Uradni list

Številka 18
Uradni list RS, št. 18/2004 z dne 27. 2. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 18/2004 z dne 27. 2. 2004

Kazalo

820. Statut Občine Litija, stran 2045.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) je Občinski svet občine Litija na 14. redni seji dne 10. 2. 2004 sprejel
S T A T U T
Občine Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Litija je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, s katerim je določeno njeno območje.
Sedež občine je v Litiji, Jerebova ulica 14.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
Na območju Občine Litija so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija, delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Litija so določeni s tem statutom in odlokom občine.
Imena in območja ožjih delov občine so:
– Mestna skupnost Litija, ki obsega območja mesta Litije (Badjurova ulica, Bevkova ulica, Bobek, Brodarska ulica, Cankarjeva cesta, Cesta Dolenjskega odreda, Cesta Dušana Kvedra, Cesta komandanta Staneta, Cesta Zasavskega bataljona, Frtica, Graška cesta, Grbinska cesta, Grumova ulica, Gubčeva ulica, Jerebova ulica, Ježa, Kidričeva cesta, Levstikova ulica, Ljubljanska cesta, Loška ulica, Maistrova ulica, Marokova pot, Na Dobravi, Na Gričku, Parmova ulica, Partizanska pot, Podkraj, Pokopališka pot, Ponoviška cesta, Praprošče, Prečna ulica, Predilniška ulica, Prisojna ulica, Prvomajska ulica, Rudarska ulica, Savska cesta, Sitarjevška cesta, Šmarska cesta, Topilniška ulica, Trg na Stavbah, Trg svobode, Ulica bratov Poglajen, Ulica Luke Svetca, Ulica Milana Boriška, Ulica Mire Pregljeve, Ulica solidarnosti, Ulica 25. maja, Valvazorjev trg, Vegova ulica, Vrvarska ulica in Zasavska cesta) in naselij Podšentjur, Pogonik, Širmanski Hrib, Veliki Vrh pri Litiji in Zgornji Log;
– Krajevna skupnost Breg–Tenetiše, ki obsega območja naselij Breg pri Litiji, Tenetiše in Zagorica;
– Krajevna skupnost Dole, ki obsega območja naselij Berinjek, Bistrica, Čeplje, Dobje, Dobovica, Dole pri Litiji, Gorenje Jelenje, Gradišče – k.o. Št. Lovrenc, Hude Ravne, Jelenska Reber, Ježevec, Kal pri Dolah, Ljubež v Lazih, Magolnik, Mala Goba, Prelesje, Prevale, Preženjske Njive, Radgonica, Selce, Slavina, Sopota, Spodnje Jelenje, Strmec, Suhadole, Velika Goba, Zagozd, Zavrh;
– Krajevna skupnost Gabrovka, ki obsega območja naselij Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, Čateška Gora, Gabrovka, Gabrska Gora, Gobnik, Gornje Ravne, Hohovica, Javorje pri Gabrovki, Kamni Vrh, Klanec pri Gabrovki, Križišče pri Čatežu, Kumpolje, Laze pri Gobniku, Lukovec, Moravče pri Gabrovki, Moravška Gora, Nova Gora, Okrog, Pečice, Podpeč pod Skalo, Tihaboj, Tlaka, Vodice pri Gabrovki;
– Krajevna skupnost Hotič, ki obsega območja naselij Bitiče, Jesenje, Konj, Spodnji Hotič, Zapodje, Zgornji Hotič;
– Krajevna skupnost Jevnica, ki obsega območja naselij Golišče, Jevnica, Kresniške Poljane, Zgornja Jevnica;
– Krajevna skupnost Konjšica, ki obsega območja naselij Konjšica in Ravne;
– Krajevna skupnost Kresnice, ki obsega območja naselij Kresnice in Kresniški Vrh;
– Krajevna skupnost Polšnik, ki obsega območja naselij Borovak pri Polšniku, Dolgo Brdo, Mamolj, Polšnik, Preveg, Renke, Stranski Vrh, Šumnik, Tepe, Velika Preska, Zglavnica;
– Krajevna skupnost Ribče, ki obsega območja naselij Ribče in Vernek;
– Krajevna skupnost Sava, ki obsega območja naselij Leše, Ponoviče, Sava;
– Krajevna skupnost Spodnji Log, ki obsega območje naselja Spodnji Log;
– Krajevna skupnost Vače, ki obsega območja naselij Boltija, Cirkuše, Kandrše–del, Klenik, Laze pri Vačah, Mala sela, Podbukovje pri Vačah, Potok pri Vačah, Ržišče, Slivna, Široka Set, Tolsti Vrh, Vače, Vovše.
3. člen
Občina Litija (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja ter opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
Republika Slovenija in občina zagotavljata pogoje za ustanovitev pokrajine na njenem območju. Občina se lahko povezuje v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občanke in občani (v nadaljevanju: občani).
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Občani se lahko obračajo s peticijami, s svojimi predlogi, mnenji, pobudami in vprašanji na kateri koli organ občine. Ta jim mora pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od prejema pisne vloge.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč ter drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi ter državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
6. člen
Občina Litija ima lahko svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Litija, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine lahko občina v skladu s posebnim odlokom, podeljuje občinska priznanja in nagrade zaslužnim občanom ter organizacijam.
II. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, s tem da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje, s tem da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za razvoj gospodarstva občine v skladu z zakoni, s tem da:
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru pristojnosti ter nalog občine, pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov.
4. Oblikuje prostorsko politiko, s tem da:
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini.
5. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, s tem da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in za trg ter prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
6. Na podlagi zakona organizira izvajanje obvezne gospodarske javne službe, s tem da:
– ustanavlja organizacije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe in z akti o ustanovitvi določa njihove naloge,
– zagotavlja delovanje in nadzor obveznih gospodarskih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske ter druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja in komunalnega urejanja stavbnih zemljišč,
– organizira dimnikarsko službo.
7. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno, zdravstveno in lekarniško dejavnost, s tem da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalne ustanove, zdravstvene zavode in lekarne ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, zdravstvenimi zavodi in lekarnami,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov.
8. Spremlja in rešuje mladinsko problematiko, s tem da:
– sodeluje pri reševanju problematike mladih.
9. Pospešuje dejavnost socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, skrbi za socialno ogrožene, invalide ter ostarele, s tem da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje z javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi ter institucijami.
10. Spodbuja in ustvarja enake možnosti žensk ter moških v okviru svoje pristojnosti, s tem da:
– sprejema ukrepe in aktivnosti, pomembne za ustvarjanje enakih možnosti, upoštevaje vidik enakosti spolov.
11. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, s tem da:
– omogoča občanom dostopnost do kulturnih in športnih programov,
– skrbi za kulturno, naravno in tehniško dediščino na svojem območju,
– skrbi za gradnjo in vzdrževanje športnih ter kulturnih objektov,
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
12. Na podlagi zakonov skrbi za varstvo okolja in naravnih virov, s tem da:
– varuje vodne vire,
– varuje in ureja tekoče ter mirujoče površinske vode,
– skrbi za varstvo zraka,
– skrbi za varovanje tal,
– skrbi za varstvo pred hrupom,
– organizira dejavnost za ekološko zbiranje in gospodarjenje z odpadki ter njihovo odlaganje,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o kršitvah zakonov s področja varstva okolja ter občinskih predpisov,
– z drugimi ukrepi skrbi za varstvo okolja.
13. Upravlja, gradi, modernizira in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, tržnice in druge javne površine ter
– lokalni promet in določa prometno ureditev.
14. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih ter drugih nesreč, s tem da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč ob požarih in organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč ter reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva v okviru svojih možnosti za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo.
15. Ureja javni red v občini, s tem da:
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– organizira občinsko komunalno redarstvo,
– z odloki določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine.
8. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– mrliško ogledno službo in
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
9. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter v skladu z zakonom pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev, referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Članice in člani (v nadaljevanju: člani) občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
11. člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakoni, statutom in predpisi občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za organe občine.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote. Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
12. člen
Če ni v zakonu ali tem statutom drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitve na seji so sprejete z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kolikor zakon ne določa drugače.
13. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja:
– z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
– z uradnim objavljanjem predpisov občine,
– z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov,
– preko oglasnih desk občine.
Občina ima lahko svoje glasilo, v katerem z namenom obveščanja objavlja sprejete splošne in posamične akte ter druge odločitve svojih organov.
Način izhajanja in organiziranja dela glasila se določi s posebnim odlokom, ki ga sprejme občinski svet.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
14. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet šteje triindvajset članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do konstituiranja novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, če je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najkasneje v 20 dneh od dneva volitev.
S prenehanjem mandata članom občinskega sveta preneha članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. Članom organov javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občine, poteče mandat z iztekom mandata v posameznem organu oziroma z imenovanjem novih članov.
15. člen
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim ter tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po veljavnem volilnem sistemu.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
16. člen
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge splošne akte. V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na občino,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določa podžupana, ki v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravlja funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor za odločanje o tem ni pooblaščen župan s tem statutom,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače, dela plače oziroma sejnine za delo občinskih funkcionarjev in članov organov ter delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, imenuje in razrešuje člane komisije, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih delovnih teles občine ustanovljenih na podlagi posebnih zakonov,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi ter drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi ter drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut ali drug predpis, ter o zadevah, za katere ni pooblaščen drug organ.
17. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva ne s funkcijo župana, ne s funkcijo člana nadzornega odbora, ne z delom v občinski upravi, ne z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja hkrati funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva ne s funkcijo načelnika upravne enote, niti vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
18. člen
Župan predstavlja občinski svet, sklicuje ter vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja mora biti v 15 dneh, potem ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red lahko dopolni še z novimi točkami.
19. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta, pomoč pri pripravi ter vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij, odborov in sveta predsednikov svetov mestne ter krajevnih skupnosti zagotavlja občinska uprava.
20. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za pobude in vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta, ter za odgovore.
Vsak član občinskega sveta, odborov in komisij lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti razen statuta občine, poslovnika o delu občinskega sveta, proračuna in zaključnega računa proračuna.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga dodatno točko dnevnega reda.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom političnih strank in ostalim, ki jih določi župan. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. V primeru, da sejo skličejo člani občinskega sveta, kot je določeno v četrtem odstavku 18. člena tega statuta, pa se vabilo pošlje tudi županu.
Predsednik nadzornega odbora občine, predstavnik delovnega telesa, direktor občinske uprave in zaposleni v občinski upravi, v kolikor se obravnavajo zadeve iz njihovega delovnega področja, so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
21. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kolikor zakon ali ta statut ne določata drugače.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako v skladu s poslovnikom občinskega sveta sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
22. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta se lahko poda v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Komisije in odbori občinskega sveta
23. člen
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članic in članov (v nadaljevanju: članov) določi občinski svet tudi njegove naloge in roke za njihovo izvedbo.
Prvo sejo komisije oziroma odbora skliče novoizvoljeni predsednik.
24. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za statut in pravna vprašanja,
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za vloge in pritožbe.
25. člen
Komisija za statut in pravna vprašanja ima predsednika ter štiri člane. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta in drugi občani z ustrezno izobrazbo.
Komisija za statut in pravna vprašanja pripravi predlog za prvo ter drugo branje statuta občine in poslovnika o delu občinskega sveta. Komisija mora glede usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom predhodno obravnavati vse akte, ki jih sprejema občinski svet, ter mu o tem dostaviti svoje mnenje – poročilo. Na zahtevo občinskega sveta komisija pripravi tudi splošne akte, ki jih sprejme svet, ter na zastavljena vprašanja daje pravna mnenja.
26. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in šest članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev in nadomestili članov delovnih teles občinskega sveta,
– opravlja naloge določene z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitveno dejavnostjo,
– opravlja ostale naloge in obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.
27. člen
Komisija za vloge in pritožbe ima predsednika ter štiri člane.
Komisija obravnava vloge in pritožbe občanov, naslovljene na občinski svet.
28. člen
Stalni odbori občinskega sveta so:
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za predšolsko in osnovnošolsko dejavnost,
– odbor za finance in gospodarstvo,
– odbor za gospodarsko infrastrukturo,
– odbor za urejanje prostora in varstva okolja,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za gospodarjenje z nepremičninami,
– odbor za reševanje in zaščito.
Stalni odbori občinskega sveta imajo predsednika in šest članov.
29. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov ali izmed drugih občanov (vendar največ polovico članov), predsednike pa samo izmed članov občinskega sveta. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
30. člen
Naloge odborov:
1. Odbor za družbene dejavnosti:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov s področja zdravstva, lekarništva, socialnega varstva, kulture in športa, ki jih sprejemajo občinski svet ali javni zavodi,
– daje mnenje k predlogu programa finančnega načrta investicij v objekte s področja zdravstva, lekarništva, socialnega varstva, kulture in športa,
– daje mnenje in predloge k vsem ostalim zadevam s področja zdravstva, lekarništva, socialnega varstva, kulture in športa, ki jih sprejema občinski svet,
– daje mnenja in pobude s področja reševanja mladinske problematike.
2. Odbor za predšolsko in osnovnošolsko dejavnost:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov s področja predšolske in osnovnošolske dejavnosti, ki jih sprejemajo občinski svet ali javni zavodi,
– daje mnenja k predlogu programa finančnega načrta investicij v objekte s področja predšolske in osnovnošolske dejavnosti,
– daje mnenja in predloge k vsem ostalim zadevam s področja predšolske in osnovnošolske dejavnosti.
3. Odbor za finance in gospodarstvo:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov in drugih odločitev s finančnega področja ter področja gospodarstva (malega gospodarstva, obrti, gostinstva in turizma), ki so predlagani občinskemu svetu v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– spremlja realizacijo prihodkov, odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter financiranja proračuna,
– obravnava in daje mnenje na osnutek ter predlog proračuna in zaključnega računa občine.
4. Odbor za gospodarsko infrastrukturo:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov ter drugih odločitev s področja gospodarske infrastrukture (cest, vodovodov, kanalizacije, javne razsvetljave, pokopališke in pogrebne dejavnosti) in gospodarskih javnih služb, ki jih sprejema občinski svet,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– spremlja in daje mnenja o delovanju občinskih javnih služb s področja gospodarske infrastrukture.
5. Odbor za urejanje prostora in varstva okolja:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov ter drugih odločitev s področja planiranja in urejanja prostora ter varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega programa dela za prostorsko urejanje,
– sodeluje pri pripravi razpisov za pridobitev najugodnejšega ponudnika za izdelavo prostorske in urbanistične dokumentacije,
– sodeluje pri javnih razgrnitvah in obravnavah strokovnih podlag za pripravo planskih in urbanističnih dokumentov.
6. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov ter drugih odločitev s področja kmetijstva in gozdarstva, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve, spremlja in daje spodbude za delovanje kmetijsko-gozdarskih zadrug, zavodov in drugih organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva ter veterine, ki delujejo na področju občine,
– spremlja in spodbuja razvoj kmetijstva, ribištva, gozdarstva, lovstva in veterine,
– skupaj z odborom za finance in gospodarstvo pripravlja programe ter ukrepe celostnega razvoja podeželja,
– skupaj z odborom za finance in gospodarstvo obravnava vse spremembe planov ter vse posege v prostor, ki je namenjen kmetijski rabi.
7. Odbor za gospodarjenje z nepremičninami:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov ter drugih odločitev s področja gospodarjenja z nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve,
– daje razvojne usmeritve, ki so podlaga za delo neprofitne stanovanjske organizacije,
– spremlja in daje mnenja v zvezi z vzpostavitvijo evidence vsega nepremičnega premoženja v občini,
– pripravlja dolgoročni in letni program investicijskih del, ki se financirajo iz nadomestil za stavbna zemljišča in drugih izvirnih prihodkov občine,
– obravnava investicijske programe,
– obravnava predloge za nakup in prodajo nepremičnin.
8. Odbor za reševanje in zaščito:
– obravnava in daje mnenja na vse predloge aktov ter drugih odločitev s področja reševanja in zaščite, ki so občinskemu svetu predlagana v sprejem,
– spremlja razvoj in učinkovitost delovanja vseh subjektov na področju zaščite ter reševanja (gasilska društva, civilna zaščita, Rdeči križ, Karitas, organizacija skavtov in tabornikov ter drugi),
– o obravnavanih zadevah oblikuje svoje mnenje ter poda občinskemu svetu svoje stališče s predlogom odločitve, pripravlja letne programe in finančne načrte za financiranje nalog na področju požarnega varstva in civilne zaščite ter daje mnenje k letnim programom in finančnim zahtevkom drugih subjektov iz sistema zaščite ter reševanja, ki se financirajo iz sredstev občinskega proračuna.
