Uradni list

Številka 109
Uradni list RS, št. 109/2005 z dne 6. 12. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 109/2005 z dne 6. 12. 2005

Kazalo

4752. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1B), stran 11613.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2005.
Št. 001-22-125/05
Ljubljana, dne 1. decembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-1B)
»1. člen
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 – ZDS-1, 109/04 – odločba US, 139/04 in 96/05 – ZRTVS-1) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.
V tretjem odstavku se druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij, UL L 336 z dne 27. 12. 1977, s spremembami – z II. poglavjem četrtega dela tega zakona;«.
2. člen
V sedmem odstavku 2. člena se besedilo »Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenije)« nadomesti z besedo »Slovenije«.
3. člen
Drugi odstavek 4. člena se črta.
4. člen
V 5. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Po tem zakonu postopajo tudi nosilci javnih pooblastil, če so z zakonom pooblaščeni za pobiranje davkov, in je z zakonom predpisano, da se za njihovo pobiranje uporabljajo določbe tega zakona.«.
5. člen
Naslov 6. člena se spremeni tako, da se glasi »(materialni roki)«.
V prvem odstavku se črta besedilo »za posamezna dejanja oziroma«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju določeno drugače.«.
6. člen
V prvem odstavku 8. člena se:
– v 1. točki za besedo »obdavčenja« doda besedilo »ter da mu davčni organ pravočasno, najpozneje pa v 30 dneh po predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju«;
– v 2. točki beseda »pojasnil« nadomesti z besedo »informacij«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Navodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabe predpisov z delovnega področja davčnega organa izda minister, pristojen za finance, generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoča za ravnanje davčnega organa v davčnem postopku. Navodila se objavijo na spletnih straneh izdajatelja.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
7. člen
Za 8. členom se doda 8.a člen, ki se glasi:
»8.a člen
(dolžnost dajati resnične podatke)
Zavezanec za davek mora v napovedi oziroma obračunu davka navesti podatke, ki so resnični, pravilni in popolni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.«.
8. člen
Peti odstavek 14. člena se črta.
9. člen
V drugem odstavku 16. člena se besedilo »šteje višja sila ter drugi« nadomesti z besedo »štejejo«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna.«.
10. člen
Šesti odstavek 18. člena se črta.
Dosedanji sedmi do deveti odstavek postanejo šesti do osmi odstavek.
11. člen
V prvem odstavku 23. člena se črta zadnji stavek.
12. člen
Četrti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Predlog za naknadno predložitev davčne napovedi mora zavezanec za davek vložiti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh mesecih po izteku roka za predložitev davčne napovedi.«.
V petem odstavku se besedilo »šteje višja sila ter drugi« nadomesti z besedo »štejejo«.
13. člen
V 30. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek poplačilo davčne obveznosti nima absolutne prednosti, kadar se poplačuje iz posamezne stvari oziroma pravice, ki je zavarovana z zastavno pravico, vpisano v ustrezen register.«.
14. člen
V 30.a členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar v primerih iz prejšnjega odstavka od nastanka davčne obveznosti do izdaje odločbe preteče več kakor eno leto, se obresti obračunajo po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta.«.
15. člen
V prvem odstavku 31. člena se število »0,04247« nadomesti s številom »0,02986«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Od zamudnih obresti, ki jih zavezanec za davek ni plačal, in od denarnih kazni, glob ter stroškov postopka pobiranja davka se zamudne obresti ne zaračunavajo.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Od obresti, zaračunanih na podlagi petega odstavka 12. člena, 30.a in 38. člena, drugega odstavka 121. člena ter četrtega odstavka 142. člena tega zakona, se od zapadlosti dolga naprej obračunajo obresti po obrestni meri iz prvega odstavka tega člena.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
16. člen
Za četrtim odstavkom 32. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je pretekel rok za plačilo globe in stroškov postopka o prekršku, za katere izvršbo je pristojen davčni organ, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek neplačane globe in stroškov postopka, ki mu je potekel rok plačila pri davčnem organu.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
17. člen
V prvem odstavku 36. člena se besedi »enega leta« nadomestita z besedama »dveh let«. Število »12« se nadomesti s številom »24«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Določbe tega člena se uporabljajo za zavezance za davek, ki so fizične osebe oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in ne izpolnjujejo pogojev za odlog ali obročno plačevanje na podlagi 37. člena tega zakona.«.
18. člen
Prvi odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti in izgube prihodkov ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.«.
Za četrtim odstavkom se doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Določbe tega člena se uporabljajo za zavezance za davek, ki so pravne osebe oziroma združenja oseb po tujem pravu brez pravne osebnosti oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.«.
19. člen
V 38. členu se za besedama »neplačane davke« doda oklepaj in besedilo »(vključno z zamudnimi obrestmi)«.
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar je odobren odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka za obdobje, daljše od 12 mesecev, se obresti obračunajo po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta.«.
