, posajene s sortami vinske trte, kot to določata zakon, ki ureja vino, in predpis, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije, in če je pridelovalcu dodeljena pravica za obnovo vinograda v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin, za enako oziroma večjo površino.
(3) Na površinah, kjer je bila uveljavljena podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin, ni mogoče pridobiti dovoljenja za obnovo vinograda.
20. člen
(vloga za izdajo dovoljenja za obnovo)
(1) Vlogo za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda vloži pridelovalec na upravno enoto pred obnovo vinograda. Vloga mora vsebovati podatke iz priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Sestavni del vloge iz tega člena je tudi vpis grafičnega prikaza zemljišča, na katerem se bo izvedla obnova ali na novo zasadil vinograd (v nadaljnjem besedilu: GERK v obnovi), v register. Vpis GERK v obnovi se ob oddaji vloge izvede na upravni enoti, po postopku, ki določa vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev.
(3) Če pridelovalec v vlogi za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda navede tudi podatke o vinogradu, ki se krči, mora v primeru, če ne namerava izkrčiti celega vinograda, v register vpisati tudi grafični prikaz zemljišča, ki ga namerava izkrčiti. Vpis se izvede ob oddaji vloge na upravni enoti po postopku, ki določa vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev.
21. člen
(veljavnost dovoljenja za obnovo)
Dovoljenje za obnovo vinograda velja do izteka roka za uveljavitev pravice za obnovo vinograda, na podlagi katere je dovoljenje izdano, določenega v predpisu, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin.
22. člen
(dovoljenja za obstoječe vinograde)
(1) Pridelovalec, ki želi v register vpisati obstoječe vinograde, ki še niso vpisani v register, mora za te vinograde pridobiti dovoljenje za obnovo vinograda.
(2) Kot vloga za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda iz prejšnjega odstavka se lahko šteje vloga za vpis teh vinogradov v register kmetijskih gospodarstev.
(3) Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev, izdan na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka, se hkrati šteje kot dovoljenje za obnovo tega vinograda.
23. člen
(površina za obnovo)
Površina vinograda, za katerega se izda dovoljenje za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda, dodeljene v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin, je lahko enaka ali manjša od površine izkrčenega vinograda, na podlagi katere je pridobljena pravica za ponovno posaditev, pri čemer se upošteva v register vpisana površina izkrčenega vinograda.
24. člen
(sprememba obnove vinograda)
(1) Pridelovalci lahko v času od izdaje dovoljenja za obnovo vinograda do začetka obnove vinograda upravni enoti priglasijo spremembo obnove vinograda. Na osnovi priglašene spremembe upravna enota izda novo dovoljenje za obnovo vinograda. Če se priglašena sprememba nanaša na povečanje površine v obnovi, se smatra tudi kot vloga za dodelitev pravice za obnovo vinograda v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo pridelovalci za vinograde, za katere nameravajo vložiti spremembo programa prestrukturiranja oziroma vložiti program prestrukturiranja šele v vinskem letu, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja, v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin, priglasiti spremembo obnove vinograda do 20. novembra v vinskem letu, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja.
(3) Če se v času od izdaje dovoljenja za obnovo vinograda do začetka obnove vinograda spremeni pridelovalec, ki namerava obnoviti vinograd, mora nov pridelovalec o spremembi obvestiti upravno enoto. Obvestilu o spremembi mora biti priloženo tudi soglasje pridelovalca, kateremu je bilo izdano dovoljenje za obnovo, razen v primeru smrti pridelovalca, ko nov pridelovalec dokaže pravico do obdelave zemljišča, ki je predmet obnove, z vpisom tega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev. Upravna enota spremembo zavede v registru in o tem obvesti oba pridelovalca. Na podlagi obvestila upravne enote se izdano dovoljenje za obnovo šteje kot dovoljenje, izdano novemu pridelovalcu.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
(vpis v register)
(1) Pridelovalci, ki še niso vpisani v register, se morajo vpisati v register najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika oziroma najpozneje v treh mesecih po novi zasaditvi vinograda oziroma najpozneje v 30 dneh po začetku opravljanja dejavnosti.
(2) Odločbe o vpisu v register, izdane na podlagi Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99, 79/00 in 5/04), ostanejo v veljavi do izdaje izpisov v skladu s tem pravilnikom.
(3) Pridelovalci, ki so vpisani v register po določbah Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99, 79/00 in 5/04) in izpolnjujejo pogoje za vpis v register po tem pravilniku, morajo na upravno enoto prijaviti manjkajoče podatke po tem pravilniku v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(4) Če pridelovalec iz prejšnjega odstavka ne priglasi manjkajočih podatkov v predpisanem roku, ga upravna enota pozove na dopolnitev vpisa v register in mu določi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če pridelovalec v tem roku ne prijavi manjkajočih podatkov, upravna enota o pomanjkljivem vpisu v register obvesti pristojno kmetijsko inšpekcijo.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravna enota takoj po uveljavitvi tega pravilnika pozove na dopolnitev vpisa v register pridelovalce, ki imajo v register vpisane vinograde, ki niso vpisani v register kmetijskih gospodarstev, in pridelovalce, ki so v register vpisani v nasprotju z določbami 4. člena tega pravilnika.
(6) Za vinograde, posajene do konca leta 1998, o katerih ni podatkov o posajenih sortah vinske trte, v register ni treba vpisati nazivov sort vinske trte. Tak vinograd se vpiše v register kot vinograd, zasajen z mešanimi belimi ali mešanimi rdečimi sortami.
26. člen
(prehodne določbe)
(1) Do vzpostavitve vodenja podatkov o GERK v registru kmetijskih gospodarstev, se določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na GERK iz registra kmetijskih gospodarstev, nanašajo na GERK iz evidence GERK, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) Po določitvi mej pridelovalnih območij v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije, ministrstvo po uradni dolžnosti v registru popravi obstoječe podatke o pridelovalnem območju, znotraj katerega leži vinograd.
(3) Do vzpostavitve vodenja podatka o nagibu in osončenju vinograda v registru kmetijskih gospodarstev, te podatke sporoči pridelovalec ob vpisu v register. Po vzpostavitvi vodenja podatka o nagibu in osončenju vinograda v registru kmetijskih gospodarstev, ministrstvo po uradni dolžnosti v registru uskladi obstoječe podatke o nagibu in osončenju vinograda.
27. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99, 79/00 in 5/04).
28. člen
(uveljavitev V. poglavja)
Določbe od 19. do 24. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 15. marca 2007.
29. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-183/2006
Ljubljana, dne 5. februarja 2007
EVA 2006-2311-0008
Marija Lukačič l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano