Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2005 z dne 25. 11. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2005 z dne 25. 11. 2005

Kazalo

4648. Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec, stran 11416.

Na podlagi 2. in 9. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list RS, št. 87/01), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02), 1. in 109. do 114. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/02), 19. 19.a, 19.b, 19.c, 19.č člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 16/02, 51/02 in 108/03) je Občinski svet mestne Občine Slovenj Gradec na 32. seji dne 18. 10. 2005 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
Statuta Mestne občine Slovenj Gradec
1. člen
V Statutu Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99 in 24/03) se spremeni drugi odstavek 2. člena tako, da se v besedilu črta pridevnik »primestna« in se po novem glasi:
»Imena in območja ožjih delov občine so: četrtna skupnost Polje, četrtna skupnost Center, četrtna skupnost Legen mesto, četrtna skupnost Štibuh, četrtna skupnost Stari trg mesto, vaška skupnost Stari trg, vaška skupnost Pameče, vaška skupnost Sele – Vrhe, vaška skupnost Gradišče, vaška skupnost Podgorje, vaška skupnost Šmiklavž, vaška skupnost Turiška vas, vaška skupnost Razbor, vaška skupnost Šmartno, vaška skupnost Legen.«
2. člen
Zadnji odstavek 38. člena se spremeni tako, da se v besedilu črta pridevnik »primestnih« in se po novem glasi:
»Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (četrtnih in vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.«
3. člen
Drugi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se v besedilu črta pridevnik »primestnih« in se po novem glasi:
»Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (četrtnih in vaških skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.«
4. člen
58. člen se spremeni tako, da se iz besedila črta pridevnik »primestne« in se po novem glasi:
»Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene četrtne in vaške skupnosti.
Četrtne in vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove četrtne in vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Četrtne in vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.«
5. člen
Prvi odstavek 59. člena se spremeni tako, da se črta v besedilu pridevnik »primestne« in se po novem glasi:
»Četrtne in vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij,
– sodelujejo pri pripravi programov gospodarskih javnih služb na njihovem območju in sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– o svojem delu in aktivnostih obveščajo župana in svet Mestne občine.«
6. člen
V prvem odstavku 60. člena se besedilo spremeni tako, da se črta besedilo »Organ četrtne in primestne vaške skupnosti je svet in predsednik«, nadomesti pa se z besedilom »Organ ožjega dela občine je svet«.
Prav tako se v prvem odstavku tega člena črta vejica za besedo četrtne in doda namesto vejice veznik »in«. V tretjem odstavku tega člena pa se doda za besedo četrtne veznik »in«.
V celotnem besedilu 60. člena se črta tudi pridevnik »primestne«, tako da se po novem glasi:
»Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju četrtne in vaške skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet četrtne in vaške skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet četrtne in vaške skupnosti.
Mandat članov sveta četrtne in vaške skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija predsednika sveta četrtne in vaške skupnosti je nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
Funkcija člana sveta je častna.«
7. člen
61. člen se spremeni tako, da se črta v besedilu pridevnik »primestne«.
Prav tako se nadomesti v prvem odstavku v celoti tretji stavek »Svet četrtne in primestne vaške skupnosti ima predsednika, ki je direktno izvoljen ob volitvah članov sveta«, tako da se po novem glasi: » Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta«.
V prvem stavku se doda za besedo četrtne veznik »in«, prav tako se v drugem odstavku doda za besedo četrtne veznik »in«. Veznik »in« se doda za besedo četrtne tudi v zadnjem odstavku tega člena.
V petem odstavku se besedilu pred besedo vaška doda še beseda »četrtna« ter veznik »in«. Spremenjen 61. člen se sedaj glasi:
»Prvo sejo sveta četrtne in vaške skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta četrtne in vaške skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta četrtne in vaške skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet četrtne in vaške skupnosti.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet četrtne in vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan in svetniki iz volilnega območja v katerega spada četrtna in vaška skupnost imajo pravico biti navzoči na seji sveta četrtne in vaške skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet četrtne in vaške skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet četrtne in vaške skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta četrtne in vaške skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.«
8. člen
V 62. členu se črta v besedilu pridevnik »primestne«. Za besedo četrtne (v drugem delu stavka) se doda veznik »in«. Ta člen se sedaj glasi:
»Svet četrtne in vaške skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge četrtne in vaške skupnosti.«
9. člen
V 63. členu se črta beseda »primestnih« in se sedaj glasi:
»Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov četrtnih in vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ.«
10. člen
V 64. členu se črta v besedilu beseda »primestnih« in se sedaj glasi:
»Za delovanje in opravljanje nalog četrtnih in vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev četrtnih in vaških skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti četrtnih in vaških skupnosti zagotovi in z njimi upravlja občina.
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe četrtnih in vaških skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.«