20. člen
Četrti in peti odstavek 40. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku prisilne poravnave ni bilo mogoče izterjati, z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(5) Če se potrjena prisilna poravnava razveljavi, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, v skladu s četrtim odstavkom tega člena.«.
21. člen
V drugem odstavku 45. člena se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer pri izbiri vrste zavarovanja upošteva načelo sorazmernosti.«.
22. člen
Tretji odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zavarovanje iz drugega odstavka tega člena opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice.«.
23. člen
Za petim odstavkom 52. člena se dodata šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, davčni organ nemudoma pošlje upravljavcu registra neposestnih zastavnih pravic, ta pa po uradni dolžnosti vpiše v register zaznambo omejitve ali prepovedi iz tega sklepa.
(7) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 50. člena tega zakona.«.
24. člen
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
»58. člen
(zastaranje)
(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati ali odtegniti.
(2) Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati.
(3) Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal.«.
25. člen
V četrtem odstavku 59. člena se besedilo »od koledarskega leta, v katerem je prvič začelo teči zastaranje« nadomesti z besedilom »od trenutka, ko je prvič začelo teči zastaranje«.
26. člen
Peti odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Davčne številke tudi ni treba predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in slovenske davčne številke nima ter gre za dohodek, pridobljen na mednarodnih prireditvah, oziroma za dohodek, ki ga je pridobila kot udeleženec posebne igre na srečo.«.
Za petim odstavkom se doda šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V primeru izplačila dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom, mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, rojstne podatke, stalno oziroma začasno prebivališče in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo nerezidenta.«.
27. člen
V prvem odstavku 68. člena se v 1. točki za besedo »smejo« dodata vejica ter besedilo »razen v primerih iz petega oziroma šestega odstavka 66. člena tega zakona,«.
28. člen
V 75. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za davčno tajnost ne šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja poslovni register.«.
29. člen
Za drugim odstavkom 79. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Do razkritja podatkov iz prejšnjega odstavka je upravičena tudi uradna oseba, ki vodi upravni postopek, če so ti podatki potrebni za ugotavljanje dejanskega stanja v postopku, v katerem je zavezanec za davek, na katerega se podatki nanašajo, udeležen kot stranka.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedilom »osebe iz drugega« doda besedilo »ali tretjega«.
30. člen
Za 79. členom se dodata 79.a in 79.b člen, ki se glasita:
»79.a člen
(razkritje po pravnomočnosti)
(1) Generalni davčni urad oziroma Generalni carinski urad sme razkriti podatke o davčnem dolgu, firmi in sedežu zavezanca za davek, ki je poslovni subjekt po zakonu, ki ureja poslovni register, če je davčni postopek pravnomočno končan ali če je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka. Oseba, ki zahteva to informacijo, mora izkazati interes za seznanitev, pri čemer mora v zahtevi navesti konkretnega zavezanca za davek.
(2) Podatke o nepravočasno poravnanem davčnem dolgu oseb iz prvega stavka tega člena, katerih skupna višina presega 1 milijon tolarjev, smeta organa iz prvega odstavka razkriti osebam, ki za to pisno izrazijo poslovni ali javni interes.
79.b člen
(razkritje podatkov o plačanih prispevkih)
Davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.«.
31. člen
V tretjem odstavku 80. člena se za besedo »pravobranilstvu« doda vejica, besedilo »in sodišču« pa nadomesti z besedilom »sodišču in upravni inšpekciji«.
32. člen
Za 80. členom se doda 80.a člen, ki se glasi:
»80.a člen
(razkritje zaradi pregona kaznivih dejanj)
Ne glede na prejšnji člen sme davčni organ razkriti podatke, ki so davčna tajnost, policiji oziroma državnemu tožilstvu, če se v davčnem postopku ugotovi, da bi lahko bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja.«.
33. člen
93. člen se črta.
34. člen
V tretjem odstavku 95. člena se besedilo »na podlagi katerih davčna obveznost ne nastane oziroma se zmanjša« nadomesti z besedilom »na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša«.
35. člen
103. člen se spremeni tako, da se glasi:
»103. člen
(začetek davčnega inšpekcijskega nadzora)
(1) Inšpektor mora o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora z navadno poštno pošiljko obvestiti zavezanca za davek najmanj osem dni pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma najmanj 15 dni pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, če gre za zavezanca za davek, ki je velika gospodarska družba, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se zavezanec za davek ne obvesti o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora.
(3) Inšpektor mora pred začetkom opravljanja dejanj davčnega inšpekcijskega nadzora zavezancu za davek na kraju samem vročiti sklep o inšpekcijskem nadzoru, ki mora vsebovati:
1. navedbo pristojnega davčnega organa, številko in datum izdaje sklepa;
2. osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež zavezanca za davek, pri katerem se opravlja davčni inšpekcijski nadzor;
3. pravno podlago za davčni inšpekcijski nadzor;
4. obdobje obdavčenja, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša;
5. vrste davkov, ki so predmet davčnega inšpekcijskega nadzora;
6. osebno ime pooblaščene osebe, ki bo opravila davčni inšpekcijski nadzor;
7. pouk o pravici sodelovanja zavezanca za davek pri davčnem inšpekcijskem nadzoru;
8. pouk o pravnih posledicah oviranja davčnega inšpekcijskega nadzora.
