Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2007 z dne 26. 1. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2007 z dne 26. 1. 2007

Kazalo

312. Statut Občine Renče - Vogrsko, stran 670.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZLS-UPB1, Uradni list RS, št. 100/05) je Občinski svet Občine Renče - Vogrsko na seji dne 27. 12. 2006 sprejel
S T A T U T
Občine Renče - Vogrsko
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut določa delovanje Občine Renče - Vogrsko in občinske uprave ter temeljna načela za organizacijo in delovanje krajevnih skupnosti, občinskih organov, občinske uprave in javnih služb, način neposrednega sodelovanja občanov pri uresničevanju lokalne samouprave, sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja pomembna za delovanje občine.
2. člen
Občina Renče - Vogrsko (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom.
Sedež občine je v Bukovici.
Občina Renče - Vogrsko je pravna oseba javnega prava.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Občina Renče - Vogrsko ima svoj grb in svojo zastavo. Obliko, velikost in način uporabe grba in zastave se določi z občinskim odlokom.
V občini se praznuje občinski praznik. Občinski praznik določi in opredeli občinski svet z odlokom.
Občina ima pečat okrogle oblike. Pečat ima napis: OBČINA RENČE - VOGRSKO in naziv organa občine. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
3. člen
Občina Renče - Vogrsko obsega območja naslednjih naselij: Renče, Oševljek, Bukovica, Volčja Draga Vogrsko, Dombrava.
Obseg in meje občine Renče - Vogrsko so razvidne iz topografske karte, ki je priloga tega statuta.
Občina na podlagi katastrskih map in sporazumno, v soglasju s sosednjimi občinami natančneje uredi potek meje v skladu z zakonom.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spreminjajo z občinskim odlokom in s preverjanjem volje občanov v skladu z zakonom.
4. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva in v okviru ustave in zakona samostojno ureja lokalne zadeve javnega pomena določene z Zakonom o lokalni samoupravi, področnimi zakoni ter splošnimi akti občine. Občina izvršuje tudi prenesene naloge iz državne pristojnosti.
5. člen
Občani Občine Renče - Vogrsko so vse osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Organi občine lahko pri reševanju lokalne problematike vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6. člen
Na območju Občine Renče - Vogrsko so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: Renče, Bukovica - Volčja Draga, Vogrsko. Krajevne skupnosti obsegajo območja naslednjih naselij:
– Krajevna skupnost Renče obsega naselji: Renče, Oševljek.
– Krajevna skupnost Bukovica - Volčja Draga obsega naselji: Bukovica, Volčja Draga.
– Krajevna skupnost Vogrsko obsega: Vogrsko, Dombrava.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti Občine Renče - Vogrsko so določeni s tem statutom in odlokom občine.
7. člen
Občina Renče - Vogrsko lahko za uresničevanje skupnih nalog sodeluje in se povezuje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
Občina lahko za opravljanje skupnih zadev združuje z drugimi občinami sredstva in oblikuje skupne organe, organizacije in službe.
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina skupaj z drugimi občinami lahko povezuje v pokrajino v skladu z zakonom.
Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti in drugimi subjekti v skladu s svojimi interesi.
8. člen
Zaslužnim osebam in organizacijam lahko občinski svet podeli nagrade in priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje za častne občane Občine Renče - Vogrsko.
Pogoje in postopek za podelitev nagrad in priznanj ter za imenovanje častnega občana in s tem povezane pravice določi občinski svet s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
9. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnim sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva v skladu z zakonom.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– uresničuje ustanoviteljske pravice in podeljuje koncesije,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
10. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja in zagotavlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– izvajanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
11. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje ali del premoženja v občini.
