Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2007 z dne 1. 6. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2007 z dne 1. 6. 2007

Kazalo

2621. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja P4/4 Kovačev hrib, stran 6691.

Na podlagi 29. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) ter na podlagi Programa priprave za občinski lokacijski načrt Kovačev hrib (Uradni list RS, št. 98/04) je Občinski svet Občine Prebold na 6. redni seji dne 10. maja 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu območja P4/4 Kovačev hrib
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga za občinski lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Prebold (Uradni list RS, št. 58/04) sprejme občinski lokacijski načrt območja P4/4 Kovačev hrib (v nadaljnjem besedilu tudi OLN). OLN je izdelal Proplan, Ivanka Kraljič s.p., pod številko projekta 02/06–OLN, maj 2007.
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja P4/4 Kovačev hrib (v nadaljnjem besedilu: odlok) v skladu s programsko zasnovo Kovačev hrib, določa:
– namensko rabo prostora, ureditveno območje OLN in lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov in njihovo gradnjo;
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter roke za izvedbo prostorskih ureditev.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Prebold.
2. člen
(vsebina občinskega lokacijskega načrta)
OLN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
BESEDILO (B):
1.    UVOD
2.    OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3.    UREDITVENO OBMOČJE
      3.1       Ureditveno območje
      3.2       Ureditev izven območja OLN
      3.3       Skupno vplivno območje
4.    UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
      4.1       Izhodišča
      4.2       Osnovni koncept
      4.3       Regulacijski elementi
      4.4       Razmestitev predvidenih dejavnosti
      4.5       Razporeditev javnih in drugih skupnih
                površin z njihovo funkcionalno in oblikovno
                zasnovo
      4.6       Lega objektov na zemljišču in potek omrežij
                komunalne in druge gospodarske
                infrastrukture
      4.7       Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova
                objektov
      4.8       Lokacijski pogoji in usmeritve za
                projektiranje in gradnjo ter gradnja
                enostavnih objektov
5.    ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE,
      KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN
      OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
      5.1       Prometno omrežje
      5.2       Komunalno omrežje
      5.3       Elektroenergetsko omrežje
      5.4       Telekomunikacijsko omrežje
      5.5       Plinovodno omrežje
      5.6       Ogrevanje
      5.7       Splošni pogoji polaganja infrastrukturnih
                vodov in naprav
6.    REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE
      NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO
      NARAVNIH DOBRIN
      6.1       Varstvo naravnih vrednot
      6.2       Varstvo kulturne dediščine
      6.3       Varstvo podtalnice in vodnih virov
      6.4       Varstvo in kvaliteta zraka
      6.5       Hrup
      6.6       Varstvo plodne zemlje
      6.7       Varstvo vegetacije
7.    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED
      NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
      7.1       Protipotresna varnost
      7.2       Zaščita pred požarom
8.    NAČRT PARCELACIJE
9.    ETAPNOST
10.   TOLERANCE
KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI (C):
1. Izsek iz grafičnih prilog                        M 1: 5000
prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Prebold
2. Načrt parcel                                     M 1: 1000
3. Zazidalna situacija                              M 1: 1000
4. Zazidalna situacija – 1. faza                    M 1: 1000
5. Situacija infrastrukture                         M 1: 1000
6. Situacija infrastrukture – 1. faza               M 1: 1000
7. Načrt gradbenih parcel                           M 1: 1000
8. Situacija zakoličbe                              M 1: 1000
9. Ukrepi za obrambo in zaščito                     M 1: 1000
PRILOGE (D):
1. Odločba MOP
2. Program priprave
3. Izvleček iz planskega akta
4. Povzetek za javnost
5. Obrazložitev in utemeljitev OLN
6. Strokovne podlage
7. Smernice za načrtovanje
8. Mnenja nosilcev urejanja prostora
9. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN
10. Ocena stroškov za izvedbo OLN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje urejanja obsega zemljišča južnega dela naselja Prebold, zahodno od regionalne ceste R2-427/1351 Latkova vas–Trbovlje. Velikost celotnega območja urejanja je cca 9,00 ha. Obodna parcelacija zajema naslednja zemljišča s parc. št. 643/2 (cesta), 367/26, 367/25, 367/5, 367/14, 474/68, 474/1, 474/2, 474/3, 474/47, 474/4, 474/48, 561/9 (pot), 474/10, 475, 476/1, 475, 476/2, 481/1, 474/14, 643/2 (cesta), 479/1, 482/3, 482/1, 484/2, 484/12, 484/3, 484/19, 643/2 (cesta), 484/16, 511/2, 511/1, 508, 485/1, 485/2, 479/1, 477, 474/8, 491/14, 491/2, 561/9 (pot), 561/2 (pot), 561/3, 585/7, 585/8, 561/8, 561/11, 561/18, 587/3, 561/2 (cesta), 587/4, 587/7, *175, 587/8, 587/12, 561/2, 367/13, 367/4, 367/28, 643/2 (cesta), vse k. o. Prebold.