(4) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(5) Če se vročitev sklepa iz tretjega odstavka tega člena ne da opraviti na kraju samem, pusti inšpektor v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, da se sklep nahaja na davčnem uradu. S tem velja vročitev za opravljeno.«.
36. člen
V prvem odstavku 105. člena se za besedilom »če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem« doda vejica in besedilo »oziroma v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil zavezanec za davek«.
37. člen
Osmi odstavek 107. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Pooblaščena oseba sme največ za 30 dni zaseči listine, nosilce baz podatkov iz 69. člena tega zakona, predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če zavezanec za davek to uporablja za kršitve oziroma če je bilo to pridobljeno s kršitvami davčnih predpisov. Izjemoma lahko pooblaščena oseba pri obsežnem in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru podaljša rok za zaseg listin, nosilcev baz podatkov in blaga iz prejšnjega stavka, vendar največ do skupno 90 dni. V primerih iz tega odstavka sme pooblaščena oseba zavezancu za davek tudi največ za tri dni prepovedati opravljanje dejavnosti.«.
V desetem odstavku se beseda »devetega« nadomesti z besedo »osmega«.
38. člen
V drugem odstavku 108. člena se črta zadnji stavek.
39. člen
Besedilo 109. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje drugih oseb na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo pristojnemu davčnemu organu. Šteje se, da je pristojni davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika.«.
40. člen
V prvem odstavku 110. člena se besedilo »poda nanj pripombe v desetih dneh« nadomesti z besedilom »poda nanj pripombe v 20 dneh«.
Četrti in peti odstavek se črtata.
41. člen
V naslovu 111. člena se črta besedilo »na podlagi davčne napovedi«.
42. člen
V prvem odstavku 115. člena se v 1. točki beseda »in« nadomesti z besedo »oziroma«, 7. točka se črta, dosedanje 8. do 11. točka postanejo 7. do 10. točka.
43. člen
Besedilo 117. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V enostavnih zadevah iz prejšnjega člena lahko vloga oziroma dokument predstavlja odločbo, kar davčni organ ugotovi ali odmeri z odtisom štampiljke na tej vlogi oziroma dokumentu in navede predpise, na podlagi katerih je bilo v zadevi odločeno. Poleg štampiljke mora biti podpis pooblaščene osebe.«.
44. člen
Na koncu drugega odstavka 121. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če se pritožbi ne ugodi.«.
45. člen
V prvem odstavku 122. člena se 3. točka črta.
46. člen
V 123. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V rokih iz prejšnjega odstavka lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec za davek.«.
47. člen
Drugi odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Razveljavitev oziroma sprememba odločbe po prvem odstavku tega člena učinkuje samo na davčno obdobje, na katero se prvotna odločba nanaša. Če spremenjena davčna obveznost vpliva tudi na davčno obveznost v davčnih obdobjih, ki sledijo davčnemu obdobju, na katero se razveljavitev ali sprememba odločbe nanaša, davčni organ v novi odločbi odloči tudi o spremembi davčne obveznosti v teh davčnih obdobjih. Če je razveljavitev oziroma sprememba odločbe posledica očitnih napak stranke, stranki ne pripadajo obresti.«.
48. člen
Prvi odstavek 128. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pred začetkom davčne izvršbe davčni organ obvesti dolžnika o znesku zapadlega oziroma zapadlih neplačanih davkov in ga opozori, naj davek plača, sicer bo začet postopek davčne izvršbe. Če davčni organ dolžnika obvesti po telefonu, naredi o tem uradni zaznamek.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ ne obvesti dolžnika o znesku zapadle oziroma zapadlih neplačanih denarnih nedavčnih obveznosti, ki se izterjujejo po tem zakonu, če bi dolžnik z odhodom zaradi prebivanja v tujini onemogočil ali preprečil izvršitev oziroma če iz okoliščin primera izhaja, da je treba sklep o izvršbi izdati takoj.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
49. člen
V drugem odstavku 131. člena se v 4. točki pika nadomesti s podpičjem in dodajo 5. do 8. točka, ki se glasijo:
»5. izvršljiv plačilni nalog;
6. izvršljiva odločba o prekršku;
7. izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov;
8. izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov.«.
50. člen
V prvem odstavku 134. člena se beseda »kakorkoli« nadomesti z besedo »neodplačno«.
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je dolžnik, ki ni fizična oseba, z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.«.
51. člen
V prvem odstavku 140. člena se v 2. točki za besedo »vročitve« beseda »odločitve« nadomesti z besedilom »odločbe oziroma sklepa«.
V drugem odstavku se za besedo »hranilnicah« doda besedilo »ter rubeža motornih in priklopnih vozil«.
52. člen
V 144. členu se v 11. točki podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 33. členu ZDoh-1, ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 57. členu ZDoh-1;«.