12. člen
Občina opravlja tudi naloge, ki jih prenese v občinsko pristojnost država. Občina daje predhodno soglasje k nalogam, ki jih država nanjo prenese z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
13. člen
Organi občine so: občinski svet, župan, nadzorni odbor.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev določa zakon.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
14. člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
16. člen
Občinski organi, ki delajo na sejah, so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. Odločitev na seji je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov, če zakon ali ta statut ne določa drugače.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu tudi s tem, da na občinski oglasni deski na sedežu občine in z objavo na spletni strani občine objavlja obvestila o sejah občinskega sveta, zapisnike občinskega sveta in splošne akte, ki jih sprejema na svojih sejah. Zapisniki občinskega sveta se posredujejo tudi krajevnim skupnostim.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. O zaupnosti dokumentov in gradiv odloča vsak občinski organ zase. Podrobnejše obveščanje javnosti določa poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
1. Splošne določbe
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge občinske splošne akte,
– potrjuje meje s sosednjimi občinami,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja in na predlog župana določa organizacijo ter delovno področje občinske uprave,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– odloča o združitvi občine v pokrajino in druge lokalne samoupravne skupnosti v skladu z zakonom,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– razpisuje referendum,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter izdaja koncesijske akte,
– podeljuje koncesije,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– izvršuje ustanoviteljske pravice občine,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članov organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– izvršuje druga imenovanja v skladu z zakonom, tem statutom in občinskimi odloki,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– daje menja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje občine,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega občinskega premoženja, za to lahko z odlokom pooblasti župana,
– določa organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določa organizacijo občinskega sveta ter način delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– odloča o najemu posojil in dajanju poroštev v skladu z zakonom,
– opravlja druge naloge, ki jih določa in/ali izhajajo iz zakona in tega statuta,
– daje soglasje k najemnim pogodbam daljšim od 5 let, ki jih sklepajo krajevne skupnosti.
19. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20. člen
Občinski svet ima 15 članov.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, tajnika občine, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter s tistimi funkcijami in deli za katere zakon tako določa.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Pravila delovanja občinskega sveta in članov občinskega sveta določa ta statut in poslovnik.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu v skladu z zakonom o volitvah.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
Mandat članov občinskega sveta traja štiri leta in se začne s potekom mandata prejšnjih članov sveta.
22. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon, in sicer:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta v skladu z zakonom,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta v skladu z zakonom,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
23. člen
S prenehanjem mandata člana občinskega sveta, članom občinskega sveta preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katere so bili imenovani kot predstavniki občine.
24. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo novega občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20-ih dneh po izvolitvi.
2. Seje občinskega sveta
25. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. Župan ali od njega pooblaščeni za sklic seje občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan ali od njega pooblaščeni za sklic seje občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
26. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje potekajo v skladu s poslovnikom občinskega sveta.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan oziroma sklicatelj seje.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke ali druge akte, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet, predlaga pa župan.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu in sestavi dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino za odločanje o posameznih zadevah.
Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut in kadar tako predhodno odloči občinski svet z glasovanjem.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino na seji navzočih članov.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes ali zakon svet sprejme sklep, da se javnost izključi.
30. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta zagotavlja občinska uprava.
3. Delovna telesa občinskega sveta
31. člen
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. Odbori štejejo od 5 do 7 članov, komisije pa od 3 do 5 članov.
Občinski svet določa število članov posameznih delovnih teles s sklepom.
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Način dela delovnih teles ter razmerja med njimi in občinskimi organi se podrobneje uredijo s poslovnikom občinskega sveta.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles ter razmerja med njimi in občinskimi organi se podrobneje uredijo s poslovnikom občinskega sveta.
32. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
33. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta po predhodni utemeljitvi. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
34. člen
Občinski svet ima stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– statutarno pravna komisija,
– odbor za gospodarstvo in proračun,
– odbor za okolje in prostor
– odbor za družbene dejavnosti.
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi občasna delovna telesa.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. Po opravljenih nalogah se tako delovno telo ukine.
35. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje 5 članov, katere imenuje občinski svet izmed svojih članov na prvi seji po volitvah.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava mandate občinskih svetnikov in župana in o tem pripravlja in daje poročila občinskemu svetu,
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– daje občinskemu svetu mnenja k predlogom za izvolitve, imenovanja in razrešitev ter k predlogom splošnih aktov, ki se nanašajo na člane občinskega sveta,
– daje pobude in predloge občinskemu svetu in županu v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– opravlja druge naloge, ki se nanašajo na mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
36. člen
Občinski svet ima statutarno pravno komisijo.
Člane statutarno pravne komisije imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov in tudi sprememb, ki jih v obliki prečiščenega besedila predlaga v sprejem občinskemu svetu. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
Statutarno pravna komisija obravnava vprašanja, ki zadevajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev in pripravlja predloge za odločitve občinskega sveta.
37. člen
Odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo predloge župana in članov sveta preden o njih odloči svet in dajejo k tem mnenja in predloge. Odbori občinskega sveta razpravljajo tudi o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo svetu in županu mnenja o teh vprašanjih in predloge za njihovo urejanje.
3. Župan
38. člen
Občina ima župana in dva podžupana.
Župan določi pooblastila in uredi delovno področje podžupana z aktom.