Območje OLN zajema še naslednje parc. št.: 561/24, *303, *335, 561/25, 561/27, 561/28, *339, 561/26, 561/22, 561/30, 561/1, 561/19, 561/16, 561/29, 561/15, 561/13, 561/12, 561/14, 474/105, 474/5, 474/6, 474/7, 474/9, 474/69, 474/11, *360, 479/2, 484/7, 485/3, *92, *94/1, vse k. o. Prebold.
4. člen
(ureditve izven območja OLN)
(1) Izven območja OLN se izvede:
– nova trasa SN elektrovoda od 20 kV daljnovoda Šempeter do meje OLN,
– nova trasa NN elektro-razvoda od TP Zgornji Prebold–Jerman do meje OLN,
– nova trasa kanalizacijskega voda od predvidene trase po projektu IMOS GEATEH d.o.o, Ljubljana, avgust 2006, do meje OLN,
– nova trasa mestnega plinovoda od predvidene trase do meje OLN,
– nova trase meteorne kanalizacije od meje OLN do potoka Reka in odprtega kanala Izvirnica,
– zadrževalnik voda pred izpustom v odprti kanal Izvirnica in potok Reka (če bo potreben),
– drenažni jarki na severnem in vzhodnem delu hriba,
– delna prestavitev vodovoda do meje OLN, delna trasa novega vodovoda od rezervoarja do meje OLN,
– nova trasa TK vodov od obstoječe trase ob pokopališču do meje OLN,
– nova trasa KTV vodov od obstoječe trase na regionalni cesti do meje OLN,
– priključitev na obstoječo kanalizacijo, ki poteka po Reški cesti, po izvedbi centralne čistilne naprave.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vrste gradenj)
Na območju OLN so dovoljene:
– gradnja novega objekta (tudi legalizacije, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta,
– sprememba rabe dela ali celotnega objekta,
– odstranitev objekta,
– nadomestna gradnja.
6. člen
(vrste dopustnih objektov)
Na območju OLN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/04):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
– gostinske stavbe: točilnice, gostilne, restavracije ipd.,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ipd.,
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture: lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste ipd.,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti: trafo-postaje, plinske postaje, parkirišča, športna igrišča ipd.,
– enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04), in sicer:
– pomožni objekti: objekti za lastne potrebe (bazen, drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, uta, zajetje, zbiralnik za kapnico) – med objekte za lastne potrebe se ne štejejo objekti, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti; ograje (medsosedske ograje, varovalne ograje, igriščna ograja, oporni zid, sajena živa meja); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave; pomožni energetski objekti, npr. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk; pomožni telekomunikacijski objekti, npr. antenski drog; pomožni komunalni objekti, npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava ipd.),
– začasni objekti: začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk ipd.), začasni objekti, namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna za gledalce, prodajni kiosk ipd.), začasni objekti, namenjeni skladiščenju (npr. tipski zabojnik za skladiščenje ipd.),
– vadbeni objekti: vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (npr. igrišče, trim steza ipd.),
– spominska obeležja: kip, spominska plošča ipd.,
– urbana oprema: kolesarnica, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, transparent, skulptura, vodnjak, otroško igrišče ipd.
Na območju OLN so dovoljeni tudi večnamenski objekti, to so objekti, ki se uporabljajo ali so projektirani za več namenov.
Na območju OLN so dovoljeni objekti za dopolnitev stanovanjske dejavnosti (gospodarsko poslopje, garaža, uta, nadstrešnica ipd.), ki niso enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).
7. člen
(ureditev okolice)
Na območju OLN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
8. člen
(vrste dejavnosti)
Na območju OLN so razen stanovanjske dovoljene naslednje spremljajoče dejavnosti, povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
– dovoljene so: (52)    Trgovina na drobno, razen z motornimi
                        vozili; popravila izdelkov široke porabe
H) GOSTINSTVO
– dovoljene so:          (55.233) Oddajanje sob gospodinjstev
                         gostom,
                         (55.3) Dejavnost prehrambenih
                         gostinskih lokalov
                         (55.4) Točenje pijač
                         (55.52) Priprava in dostava hrane
                         (catering)
I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
– dovoljene so:          (63.3) Dejavnost potovalnih agencij
                         in organizatorjev potovanj; s turizmom
                         povezane dejavnosti
J) FINANČNO POSREDNIŠTVO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– dovoljene so:          (85.13) Zobozdravstvena dejavnost
                         (85.14) Druge zdravstvene dejavnosti
                         (85.3) Socialno varstvo
O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti razen (90) Dejavnosti javne higiene.
P) ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM
– dovoljene so vse vrste dejavnosti.
Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
Na območju OLN so strogo prepovedane dejavnosti, ki bi presegale III. stopnjo varstva pred hrupom ter zakonsko dovoljene meje onesnaževanja zraka (smrad, plini, prah ipd.) Prepovedane so tudi vse dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje na osnovi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06).
9. člen
(regulacijski elementi)
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbeno linijo in/ali gradbenimi mejami in na katerem je možna gradnja enega ali več ločenih objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 6. člena tega odloka (stanovanjske, nestanovanjske stavbe, gradbeni-inženirski objekti, enostavni objekti, objekti za dopolnitev stanovanjske dejavnosti) ter vseh ureditev iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini, namenjeni za razvoj objekta(ov), je dopustno urejati tudi parkirišče in zelenico.
Stavbišča obstoječih in predvidenih objektov tudi predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
Parkirišče – nadstrešnica je asfaltirana ali tlakovana površina, namenjena parkiranju osebnih vozil.
Na parkiriščih je dovoljena postavitev objektov iz tretje alineje 6. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekti) ter iz četrte alineje 6. člena odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na parkiriščih je dovoljeno urejati tudi zelenice. Na parkiriščih ni dovoljeno graditi stavb, razen na površini za razvoj objekta(ov).
Zelenice so površine, namenjene hortikulturni in parterni ureditvi (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.).
Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov iz tretje alineje 6. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekt), razen objektov transportne infrastrukture, dovoljena je postavitev objektov iz četrte alineje 6. člena odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na zelenici je dovoljeno urejati vhode na parcelo ter parkirišča – nadstrešnice, ni pa dovoljeno graditi stavb.
Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom (s fasado) postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Poleg gradbene meje je potrebno upoštevati tudi druge pogoje tega odloka (predvsem faktor izkoriščenosti).
10. člen
(členitev prostora)
Območje OLN je razdeljeno na tri ureditvene enote:
UE1 – osrednji del OLN,
UE2 – vzhodni in jugovzhodni del OLN,
UE3 – zahodni del OLN.
11. člen
(stanovanjske stavbe v UE1 – osrednji del)
Za vse stanovanjske stavbe na območju UE1 (osrednji del) veljajo naslednji pogoji, razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
Vrsta dejavnosti: stanovanjske in druge spremljajoče dejavnosti iz 8. člena tega odloka.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijski objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: ob upoštevanju stopnje izkoriščenosti zemljišča so dovoljeni na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do 9,50 m nad koto kleti. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren. V celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija.
– Kolenčni zid: max. 1.0 m.
– Streha: ravna, blago položna enokapnica ali večkapnica do 20°, možna je kombinacija, s tem da je ena oblika vsaj na 2/3 strehe. Na streho je možno postavljati steklene kupole, svetlobne trake, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.
– Kritina: opečno rdeče barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo, les ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, morajo biti tlakovane. Parkirišča so lahko asfaltirana ali tlakovana. Medsosedska ograja je lahko transparentna, kovinska ali v kombinaciji z betonsko, lahko tudi v obliki žive meje, višine 1,20 m. Ostale zelene površine se zatravijo. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkim grmovnicami, oporni zidovi so kamniti, obloženi s kamnom, betonski ali iz tipskih betonskih elementov, prekriti s trajno zelenimi plezalkami.
Na parceli je na površini za razvoj objekta(ov) možno graditi eden ali več objektov, s tem da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele (faktor izrabe): do max. 1,0.
Faktor zazidave parcele: max. 0,5.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavljajo površina za razvoj objekta(ov), parkirišče – nadstrešnica in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele sta določeni v grafični prilogi Zazidalna situacija.
12. člen
(stanovanjski objekt v UE2 – vzhodni in jugovzhodni del)
Za vse stanovanjske stavbe na območju UE2 (vzhodni in jugovzhodni del) veljajo naslednji pogoji, razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
Vrsta dejavnosti: stanovanjske in druge spremljajoče dejavnosti iz 8. člena tega odloka.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki, atrijski objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: ob upoštevanju stopnje izkoriščenosti zemljišča so dovoljeni na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do 12,50 m nad koto kleti. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren. V celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija.
– Kolenčni zid: max. 1.0 m, skrit v napušču.