53. člen
Naslov 145. člena se spremeni tako, da se glasi: »(omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo.«.
54. člen
V 146. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova drugih prejemkov je mogoče seči z davčno izvršbo le z upoštevanjem omejitev iz 145. člena tega zakona.«.
55. člen
149. člen se spremeni tako, da se glasi:
»149. člen
(sprememba delodajalca oziroma izplačevalca)
Če dolžnik ne prejema več denarnih prejemkov pri delodajalcu oziroma izplačevalcu, kateremu je bil vročen sklep o izvršbi, mora delodajalec oziroma izplačevalec o tem takoj obvestiti davčni organ.«.
56. člen
V tretjem odstavku 179. člena se črta besedilo »vrednostne papirje in druge«.
57. člen
Naslov IV. poglavja tretjega dela zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Posebna oblika davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje in delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic«.
58. člen
V prvem odstavku 195. člena se za besedilom »(v nadaljnjem besedilu: delež družbenika) doda besedilo »ter iz premoženjskih pravic«.
V drugem odstavku se za besedilom »deležu družbenika« doda besedilo »ter iz premoženjskih pravic«.
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Davčni organ pošlje predlog za izvršbo skupaj z izvršilnim naslovom, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga način izvršbe.«.
59. člen
Naslov V. poglavja tretjega dela zakona se spremeni tako, da se glasi: »Davčna izvršba na vrednostne papirje«.
60. člen
196. člen se spremeni tako, da se glasi:
»196. člen
(smiselna uporaba določb)
Za rubež in prodajo vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega dela zakona o rubežu in prodaji premičnin, če ni s tem poglavjem določeno drugače.«.
61. člen
Za 196. členom se doda 196.a člen, ki se glasi:
»196.a člen
(vročitev sklepa o izvršbi in vpis rubeža materializiranih vrednostnih papirjev)
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na materializirane vrednostne papirje dolžniku in upravljavcu registra, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji.
(2) Upravljavec registra na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v register. Vpis vsebuje naslednje podatke:
– davčni organ, ki je izdal sklep,
– datum izdaje sklepa,
– prepoved razpolaganja.«.
62. člen
197. člen se spremeni tako, da se glasi:
»197. člen
(vročitev sklepa o izvršbi in vpis rubeža nematerializiranih vrednostnih papirjev)
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje dolžniku in klirinško depotni družbi.
(2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje naslednje podatke:
– davčni organ, ki je izdal sklep,
– datum izdaje sklepa,
– prepoved razpolaganja.«.
63. člen
198. člen se spremeni tako, da se glasi:
»198. člen
(prodaja zarubljenih vrednostnih papirjev)
(1) Zarubljene vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance.
(2) V skladu s tem poglavjem klirinško depotna družba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prenese nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca.
(3) V skladu s tem poglavjem klirinško depotna družba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, na podlagi naloga za prenos, ki ga izda davčni organ, prenese nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca.
(4) Znesek, pridobljen s prodajo, se nakaže na predpisane račune, določene z aktom iz drugega odstavka 27. člena tega zakona.«.
64. člen
V naslovu II. poglavja četrtega dela zakona se za besedama »neposredne davke« črtata vejica in beseda »trošarine«.
65. člen
V prvem odstavku 230. člena se 2. točka črta.
Dosedanja 3. točka postane 2. točka.
66. člen
V 232. členu se črta besedilo »ali Carinsko upravo Republike Slovenije«.
67. člen
V tretjem odstavku 233. člena se črtata besedi »oziroma carinsko«.
68. člen
Drugi in tretji odstavek 241. člena se črtata.
69. člen
Naslov 1. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi »Odmera in poračun dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, na letni ravni«.
70. člen
V prvem odstavku 253. člena se črta besedilo »vključno s podatki, ki se nanašajo na dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine«.
71. člen
Drugi odstavek 256. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo obstoj davčne obveznosti ali plačilo davka izven Slovenije.«.
72. člen
Naslov 2. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi »Akontacija dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, na letni ravni – splošno«.
73. člen
Za 264. členom se doda 264.a člen, ki se glasi:
»264.a člen
(oprostitev davčnega odtegljaja)
(1) Ne glede na 264. člen tega zakona in ne glede na določbe zakona, ki ureja dohodnino, se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, ta ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije ne presega 5.000 tolarjev.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega zavezanca, razen za dohodke iz delovnega razmerja in dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti.«.
74. člen
Za 274. členom se doda 274.a člen, ki se glasi:
»274.a člen
(akontacija dohodnine od dohodkov verskih delavcev)
(1) Akontacijo dohodnine od dohodkov verskih delavcev izračuna verska skupnost ali njen del kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Akontacija dohodnine se plača do 15. v mesecu za pretekli mesec.