Župana volijo občani na neposrednih volitvah v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal nepoklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
39. člen
Župan predstavlja in zastopa občino. Opravlja zlasti naslednje naloge:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna občine, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi in odgovarja za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji določenimi z zakonom,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in splošnih aktov občine,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine v skladu s sprejetimi plani občine,
– predlaga v sprejem ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o zadevah, ki so iz državne pristojnosti prenesene na občino.
40. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloča na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
41. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
42. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
43. člen
Občina ima največ dva podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ju lahko tudi razreši.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
44. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot nobeden od podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
45. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko s sklepom ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
46. člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če odstopi.
4. Nadzorni odbor
47. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor nadzoruje razpolaganje s premoženjem občine, namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Pri tem ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
48. člen
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Nadzorni odbor predloži poročilo o nadzoru občinskemu svetu in županu najmanj dvakrat letno.
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna ter nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
49. člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovanega (osebe, organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjsko-pravnim in finančnim poslovanjem občine.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, zagotoviti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
50. člen
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga posreduje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku trideset dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornemu odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v tridesetih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.
Če nadzorni odbor ugotovi hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, o teh kršitvah v roku petnajst dni od dokončnega poročila obvesti pristojno ministrstvo, računsko sodišče, nadzorovanega, občinski svet in župana.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in upoštevati priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
51. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Za člane nadzornega odbora je priporočljivo, da imajo ustrezna strokovna znanja, izkušnje in poznajo veljavne finančno-računovodske predpise.
Nadzorni odbor lahko občinskemu svetu predlaga vključitev izvedenca, za opravljanje posameznih strokovnih nalog.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe občinskega sveta.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se ustrezno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
52. člen
Prvo konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe.
53. člen
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah ter sklicuje in vodi njegove seje.
Predsednik lahko za nadomeščanje v času svoje odsotnosti ali za opravljanje posameznih nalog pooblasti drugega člana nadzornega odbora.
54. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
55. člen
Nadzorni odbor ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov odbora.
S poslovnikom nadzornega odbora se podrobneje določijo organizacija, postopki in način dela nadzornega odbora.
56. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
57. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Izvedenec sklene ustrezno pogodbo z županom.
5. Občinska volilna komisija
58. člen
Občinska volilna komisija vodi in izvaja v skladu z zakonom volitve v občinski svet, volitve župana in volitve v svete krajevnih skupnosti.
59. člen
Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Člani komisije so predlagani in izvoljeni v skladu z zakonom.
Komisijo izvoli v skladu z zakonom občinski svet z večino glasov na seji prisotnih članov.
6. Občinska uprava
60. člen
Upravne in druge naloge občine v skladu s statutom in zakonom opravlja občinska uprava.
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Odlok sprejme občinski svet v roku določenim z zakonom.
61. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne in iz prenesene državne pristojnosti.
Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Če zakon ne določa drugače, odloča občinska uprava o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, na drugi stopnji pa odloča župan.
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
Občinska uprava opravlja tudi nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje predpisane z Zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in obveznosti, kot jih imajo inšpektorji po Zakonu o upravi.
62. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določa župan na podlagi odloka o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
O sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
Položaj zaposlenih v občinski upravi ureja zakon.
63. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
64. člen
O izločitvi zaposlenega v posamezni upravni stvari v občinski upravi odloča tajnik občine.
O izločitvi tajnika občine ali župana v posamezni upravni stvari odloča občinski svet.
65. člen
Občina se lahko v dogovoru z drugimi občinami odloči, da ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave v skladu z zakonom. Občinski svet o primernosti ustanovitve organa iz prejšnjega stavka odloči s sklepom.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.
Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa organ skupne občinske uprave kot organ tiste občine v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih tajnika občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. Glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja organa skupne občinske uprave v celoti pa se le-ta ravna po usklajenih usmeritvah vseh županov občin, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile.
Če zakon ne določa drugače, o pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan Občine Renče - Vogrsko, kadar zadeva spada v krajevno pristojnost Občine Renče - Vogrsko.
Sredstva za delo organa skupne občinske uprave zagotavljajo občine, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile, v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila prebivalcev vseh občin.
Za ustanovitev, delovanje in način financiranja organa skupne občinske uprave veljajo določbe Zakona o lokalni samoupravi.
7. Občinsko pravobranilstvo
66. člen
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupno občinsko pravobranilstvo.
Skupno občinsko pravobranilstvo zastopa pred sodišči in drugimi državnimi organi občino, občinske organe in krajevne skupnosti. Po pooblastilu pa lahko zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
Za ustanovitev, delovanje in način financiranja skupnega pravobranilstva se smiselno uporabljajo določbe o ustanovitvi, delovanju in načinu financiranja organa skupne občinske uprave.