– Streha: enokapnica, dvokapnica ali večkapnica z naklonom 30° do 45°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da prevladuje streha v naklonu. Na streho je možno postavljati steklene kupole, svetlobne trake, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.
– Kritina: opečno rdeče barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo, les ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, morajo biti tlakovane. Parkirišča so asfaltirana ali tlakovana. Medsosedska ograja je lahko transparentna, kovinska ali v kombinaciji z betonsko, lahko tudi v obliki žive meje, višine 1,20 m. Ostale zelene površine se zatravijo. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkim grmovnicami, oporni zidovi so kamniti, obloženi s kamnom, betonski ali iz tipskih betonskih elementov, prekriti s trajno zelenimi plezalkami.
Na parceli je na površini za razvoj objekta(ov) možno graditi eden ali več objektov, s tem da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele (faktor izrabe): do max. 1,0.
Faktor zazidave parcele: max. 0,4.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavljajo površina za razvoj objekta(ov), parkirišče – nadstrešnica in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele sta določeni v grafični prilogi Zazidalna situacija.
13. člen
(stanovanjski objekti v UE3 – zahodni del)
Za vse stanovanjske stavbe na območju UE3 (zahodni del) veljajo naslednji pogoji, razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
Vrsta dejavnosti: stanovanjske in druge spremljajoče dejavnosti iz 8. člena tega odloka.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki, atrijski objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: ob upoštevanju stopnje izkoriščenosti zemljišča so dovoljeni na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do 12,50 m nad koto kleti. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren. V celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija.
– Kolenčni zid: max. 1.0 m, skrit v napušču.
– Streha: enokapnica z naklonom do 20°, dvokapnica ali večkapnica z naklonom 30° do 45°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da prevladuje streha v naklonu. Na streho je možno postavljati steklene kupole, svetlobne trake, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.
– Kritina: opečno rdeče barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo, les ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, morajo biti tlakovane, parkirišča so asfaltirana ali tlakovana. Medsosedska ograja je lahko transparentna, kovinska ali v kombinaciji z betonsko, lahko tudi v obliki žive meje, višine 1,20 m. Ostale zelene površine se zatravijo. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkim grmovnicami, oporni zidovi so kamniti, obloženi s kamnom, betonski ali iz tipskih betonskih elementov, prekriti s trajno zelenimi plezalkami.
Na parceli je na površini za razvoj objekta(ov) možno graditi eden ali več objektov, s tem da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele (faktor izrabe): do max. 1,0.
Faktor zazidave parcele: max. 0,4.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavljajo površina za razvoj objekta(ov), parkirišče – nadstrešnica in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele sta določeni v grafični prilogi Zazidalna situacija.
14. člen
(obstoječi objekti)
Rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in sanacije obstoječih objektov so dovoljene na površini za razvoj objekta(ov), oblikovno se prilagajajo obstoječem objektu, dovoljena je smiselna uporaba oblikovnih pogojev, ki veljajo v UE2 (vzhodni in jugovzhodni del) iz 12. člena tega odloka.
15. člen
(enostavni objekti)
Za enostavne objekte na območju OLN veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03), če s tem odlokom ni drugače določeno.
Enostavni objekti se lahko postavljajo v vseh UE.
Pomožni objekti in objekti za dopolnitev stanovanjske dejavnosti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov in objektov za dopolnitev stanovanjske dejavnosti morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti gradbeni parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Garaže za osebna vozila so lahko sestavni del ne/stanovanjske stavbe, ali pa so samostojne stavbe, ki se morajo graditi na površini za razvoj objekta(ov). Garaže so lahko v celoti vkopane v teren z ravno zeleno (travnato) streho.
Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo z leseno, netransparentno ograjo višine 2,00 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje ekoloških otokov s transparentno streho različnih oblik, vendar poenoteno za celotno območje OLN.
Oporni zidovi so v kamniti izvedbi, betonski obloženi s kamnom, betonski ali iz tipskih betonskih elementov, prekriti s trajno zelenimi plezalkami.
Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
16. člen
(nadstrešnice)
Nadstrešnice, ki ne sodijo v enostavne objekte iz 15. člena tega odloka, so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije, ravne strehe ali blago položne, z naklonom do 15° s kritino, ki je enotna kritini glavnega objekta na isti gradbeni parceli. Dovoljena je uporaba polkrožnih oziroma valovitih transparentnih streh. V primeru izvedbe dveh nadstrešnic, ki se stikata z eno stranjo, mora biti oblikovanje obeh nadstrešnic poenoteno.
17. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Zelene površine:
– zelenice na gradbenih parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo,
– brežine se zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– brežine ob prometnicah se zatravijo ali zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi.