(2) Če akontacijo dohodnine od dohodkov verskih delavcev ne izračuna in plača verska skupnost ali njen del na način iz prejšnjega odstavka, mora verski delavec sam izračunati akontacijo dohodnine v obračunu akontacije dohodnine. Verski delavec mora predložiti davčnemu organu obračun akontacije in akontacijo dohodnine plačati do 15. v mesecu za pretekli mesec.«.
75. člen
Naslov 277. člena se spremeni tako, da se glasi: »(način in rok predložitve davčnega obračuna)«.
V prvem odstavku se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Če je davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, del podatkov, ki so v skladu s tem zakonom sestavni del davčnega obračuna, v rokih, ki jih predpisuje ta zakon, predložil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.«.
76. člen
295. člen se spremeni tako, da se glasi:
»295. člen
(izračun)
(1) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, vpisanih v zemljiškem katastru, podatkov o davčnem zavezancu, ki je kot imetnik pravice uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisan v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru, ali davčnem zavezancu kot ugotovljenem dejanskem uporabniku kmetijskih in gozdnih zemljišč ter podatkov o priznanih oprostitvah in znižanjih katastrskega dohodka, ki se priznajo za dobo več let, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
(2) Kot stanje se štejejo pravnomočni vpis podatkov v navedenih evidencah, dokazila, ki nedvoumno dokazujejo dejanskega uporabnika zemljišča, ki pravice uporabe nima vpisane v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru, in pravnomočna odločba, s katero se prizna oprostitev oziroma znižanje katastrskega dohodka.«.
77. člen
Peti odstavek 296. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V posameznem letu se priznajo oprostitve, za katere so bile vloge vložene do 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, in so odločbe postale pravnomočne najpozneje do izdaje odmerne odločbe, razen oprostitev, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavljajo v prvem letu po letu izvedbe ukrepa, za katere se oprostitev v primeru, da je bila vloga vložena v letu izvedbe ukrepa, ne glede na pravnomočnost odločbe, upošteva v naslednjem letu. Oprostitve, priznane na podlagi odločbe, za katero je bila vloga vložena po 30. juniju leta, za katero se dohodnina odmerja, se upoštevajo pri izračunu akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.«.
78. člen
V prvem odstavku 297. člena se beseda »avgusta« nadomesti z besedo »oktobra«.
79. člen
V tretjem odstavku 299. člena se drugi stavek črta.
V četrtem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«.
Za četrtim odstavkom se doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Obrazec vloge za uveljavljanje znižanj katastrskega dohodka in olajšave za investiranje predpiše minister, pristojen za finance.«.
80. člen
Naslov 6. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi »Akontacija dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in dohodka iz prenosa premoženjske pravice«.
81. člen
V prvem odstavku 303. člena se besedilo »dohodkov iz premoženja« nadomesti z besedilom »dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice«.
V drugem odstavku se besedilo »dohodek iz premoženja« nadomesti z besedilom »dohodek iz oddajanja premoženja v najem ali dohodek iz prenosa premoženjske pravice«.
82. člen
V prvem odstavku 304. člena se besedilo »dohodka iz premoženja« nadomesti z besedilom »dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice«.
V drugem odstavku se za besedilom »ki prejema dohodek« črta besedilo »iz premoženja«.
Tretji odstavek se črta.
83. člen
305.a člen se črta.
84. člen
V prvem in drugem odstavku 306. člena se besedilo »dohodka iz premoženja« nadomesti z besedilom »dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice«.
85. člen
Za 306. členom se doda naslov novega podpoglavja I. poglavja petega dela zakona, ki se glasi:
»6.a podpoglavje
Akontacija dohodnine od drugih dohodkov«.
86. člen
307. člen se črta.
87. člen
308. člen se spremeni tako, da se glasi:
»308. člen
(izračun)
(1) Akontacijo dohodnine od drugih dohodkov izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom drugega dohodka.
(2) Če drug dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od drugega dohodka ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.«.
88. člen
309. člen se spremeni tako, da se glasi:
»309. člen
(način in rok vložitve napovedi)
Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka mora davčni zavezanec vložiti v sedmih dneh od dneva prejema dohodka pri pristojnem davčnem organu.«.
89. člen
310. člen se spremeni tako, da se glasi:
»310. člen
(rok za izdajo odločbe)
Na podlagi napovedi iz 309. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od drugega dohodka v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.«.
90. člen
Naslov 7. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi: »Plačevanje dohodnine od obresti, dividend in dobička iz kapitala«.
91. člen
311. člen se spremeni tako, da se glasi:
»311. člen
(izračun)
(1) Dohodnino od obresti in dividend izračuna:
1. plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,
2. davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca.
(2) Dohodnina iz prvega odstavka tega člena se izračuna in plača od davčnih osnov in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Obrazec obračuna davčnega odtegljaja in davčne napovedi iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.
(4) Dohodnino od obresti in dohodnino od dividend izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti ali dividend.
(5) Če obresti ali dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka, dohodnino od obresti ali dividend ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
(6) Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.«.