V kolikor se ne ustanovi skupno pravobranilstvo občino, praviloma zastopa pred sodišči županov pooblaščenec odvetnik, pred drugimi državnimi organi pa župan sam ali njegov pooblaščenec.
8. Drugi organi občine
67. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi občinski svet na predlog župana v skladu s statutom.
68. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
69. člen
Krajevne skupnosti predstavljajo obliko izvajanja skupnih potreb občanov v zaokroženih naseljih v skladu s tem statutom. V krajevnih skupnostih prebivalci na demokratičen način samostojno odločajo o določenih vprašanjih krajevnega pomena in sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini.
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti in mora biti v skladu s tem statutom. Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet s statutom.
70. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
71. člen
Krajevne skupnosti opravljajo naloge, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce in so določene s tem statutom, podrobneje pa z občinskim odlokom.
Krajevne skupnosti v Občini Renče - Vogrsko opravljajo naslednje naloge:
– upravljajo krajevna pokopališča,
– vzdržujejo krajevne ceste in poti ter druge javne površine, ki so jim dane v upravljanje,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometno signalizacijo, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti in podobno),
– sodelujejo pri vzdrževanju krajevnih komunalnih naprav, ki niso dane v upravljanje javnim podjetjem,
– dajejo predloge pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture,
– sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalne naprave in drugo javno infrastrukturo na njihovem območju,
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč pri gradnji objektov in naprav javne infrastrukture,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje krajevne skupnosti,
– dajejo pobude za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč,
– dajejo mnenja glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti,
– seznanjajo pristojne organe občine s problemi varstva okolja na njihovem območju,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščito virov pitne vode na njihovem območju,
– dajejo predloge v zvezi z odlaganjem in odvažanjem odpadkov ter v zvezi s sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– obveščajo občinski štab za civilno zaščito in po potrebi tudi prebivalstvo o nevarnostih na njihovem območju ob naravnih in drugih nesrečah in sodelujejo pri drugih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma sodelujejo pri takih prireditvah kadar jih na njihovem območju organizira občina,
– upravljajo z lastnim premoženjem in s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo za potrebe krajevnega prebivalstva,
– dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo.
72. člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira:
– iz občinskega proračuna,
– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s samoprispevkom,
– s prihodki od premoženja krajevne skupnosti,
– s prihodki od izvajanja lokalnih javnih služb.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem namenskem žiro računu skupnosti izda župan.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
73. člen
Krajevno skupnost vodi svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti je organ krajevne skupnosti, ki ga volijo krajani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
Število članov svetov posameznih krajevnih skupnosti določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svete krajevnih skupnosti.
Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Volitve v svete krajevnih skupnosti izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah.
Funkcija člana sveta je združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana, podžupana in z delom v občinski upravi, ni pa združljiva s članstvom v nadzornem odboru občine. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
Funkcija člana sveta je častna.
74. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki so po tem statutu v pristojnosti krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko obravnava vsa vprašanja iz občinske pristojnosti, ki zadevajo krajevno skupnost. Svet krajevne skupnosti lahko daje pobude za sprejem splošnih aktov občine.
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti v pisni obliki, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev samo te krajevne skupnosti. V kolikor mnenja ne dobi v določenem roku, lahko odloči brez mnenja.
75. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan to ni mogoče pa predsednik volilne komisije najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
76. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
Pravni posli in drugo finančno poslovanje, ki jih kot zastopnik sveta krajevne skupnosti sklene in izvede predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega 4.000,00 EUR, so veljavni le ob pisnem soglasju župana.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnike sej sveta, skrbi za arhiv krajevne skupnosti in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
77. člen
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na sejah. Svet je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov. Odloča se z večino navzočih članov sveta.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj ena četrtina članov sveta. Seje sveta krajevne skupnosti so javne.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
78. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
79. člen
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine, ter določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
80. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, polovice članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po trikratnem sklicu na sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
81. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
82. člen
Občani imajo v skladu z ustavo pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena tudi na vse organe občine in organe krajevnih skupnosti.
1. Zbor občanov
83. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje.
Zbor občanov za vso občino se izvede tako, da se skliče za vsako krajevno skupnost ali naselje posebej, iz naslova, ki se nanaša na nivo občine.
84. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja krajevne skupnosti, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja na območju občine,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
85. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti, zbor občanov v posameznem naselju pa na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v tem naselju.