Športne površine:
– na vsaki parceli je dovoljena ureditev travnatega igrišča za šport in rekreacijo.
Peš površine:
– peš površine na gradbeni parceli se tlakujejo.
Vodne površine:
– suhi zadrževalniki se zatravijo,
– drenažni jarek se zatravi.
18. člen
(odstranitve objektov)
Na območju OLN se morajo porušiti vsi objekti, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja in so hkrati v nasprotju z določili tega odloka.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
(1) Na vseh obstoječih cestah je dovoljena rekonstrukcija, dodajanje tretjih zavijalnih pasov, hodnikov za pešce, ureditev novih in rekonstrukcija obstoječih priključkov.
Cestni priključki morajo biti pravokotni na os ceste, pregledni (izračunan preglednostni trikotnik) in zgrajeni v niveleti z javno cesto.
(2) Ob vseh novih in rekonstruiranih priključkih mora biti zagotovljeno obračanje vozil, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(3) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(4) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča javnih cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
Motorni promet:
(1) Glavni zbirni cesti A
V severnem in jugovzhodnem delu OLN se zgradita dve novi zbirni (napajalni), dvosmerni cesti, ki se končata kot slepi ulici. Cesta je v asfaltni izvedbi in se v severnem delu priključi na obstoječo cesto, Ulico skozi gaj, v jugovzhodnem delu pa na regionalno cesto Latkova vas–Trbovlje. Profil vozišča je 2 x 2,50 m, enostranski asfaltirani pločnik 1 x 1,60 m, bankini 2 x 0,50 m.
(2) Dostopne ceste B
Dostopne ceste B so v asfaltni izvedbi, profil vozišča je minimalno 2 x 2,00 m, bankina 2 x 0,50 m.
(3) Rekonstrukcija Ulice skozi gaj
Obstoječa cesta Ulica skozi gaj se rekonstruira na širino 2 x 2,50 m z enostranskim pločnikom za pešce širine minimalno 1,60 m in bankini 2 x 0,50 m.
(4) Priključki na regionalno cesto
Rekonstruira se obstoječi priključek Ulice skozi gaj z regionalno cesto R2 427/1351 Latkova vas–Trbovlje.
Zgradi se nov priključek dostopne ceste v jugovzhodnem delu območja OLN na regionalno cesto R2 427/1351 Latkova vas–Trbovlje.
(5) Mirujoči promet: na območju OLN se zagotovijo površine za parkiranje motornih vozil kot lastna parkirišča na parceli investitorja. Investitor je na svoji parceli dolžan zagotoviti parkirna mesta za svojo (spremljajočo) dejavnost. Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
Parkirišča na posameznih gradbenih parcelah se tlakujejo s tlakovci drobne strukture, ali pa se asfaltirajo.
(6) Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
(7) Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic. Hodniki za pešce so asfaltirani, min. širine 1,6 m.
20. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Splošni pogoji:
– Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
– V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
– Na mestih poteka vodovoda pod povoznimi površinami se vodovod položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m na vsako stran od roba vozišča.
– Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
– Obračunski vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna globina vodomera 0,80 m od pokrova jaška.
Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
– Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
– Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m.
Kanalizacijsko omrežje:
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije.
(2) PADAVINSKE ODPADNE VODE: na območju OLN se zgradi kanalizacija za kontrolirani odvod padavinskih voda s streh objektov, manipulativnih in prometnih površin. Padavinske vode severnega dela OLN se vodijo v odprt kanal Izvirnica, padavinske vode jugovzhodnega dela OLN se vodijo v odprt potok Reka, ki teče vzhodno od območja urejanja. Vse potencialno onesnažene padavinske vode s prometnih površin se morajo pred izpustom prečistiti preko lovilca olj.
Vse odpadne padavinske vode s prometnih in manipulativnih površin posameznih gradbenih parcel morajo biti preko lovilca olj speljane v kanalizacijo odpadne padavinske vode.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: na območju OLN se izvede vodonepropustna kanalizacija z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in objektov. Območje OLN se lahko priključi na javno kanalizacijo po izvedbi centralne čistilne naprave. Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU. Zgradita se dva kolektorja komunalnih odpadnih voda, severni in jugovzhodni. Odpadne vode iz jugovzhodnega kolektorja se speljejo v obstoječo kanalizacijo, ki poteka v cestišču regionalne ceste Latkova vas–Trbovlje. Severni kolektor se priključi na predvideni vod nove kanalizacije, po projektu IMOS GEATEH d.o.o., Ljubljana, avgust 2006, in nato na predvidno čistilno napravo, ki je zunaj območja OLN. Pri izpustu v javno kanalizacijo mora biti kvaliteta odpadnih voda usklajena z veljavnimi predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
V 1. fazi se izvedejo nepropustne greznice na praznjenje, individualne ali skupne male tipske čistilne naprave z izpustom v meteorno kanalizacijo in v odprt kanal Izvirnica.