92. člen
312. člen se spremeni tako, da se glasi:
»312. člen
(način in rok vložitve napovedi)
(1) Napoved za odmero dohodnine iz petega odstavka 311. člena tega zakona mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema obresti ali dividend pri pristojnem davčnem uradu.
(2) Napoved za odmero dohodnine iz šestega odstavka 311. člena tega zakona mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala.
(3) Napoved za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 311. člena tega zakona mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto pri pristojnem davčnem uradu. Napovedi ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska, določenega z zakonom, ki ureja dohodnino.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu.
(5) Davčni zavezanec mora napoved iz drugega in četrtega odstavka tega člena vložiti pri pristojnem davčnem organu.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved pri odsvojitvi nepremičnine vložiti pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.«.
93. člen
Za 312. členom se dodajo 312.a do 312.d člen, ki se glasijo:
»312.a člen
(obvestilo davčnega zavezanca glede vštevanja obračunanih obresti v davčno osnovo)
(1) Kadar želi davčni zavezanec uveljavljati možnost v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, da se v davčno osnovo od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, z ročnostjo, daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, vštejejo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta, je dolžan o tem obvestiti banko ali hranilnico v Sloveniji na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec predloži obvestilo iz prvega odstavka tega člena ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena.
(3) Predlagano obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca, da v davčnem letu obračunane obresti davčnega zavezanca, ki predloži takšno obvestilo, obravnavata enako, kot da so bile izplačane. Obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca do poteka datuma vezave denarnih sredstev oziroma poteka varčevanja ali do prekinitve pogodbe.
312.b člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini)
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od obresti, dividend ali dobičkov iz kapitala, ki so obdavčeni v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: odbitek davka plačanega v tujini), v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov. Kadar davčni zavezanec v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
(2) Kot ustrezna dokazila iz prvega, petega in šestega odstavka tega člena se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Slovenije.
(3) Če davčni zavezanec do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine iz 312. člena tega zakona še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna dokazila predloži naknadno.
(4) Če davčni zavezanec ne predloži dokazil do roka za izdajo odločbe iz 312.d člena tega zakona, izda davčni organ začasno odločbo. Davčni organ začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če davčni zavezanec ne predloži dokazil po preteku petih let po letu, za katero je uveljavljal odbitek davka, plačanega v tujini, se šteje, da je začasna odločba glavna.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v primeru, ko dohodnino od obresti in dividend rezidenta izračunava plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, odbitek davka za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od obresti in dividend, ki so obdavčene v Sloveniji, upošteva pri izračunu davčnega odtegljaja, če plačnik davka razpolaga z ustreznimi dokazili glede davčne obveznosti zavezanca rezidenta izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Če plačnik davka do roka za obračun davčnega odtegljaja iz 318. člena tega zakona še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna dokazila pridobi naknadno. Če plačnik davka ne pridobi ustreznih dokazil po preteku treh let po letu, za katero je bil uveljavljen odbitek davka, plačanega v tujini, davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, bremeni plačnika davka. Plačnik davka je dolžan plačati davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, s pripadajočimi dajatvami v 30 dneh po poteku navedenega roka.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec rezident v primeru, ko dohodnino od dohodka od prihrankov – ki ga določa Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 157 z dne 26. 6. 2003, str. 38) in je obdavčen v drugi državi članici EU po 1. juliju 2005 – izračunava plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja in odbitek davka za ustrezni znesek plačanega davka v drugi državi članici od takega dohodka od prihrankov presega znesek dohodnine, ki se odmerja po zakonu o dohodnini od takega dohodka, zahteva povrnitev razlike s posebnim zahtevkom. Davčni zavezanec vloži zahtevek v petih letih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil davek v drugi državi članici plačan, pri pristojnem davčnem uradu. Sestavni del zahtevka so ustrezna dokazila glede davčne obveznosti v tujini, zlasti o znesku plačanega davka, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
312.c člen
(uveljavljanje oprostitve)
Če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev plačila davka za obresti, dividende ali dobiček iz kapitala rezidenta, davčni zavezanec uveljavlja oprostitev v napovedi iz 312. člena.
312.d člen
(rok za izdajo odločbe)
(1) Na podlagi napovedi iz prvega in drugega odstavka 312. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti, dividend ali dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.
(2) Na podlagi napovedi iz tretjega in četrtega odstavka 312. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti ali dobička iz kapitala do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.«.
94. člen
V drugem odstavku 313. člena se za besedami »napovedi iz« doda besedilo »drugega ali četrtega odstavka«.
95. člen
315. člen se spremeni tako, da se glasi:
»315. člen
(smrt davčnega zavezanca)
Če davčni zavezanec umre, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po tem podpoglavju zakona, smiselno uporabljajo tudi za pooblaščence za zastopanje, pravne naslednike davčnega zavezanca oziroma skrbnike njegovega premoženja.«.
96. člen
Naslov 8. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se črta.