86. člen
Kadar zahtevek za sklic zbora občanov vloži najmanj pet odstotkov volivcev v občini, mora župan sklicati zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. Prav tako mora v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve občanov v krajevni skupnosti ali naselju sklicati zbor občanov v tej krajevni skupnosti ali naselju.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
87. člen
Sklic zbora občanov mora v objavi vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način najmanj osem dni pred sklicem.
88. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje pet odstotkov volivcev z območja, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
89. člen
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
2. Referendum in ljudska iniciativa
1. Referendum o splošnem aktu občine
90. člen
Občinski svet lahko o že sprejetem splošnem aktu ali posamezni njegovi določbi razpiše referendum, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi volilni upravičenci v občini.
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po prvem dnevu objave v uradnem glasilu. V istem roku mora biti občinski svet pisno seznanjen s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
91. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede vložitve zahteve za razpis referenduma, glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
92. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Na referendumu je sprejeta tista odločitev, za katero je glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
2. Svetovalni referendum
93. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za eno ali več krajevnih skupnosti. Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma veljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
3. Drugi referendumi
94. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
4. Ljudska iniciativa
95. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora župan obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
96. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– s pridobitvijo upravljavskega deleža na podlagi vlaganja lastnega kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava in drugih.
97. člen
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
98. člen
Na področju gospodarskih javnih dejavnosti občina zagotavlja javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– druge javne službe, če tako določa zakon.
99. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih in ekoloških funkcij občine.
100. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo, zobozdravstvo in lekarništvo,
– osebna pomoč družini v skladu z določeno zakonodajo,
– knjižničarstvo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti.
101. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja javnih služb ustanovi posamezno javno službo skupaj z drugo občino.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
102. člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
103. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet, za kar lahko z odlokom pooblasti župana. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja je pristojen župan v skladu s sprejetimi plani občine.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
104. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter donacij.
105. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
106. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
107. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine. Proračun sprejme občinski svet z odlokom v zakonitem roku.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
108. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se ločeno prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestitev za uporabo stavbnih zemljišč,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave in
– prihodki, določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
109. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se ločeno prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja,
– drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
– komunalnih prispevkov,
– samoprispevka,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji,
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– ožjih delov občine,
– dotacije, darila in pomoči,
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
– drugi prihodki.
110. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
111. člen
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabljati sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
112. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
113. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet in pridobi soglasje.
Če proračun ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
114. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5 odstotkov vrednosti sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz prejšnjega odstavka tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
115. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini najmanj do 0,5 odstotkov prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta, v višini najmanj do 0,5 odstotkov prihodkov.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
116. člen
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.
117. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.
Župan predloži zaključni račun za preteklo leto občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
118. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
119. člen
Občina se lahko dolgoročno, v skladu z zakonom, zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet. Pogodbe o zadolževanju sklepa župan pod pogoji, ki jih določa zakon.
120. člen
Javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati javnim podjetjem in javnim zavodom poroštva za izpolnitev njihovih obveznosti. O dajanju poroštev odloča občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
121. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava.
122. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
123. člen
Splošni akti občine so: statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Občina sprejema tudi rebalans proračuna in sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejemanje splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
124. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisano za sprejem odloka.
125. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in uresničevanje določil tega statuta, ki se nanašajo na občinski svet, način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
126. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
127. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
128. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
129. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
130. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v občinskem uradnem glasilu, na oglasni deski občine in na način kot določa ta statut. Statut, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
V občinskem uradnem glasilu se objavijo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Statut občine se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi drugi akti občine, kadar tako določa zakon.
2. Posamični akti občine
131. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti, sklepom ali odločbo, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
Občina v skladu z zakonom izdaja tudi soglasja in mnenja.
132. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
133. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, druge občine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
134. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
135. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
136. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občin.
137. člen
Statutarno pravna komisija je dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede vseh pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE
138. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
Pristojna ministrstva opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo, primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov v zadevah, ki jih nanje prenese država.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občine.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
139. člen
Do sprejema splošnih aktov Občine Renče - Vogrsko, ki urejajo posamezna področja, se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Mestne občine Nova Gorica pred ustanovitvijo Občine Renče - Vogrsko.
140. člen
Statuti krajevnih skupnosti se s tem statutom občine in zakonom uskladijo v roku šestih mesecev od dneva objave statuta v Uradnem listu Republike Slovenije.
141. člen
Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Župan
Občine Renče - Vogrsko
Aleš Bucik l.r.

AAA Zlata odličnost