Vodovodno omrežje
(1) Severno območje OLN se preko novega vodovodnega priključka naveže na obstoječi vodovod PEHD ø160 mm, ki poteka čez zahodni del območja OLN. Jugovzhodno območje OLN se preko novega vodovodnega priključka naveže na obstoječi vodovod LTŽ ø100, ki poteka od rezervoarja proti Reški cesti na vzhodnem delu območja OLN. Notranji razvod se izvede zankasto. Zagotovita se pitna in požarna voda.
(2) Vsi objekti, ki se bodo priključevali na nov razvod, morajo imeti lastno meritev porabe vode. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj ograj ipd.). Vodomerni jaški za stanovanjske objekte so lahko montažni, toplotno izolirani.
(3) Celotno glavno vodovodno omrežje se izvede iz cevi duktilne nodularne litine. Pri priključkih se lahko uporabijo tudi PE cevi. Pri prečkanju povoznih površin je potrebno PE cevi voditi v zaščitnih ceveh. Zaščitne cevi se uporabijo pri križanju z ostalimi komunalnimi vodi, skladno z veljavnimi predpisi o tehničnih normativih za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. Minimalna globina vodenja cevi je 1,2 m do temena cevi.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OLN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda.
(5) Del obstoječega primarnega vodovodnega omrežja, ki poteka v zahodnem in vzhodnem delu OLN, je potrebno prestaviti zaradi gradnje novih objektov.
Hidrantno omrežje:
(1) Hidranti se razporedijo vzdolž trase vodovoda na razdalji cca 80 m. Hidranti so nadzemne izvedbe, le na mestih, kjer to ni mogoče (npr. povozne površine), se lahko namestijo podzemni hidranti. Pri dimenzioniranju hidrantnega omrežja se upošteva potrebna količina min. 10 l/s požarne vode. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi o tehničnih normativih za hidrantno omrežje.
Plinovodno omrežje:
(1) Na območju OLN se v 1. fazi izvede distribucijsko plinovodno omrežje z utekočinjenim naftnim plinom (UNP), z izvedbo začasne skupne plinske postaje in z vkopanimi cisternami. Plinska postaja se opremi z izparilno-regulacijskim sklopom (toplovodni izparilec s plinskim zidnim kotlom). Objekt mora biti projektiran in zgrajen skladno z veljavnimi predpisi o utekočinjenem naftnem plinu.
(2) Po izgradnji distribucijskega plinovodnega omrežja z zemeljskim plinom se izvede obvezna navezava internega omrežja območja OLN na omrežje zemeljskega plina. Dimenzioniranje plinovodnega omrežja je potrebno prilagoditi uporabi zemeljskega plina. Predvidijo se cevovodi iz polietilenskih cevi za tlak do 4 bar, vkopani v teren na globini cca 1m do temena cevi.
Elektroenergetsko omrežje
(1) SREDNJE NAPETOSTNI (SN) RAZVOD IN TRAFO POSTAJE (TP)
Območje OLN se napaja iz obstoječega 20 kV daljnovoda Šempeter. Za oskrbo območja OLN s SN elektro omrežjem se v končni fazi zgradita dve novi TP (lahko tudi ena, če se z izračunom izkaže, da lahko pokriva celotno območje OLN). Dovoljeno je povečanje kapacitete TP. V primeru izvedbe ene TP je dovoljena določitev nove lokacije, če se pridobi soglasje lastnika zemljišča. SN razvod, ki poteka preko območja OLN, se kablira.
(2) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN)
Na območju OLN se vsi obstoječi zračni NN vodi položijo v zemljo, tangirani NN vodi se prestavijo, demontirajo ali ukinejo in predvidijo se nove trase v kabelski izvedbi.
Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki morajo biti locirane na vedno dostopnem mestu na gradbeni parceli objekta. Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta. Priporoča se postavitev elektro omaric v bližini omaric za vodo in plin zaradi lažjega očitanja porabe vode in plina.
(3) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR)
Na območju OLN se NN kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika oziroma ceste v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave.
Ob vseh cestah na območju OLN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti. Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati idejni projekt/idejno zasnovo elektro omrežja za celotno območje OLN, ki ga je potrebno potrditi s strani upravljavca elektro omrežja.
V 1. fazi se območje OLN napaja iz obstoječe trafo postaje Zgornji Prebold–Jerman.