97. člen
316. člen se spremeni tako, da se glasi:
»316. člen
(skrbnik davčnega zavezanca oziroma njegovega premoženja)
Če je davčnemu zavezancu v primeru, ko davčni zavezanec ni znan, ali je poslovno nesposoben, ali je po odločbi o denacionalizaciji, določen skrbnik oziroma skrbnik njegovega premoženja, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po tem podpoglavju zakona, smiselno uporabljajo tudi za skrbnika oziroma upravljalca njegovega premoženja.«.
98. člen
317. člen se spremeni tako, da se glasi:
»317. člen
(davčni odtegljaj)
Davčni odtegljaj je dohodnina, ki jo je v skladu s 1. točko prvega odstavka 311. člena tega zakona dolžan izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od obresti ali dividend, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in s tem zakonom plačuje dohodnina z davčnim odtegljajem.«.
99. člen
318. člen se spremeni tako, da se glasi:
»318. člen
(rok predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov)
Glede roka predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov davčnemu zavezancu, veljajo določbe 265. člena tega zakona.«.
100. člen
V 319. členu se dodata šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Za osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov po prvem odstavku tega člena, se štejejo tudi osebe oziroma združenja v Sloveniji, ki izplačajo dohodek z virom izven Slovenije in jih tak dohodek ne bremeni.
(7) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov, niso dolžne dostaviti davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto podatkov iz tega člena, ki se nanašajo na obresti – razen podatkov, ki se nanašajo na obresti pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU – in dividende, od katerih je bil plačan davčni odtegljaj.«.
101. člen
V 321. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(avtomatično dajanje podatkov v zvezi s pridobitvijo in odsvojitvijo vrednostnih papirjev, drugih deležev in investicijskih kuponov)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev in druge pravne osebe, ki so opravljale prenose imetništva vrednostnih papirjev oziroma drugih deležev ali investicijskih kuponov, vključno z njihovimi unovčitvami, morajo davčnemu organu dostaviti podatke, ki se nanašajo na vse pridobitve, odsvojitve in unovčitve vrednostnih papirjev, drugih deležev ali investicijskih kuponov in na uveljavljanje stroškov ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov.«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se črta besedilo »in drugega«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
102. člen
Tretji odstavek 333. člena se črta.
103. člen
V prvem odstavku 341. člena se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Če je davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, del podatkov, ki so v skladu s 340. členom tega zakona sestavni del davčnega obračuna, v rokih, ki jih predpisuje ta zakon, predložil AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.«.
104. člen
Za šestim odstavkom 347. člena se doda sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Davčni zavezanec v likvidaciji, ki po začetku likvidacijskega postopka nadaljuje ali spet začne proizvajati oziroma opravljati druge sprotne posle, predloži davčni obračun tudi na dan pred zaključkom likvidacije.«.
105. člen
357. člen se črta.
106. člen
Za 360. členom se doda 360.a člen, ki se glasi:
»360.a člen
(uporaba določb)
Določbe 358., 359. in 360. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se davek ne odtegne v skladu s 15. členom Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L, št. 385 z dne 29. 12. 2004, str. 30; v nadaljevanju: Sporazum). Smiselna uporaba pomeni upoštevanje pogojev iz Sporazuma, vključno z oblikami družb.«.
107. člen
V naslovu in besedilu 371. člena se črta beseda »zamudne«.
108. člen
372. člen se črta.
109. člen
V drugem odstavku 375. člena se besedilo »drugi odstavek 91. člena« nadomesti z besedilom »92. člen«.
110. člen
Za tretjim odstavkom 383. člena se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Mesečni obroki odmerjenega davka oziroma akontacije davka zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti v 15 dneh od zapadlosti. Trimesečni in polletni obroki odmerjenega davka oziroma akontacije davka pa zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju oziroma polletju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.«.
111. člen
V 389. členu se v 1. točki števili »312., 317.« nadomestita s številoma »309., 312.«.
8. točka se črta.
112. člen
V 390. členu se v 1. točki besedilo »(23. člen)« nadomesti z besedilom »(8.a člen)«.
V 2. točki se števili »312., 317.« nadomestita s številoma »309., 312.«.
113. člen
Za 390. členom se doda 390.a člen, ki se glasi:
»390.a člen
(samoprijava posameznika)
(1) Ne glede na 1. točko 389. člena in 1. in 2. točko 390. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje posameznik, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži pred izdajo odmerne odločbe.
(2) Za prekršek po členih iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje posameznik, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži po izdaji odmerne odločbe in davčni organ teh podatkov ni sam pridobil do izdaje odmerne odločbe. V tem primeru mora posameznik od premalo odmerjenega oziroma plačanega davka plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas od izdaje odmerne odločbe do predložitve podatkov, povečani za:
– 1 odstotno točko, če predloži podatke najpozneje v enem mesecu od izdaje odmerne odločbe;
– 2 odstotni točki, če predloži podatke najpozneje v šestih mesecih od izdaje odmerne odločbe;
– 3 odstotne točke, če predloži podatke najpozneje v enem letu od izdaje odmerne odločbe;
– 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.«.