11. člen
V 65. členu se črta v besedilu pridevnik »primestna« v vseh sklonih in se po novem glasi:
»Občinski svet lahko na predlog župana, četrtine članov sveta četrtne in vaške skupnosti ali zbora občanov četrtne in vaške skupnosti razpusti svet četrtne in vaške skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine četrtno in vaško skupnost, če ugotovi, da svet četrtne in vaške skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog četrtne in vaške skupnosti v skladu s tem statutom.«
12. člen
V 68. členu se črta v besedilu pridevnik »primestna« v vseh sklonih in se po novem glasi:
»Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več četrtnih in vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta četrtne in vaške skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v četrtni in vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.«
13. člen
Spremeni se 7. člen tako, da se 11. točka po novem glasi:
»11. Skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tako da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– organizira obveščanje in alarmiranje prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah,
– zagotavlja sredstva za: opremljanje, izobraževanje in usposabljanje za izvajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z možnostmi,
– sodeluje s poveljstvom občinskih gasilskih enot, ter Štabom in Poveljnikom Civilne zaščite in spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.«
Sedanja zadnja sedma alineja 11. točke postane osma alineja 12. točke.
Doda se 13. točka, ki se glasi:
»– ureja zadeve s področja civilne obrambe v skladu z zakonom.«
14. člen
Spremeni se 32. člen, in sicer:
Dopolni se tretja alineja, ki se po novem glasi:
»– sprejme načrt zaščite in reševanja ter oceno ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.«
Doda se nova 10. alineja, ki se glasi:
»– sprejme obrambni načrt na podlagi predpisov o obrambnem načrtovanju.«
15. člen
Spremeni se tretji odstavek 80. člena tako, da se po novem glasi:
»(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina glasovalnih upravičencev v občini oziroma na določenem območju v katerem se bo uvedel samoprispevek, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je udeležila večina.«
16. člen
Spremeni se poglavje VII., ki se po novem glasi:
»VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
92. člen
Premoženje občine sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. Za pridobitev in odtujitev premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu za ta namen zagotovljena zadostna finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava premičnin in nepremičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
93. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
94. člen
Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
95. člen
Za pripravo proračuna je odgovoren župan. Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon. Župan mora predložiti občinskemu svetu:
– predlog proračuna z obrazložitvami;
– program prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja z obrazložitvami;
– načrt delovnih mest z obrazložitvami;
– načrt nabav z obrazložitvami.
96. člen
Proračun občine se sprejme z odlokom občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto, po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter drugi elementi, ki jih določa zakon. Določijo se tudi posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
97. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
98. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
99. člen
Če se med izvajanjem ukrepov za izvajanje proračuna, le-ta ne more uravnovesiti, mora župan občinskemu svetu predlagati rebalans proračuna.
Rebalans proračuna občine sprejme občinski svet z odlokom in po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.
100. člen
Župan v juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje podatke, opredeljene v zakonu o javnih financah.
101. člen
Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet in nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v tem roku, se začasno financiranje občinskega proračuna lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
O začasnem financiranju lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske uporabnike župan s sklepom.
102. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva v skladu z določili odloka o proračunu.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
103. člen
V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet s sklepom ali odlokom.
Občina oblikuje proračunsko rezervo, v katero izloči del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini do 0,5 odstotka prihodkov.
104. člen
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso bila zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi rezervacije odloča župan.
105. člen
Po preteku leta župan pripravi predlog zaključnega računa za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. Navede se tudi poraba sredstev proračunske rezerve ter splošne proračunske rezervacije.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, najkasneje v 30 dneh po sprejemu.
106. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
107. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.«
17. člen
Členi od št. 114 do 131 se smiselno preštevilčijo, in sicer
114. člen postane 108. člen
115. člen postane 109. člen
116. člen postane 110. člen
117. člen postane 111. člen
118. člen postane 112. člen
119. člen postane 113. člen
120. člen postane 114. člen
121. člen postane 115. člen
122. člen postane 116. člen
123. člen postane 117. člen
124. člen postane 118. člen
125. člen postane 119. člen
126. člen postane 120. člen
127. člen postane 121. člen
128. člen postane 122. člen
129. člen postane 123. člen
130. člen postane 124. člen
131. člen postane 125. člen.
18. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 01502-01/1999
Slovenj Gradec, dne 20. oktobra 2005
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Matjaž Zanoškar l.r.