Telekomunikacijsko omrežje (TK)
(1) Območje OLN se priključi na obstoječe TK omrežje pri regionalni cesti na skrajnem jugovzhodu območja OLN. V prvi fazi se izvede priključek na obstoječe omrežje pri pokopališču. Glavna kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi ø110 mm. Kapaciteta kabelske kanalizacije je različna in prilagojena potrebam. Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi.
Kabelska televizija (KTV)
(1) Vzporedno s telefonsko bo potekala KTV kabelska kanalizacija. Trasa bo skupna, z ločenimi cevmi in kabelskimi jaški. Kabli se položijo v zemljo. Pod asfaltiranimi površinami je potrebno predvideti kanalizacijo s kabelskimi jaški za zaščito in servisiranje uvlečenih kablov. Razdelilna omarica mora pokrivati območje v obsegu max. 250 m. Lokacija omaric mora biti na vedno dostopnem mestu.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih na območja urejanja, ki so postavljeni na ekoloških otokih in se redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Ogrevanje
(1) Za ogrevanje se primarno uporablja zemeljski plin (v 1. fazi utekočinjeni naftni plin), možni so tudi drugi energenti, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, voda, sonce, veter), biomasa ipd.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
21. člen
(varovanje okolja)
Varstvo vode in podtalnice
(1) Na območju OLN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin morajo biti speljane preko lovilca olj v odprt kanal ali potok. Na kanalizacijo odpadnih padavinskih voda je dovoljeno priključiti le tiste padavinske vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili in predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod. Odpadna komunalna voda se mora preko kanalizacije speljati na čistilno napravo. Odvodnjavanje odpadnih padavinskih voda s posameznih gradbenih parcel se spelje preko lovilca olj v skupno kanalizacijo odpadnih padavinskih voda.
Varstvo zraka
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
Varstvo pred hrupom
(1) Območje urejanja OLN spada po veljavnih določilih v III. stopnjo varstva pred hrupom. Za to območje je dovoljena mejna raven hrupa podnevi 60 dB(A) in ponoči 50 dB(A).
Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih. Posode se postavijo na betonsko podlogo, ograja je lesena, višine 2,00 m. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
Varstvo vegetacije
Ohranijo se deli gozda na površinah, ki so z OLN predvidene kot zelene površine.
22. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OLN ni evidentiranih naravnih vrednot.
23. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
Na območju OLN se brežine zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami.
24 člen
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Potres
Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila pravilnikov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov na potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Medsebojna oddaljenost med objekti je minimalno 6,00 m, v primeru manjšega razmika se mora izvesti zid brez odprtin, ali pa se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na predpise s tega področja ni potrebno predvideti.
Izven meje OLN je potrebno izvesti drenažne jarke za odvod zalednih voda, da ne bi ogrožale stabilnosti terena na območju OLN.
Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide z naklonom 1:16.
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Transformatorske postaje predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njihovo obratovanje se morajo upoštevati veljavni predpisi s tega področja.
VII. NAČRT PARCELACIJE
26. člen
(načrt parcelacije)
Načrt gradbenih parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbenih parcel so prikazani v grafičnem delu OLN.
27. člen
(javno dobro)
Javno dobro predstavljajo:
– vse prometnice,
– gradbene parcele trafo-postaj, plinskih postaj, ekoloških otokov, malih tipskih čistilnih naprav,
– zadrževalnik odpadnih padavinskih voda.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OLN
28. člen
(etapnost gradnje)
(1) V prvi fazi se izvede UE1 – osrednji del OLN z vso potrebno infrastrukturo, dimenzionirano za končno število uporabnikov. V celoti se izvede severna zbirna (napajalna) cesta »A« in po potrebi prečna povezovalna servisna cesta »B«, le v primeru, če se ne uredijo pravno premoženjske zadeve v povezavi s cesto A. V prvi fazi se v cestnem telesu severne zbirne (napajalne) ceste »A« položijo vsi potrebni infrastrukturni vodi. Območje se priključi na obstoječe omrežje vodovoda, elektrike, telefona in KTV sistema. Za odvod fekalnih voda se zgradijo vodotesne greznice na praznjenje ali male tipske individualne čistilne naprave ali mala tipska skupna čistilna naprava. Male čistilne naprave imajo izpust v meteorno kanalizacijo in v odprt kanal Izvirnica. Za oskrbo s plinom se zgradi interna plinska postaja s cisternami, ki se položijo v zemljo. Po izgradnji mestnega plinovodnega omrežja z zemeljskim plinom je obvezna priključitev nanj.
(2) V drugi fazi se izvede katerikoli del OLN, kot funkcionalna celota po pogojih tega odloka, z izgradnjo novih/nove TP in ostale infrastrukture po trasah, določenih v tem OLN in dimenzioniranih za končno število uporabnikov, ter rekonstrukcija Ulice skozi gaj in priključek na regionalno cesto.