114. člen
V prvem odstavku 391. člena se v 1. točki besedilo »tretji, četrti ali peti« nadomesti z besedilom »tretji ali četrti«.
V 2. točki se za številom »265.« dodata vejica in število »318.«.
V 3. točki se število »316.« nadomesti s številoma »308., 311.«.
V 5. točki se število »23.« nadomesti z besedilom »8.a«.
V 10. točki se za besedo »drugi« dodata besedi »in šesti«.
24., 25. in 31. točka se črtajo.
Dosedanje 26. do 29. točka ter 32. in 33. točka postanejo 24. do 30. točka.
115. člen
V 391.a členu se besedili »peti odstavek 14. člena« in »šesti odstavek 18. člena« nadomestita z besedilom »8.a člen«.
116. člen
Za 391.a členom se doda 391.b člen, ki se glasi:
»391.b člen
(samoprijava)
(1) Ne glede na 1. do 3. točko prvega odstavka ter drugi odstavek 391. člena in 391.a člen tega zakona se za prekršek ne kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži pred začetkom davčnega nadzora oziroma preden je podana ovadba za kaznivo dejanje, povezano z izpolnjevanjem davčnih obveznosti.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, od premalo plačanega davka plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas od izteka roka za vložitev obračuna davka do predložitve podatkov, povečani za:
– 1 odstotno točko, če predloži podatke najpozneje v enem mesecu po preteku roka za vložitev obračuna davka;
– 2 odstotni točki, če predloži podatke najpozneje v šestih mesecih po preteku roka za vložitev obračuna davka;
– 3 odstotne točke, če predloži podatke najpozneje v enem letu po preteku roka za vložitev obračuna davka;
– 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.
(3) Ne glede na 4. in 5. točko prvega odstavka ter drugi odstavek 391. člena in 391.a člen tega zakona se za prekršek ne kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži pred izdajo odmerne odločbe.
(4) Za prekršek po členih iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži po izdaji odmerne odločbe in davčni organ teh podatkov ni sam pridobil do izdaje odmerne odločbe. V tem primeru mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika od premalo odmerjenega oziroma plačanega davka plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas od izdaje odmerne odločbe do predložitve podatkov, povečani za:
– 1 odstotno točko, če predloži podatke najpozneje v enem mesecu od izdaje odmerne odločbe;
– 2 odstotni točki, če predloži podatke najpozneje v šestih mesecih od izdaje odmerne odločbe;
– 3 odstotne točke, če predloži podatke najpozneje v enem letu od izdaje odmerne odločbe;
– 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.«.
117. člen
Prvi odstavek 394. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 400.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev, če davčnemu organu ne dostavi potrebnih podatkov v zvezi s pridobitvijo in odsvojitvijo vrednostnih papirjev, drugih deležev ali investicijskih kuponov (321. člen) oziroma teh podatkov ne dostavi v predpisanem roku oziroma na predpisan način.«.
V drugem odstavku se črta besedilo »oziroma odgovorna oseba nepremičninskega posrednika«.
118. člen
V 396. členu se besedilo »veljavne na dan 1. januarja leta« nadomesti z besedilom »ki veljata na dan 1. januarja leta«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
119. člen
S 1. in 64. do 67. členom tega zakona se v slovenski pravni red prevzema vsebina Direktive Sveta 2004/106/ES z dne 16. novembra 2004 o spremembah Direktive 77/799/EGS o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčevanja zavarovalnih premij in Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L, št. 359 z dne 4. 12. 2004, str. 30).
120. člen
(1) Terjatve iz naslova sodb in sklepov sodišča oziroma odločb o prekršku in plačilnih nalogov, ki se izterjujejo po zakonu in se vodijo v knjigovodskih evidencah sodišča oziroma prekrškovnega organa, se z dnem izdaje sklepa o prisilni izterjavi prenesejo iz analitičnih evidenc sodišča oziroma prekrškovnega organa v analitične evidence davčnega organa.
(2) Prenos terjatev v skladu s tem členom se opravi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(3) Način prenosa terjatev v skladu s tem členom podrobneje določi minister, pristojen za finance.
121. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
– Pravilnik o primerih, v katerih ni potrebno predložiti davčne številke izplačevalcu dohodkov (Uradni list RS, št. 142/04),
– Pravilnik o obrazcu za obvestilo v primeru, ko ni davčnega odtegljaja, in o načinu predložitve obrazca davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04).
(2) Določba 357. člen zakona in pravilnik iz druge alinee prvega odstavka tega člena se uporabljata še za obveščanje pristojnega davčnega organa o izplačilih dohodka za mesec december 2005.
122. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se v peti alinei drugega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05) črta besedilo »ki se nanašajo na fizične osebe, in za podatke vseh oseb iz iste točke do dokončnosti davčnega postopka«.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 40. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05).
123. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2006, razen tretjega odstavka 101. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja že za dostavo podatkov davčnemu organu za leto 2005.
Št. 432-01/94-8/43
Ljubljana, dne 23. novembra 2005
EPA 510-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.