(3) Na gradbeni parceli mora biti min. zagotovljena dovozna cesta (po trasi, predvideni po tem OLN, in upoštevajoč pogoje tega OLN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih tega OLN).
(4) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(5) Infrastrukturne vode je možno graditi fazno skupaj s cesto, kot zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirane za končno število uporabnikov.
29. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(3) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
(4) Ob izvedbi severne zbirne (napajalne) ceste »A« je potrebno obvezno urediti dostopne poti do kmetijskih zemljišč.
30. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine, namenjene za razvoj objekta(ov), ob upoštevanju stopnje izkoriščenosti zemljišča. Objekti so lahko manjši od površine, namenjene za razvoj objekta(ov).
– Tolerance za vertikalne gabarite so podane z max. možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti, če s tem odlokom ni predpisana minimalna višina. Pri objektih je možna izvedba več kletnih etaž, vkopanih v zemljo. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve anten, reklam, oddajnikov ipd.
– Zemeljska dela (vkopi, nasipi, brežine ipd.) se izvajajo lahko izven površine za razvoj objekta(ov).
– Gradbene parcele je možno združevati, in sicer največ po dve parceli skupaj. Z združevanjem gradbenih parcel se lahko združuje tudi površina za razvoj objekta – prostor med dvema posameznima površinama za razvoj objekta(ov) postane z združevanjem parcel tudi površina za razvoj objekta(ov).
– Garaže za osebna vozila kot samostojne stavbe je dovoljeno graditi izven površine za razvoj objekta(ov) v primeru, če se gradi kot garaža – dvojček za dve gradbeni parceli skupaj in je locirana na parcelni meji.
– Ograjevanje parcel ni obvezno.
– Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo, vendar tako, da je vhod na parcelo min. 6,0 m oddaljen od križišča oziroma min. 1,0 m od parcelne meje.
– Preko zelenic je dovoljeno urejati nove dostope na parcelo.
– Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj ob upoštevanju že navedenih oddaljenosti od križišča cest.
– Individualni dostopi na parcele se lahko izvedejo s poglobljenimi robniki.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (prilagajanje obstoječi parcelaciji) gradbene parcele, določene s tem OLN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije (na osnovi obstoječe parcelacije in obstoječega lastništva) v primeru:
– če se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OLN,
– če se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OLN,
– če obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje objekta, oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OLN.
– Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom, (prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.).
– Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije objektov za max ±1,40 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.). Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije v zgornjih etažah objekta za ±1,40 m, če se ne posega na parcelo drugega lastnika, ali ob soglasju soseda. Dovoljeno je neomejeno odstopanje od gradbene linije v zgornjih etažah objekta znotraj gradbene parcele, če se upošteva obstoječa parcelacija (lastništvo) in potek obstoječe infrastrukture. Pri ureditvi parkirišč – nadstrešnic ni potrebno upoštevati gradbene linije. V UE1 – osrednji del OLN se objekti lahko dotikajo gradbene linije le z eno točko na svoji fasadi.
– Dovoljena so odstopanja od kot kleti in kot pritličij za ±0,50 m, oziroma se prilagajajo koti izgrajenega cestišča v naravi.
– Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
– Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
– Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in nove centralne čistilne naprave je dovoljena začasna uporaba nepretočnih greznic, individualnih čistilnih naprav ali manjših skupnih čistilnih naprav za več objektov skupaj.
– Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
– Dovoljena je fazna izvedba cest v vzdolžnem in prečnem profilu, vendar se lahko zgradi najmanj eden pas vozišča, pod pogojem, da cesta predstavlja dostop do najmanj ene gradbene parcele.
– Zbirna napajalna cesta »A« se lahko v prvi fazi izvede brez hodnika za pešce.
– Oddaljenost pomožnih objektov za lastne potrebe in začasnih objektov od parcelne meje drugega lastnika je lahko manjša od 1,50 m, ob soglasju lastnika sosednje parcele.
– Dovoljeno je odstopanje od tras dostopnih poti do kmetijskih zemljišč, če se v prostoru najdejo bolj smotrne rešitve.
– V primeru izgradnje severne napajalne ceste »A« se prečna povezovalna cesta »B«, ki povezuje cesto »A« lahko uredi kot peš prometnica, oziroma urgentna pot.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
32. člen
(projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.
33. člen
(vpogled v občinski OLN)
OLN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Prebold in Upravni enoti Žalec.
34. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem OLN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05/03/2004-04
Prebold, dne 10. maja 2007
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.