Odbori občinskega sveta obravnavajo, spremljajo in analizirajo zadeve iz svojega delovnega področja ter dajejo občinskemu svetu in županu mnenja, pripombe ter predloge.
31. člen
Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge naloge, ki jih določi občinski svet v okviru svojih pristojnosti.
32. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na pisno obrazložen predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na prvi naslednji seji občinskega sveta.
3. Župan
33. člen
Župana volijo prebivalci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji (po izvolitvi članov občinskega sveta) na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo, in potrdi mandat.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
34. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvrševanje odločitev občinskega sveta,
– predlaga organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– v okviru danih pooblastil gospodari s premoženjem občine,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do višine vrednosti določene z odlokom o proračunu,
– odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije,
– odloča o najetju posojila največ do višine pet odstotkov (5%) vrednosti zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti in o tem obvesti občinski svet na prvi naslednji seji,
– odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu občine za tekoče leto in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili,
– predlaga imenovanje in razrešitev podžupana,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave,
– odloča o imenovanju oziroma razrešitvi ter o sklenitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, kolikor za to ne pooblasti direktorja občinske uprave ali s predpisi ni določeno drugače,
– v imenu občine daje mnenja, zahtevana z zakoni in drugimi predpisi, kadar takšnega mnenja ne da občinski svet ali njegovo delovno telo,
– odloča v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine na drugi stopnji,
– opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
35. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
36. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, takoj ko se ta lahko sestane.
37. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet izmed svojih članov na predlog župana. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
38. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
39. člen
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna ter posvetovalna telesa za svetovanje v posameznih zadevah iz njegove pristojnosti.
40. člen
Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
41. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, mestne in krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov, drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
42. člen
Nadzorni odbor ima sedem članov (predsednika in šest članov). Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave, člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članov občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
43. člen
Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
44. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna občine, javnih zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna občine in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. Nadzorni odbor seznani s programom občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
45. člen
Ugotovitve, ocene, mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika (za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora) s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati vsebino nadzora, čas in kraj nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki jih potrebuje za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so dolžni dati zahtevane podatke.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene, mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju javnih zavodov in javnega podjetja katerih ustanoviteljica je občina, mestne in krajevne skupnosti, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila ter predloge nadzornega odbora.
46. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odločijo člani nadzornega odbora.
47. člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev. Spoštovati morajo dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih ter pravnih oseb.
48. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
49. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
Občinska uprava
50. člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine:
– izvaja naloge iz občinske pristojnosti,
– odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji,
– organizira inšpekcijski nadzor,
– organizira občinsko komunalno redarstvo,
– opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe,
– skrbi za občinsko premoženje,
– zagotavlja pravno pomoč vsem organom občine.
51. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
52. člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
53. člen
Predstojnik občinske uprave je župan. Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Direktor občinske uprave je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih zadevah.
54. člen
Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
55. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
56. člen
V upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima ustrezno strokovno izobrazbo ter opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s predpisi.
57. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
58. člen
O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve tudi določi uradno osebo, ki odloči o upravni stvari. O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
59. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela uprave pri opravljanju nalog iz prenesene pristojnosti. Nadzorujejo tudi zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
IV. OŽJI DELI OBČINE
60. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene mestna skupnost in krajevne skupnosti.
Mestna skupnost in krajevne skupnosti so deli občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjskofinančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev ali ukinitev ožjega dela občine ali za spremembo njegovega območja lahko da zbor občanov z območja ožjega dela občine, na katerem se za ustanovitev ožjega dela občine opredeli vsaj 10% volivcev s tega območja.
Mestno in krajevno skupnost ustanovi občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine mestno in krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine mestna in krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta mestne in krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila mestna oziroma krajevna skupnost.
61. člen
Mestna skupnost in krajevne skupnosti s svojimi mnenji ter predlogi sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, ki se nanašajo na območje mestne oziroma krajevne skupnosti in zadevajo njene prebivalce.
62. člen
Mestna skupnost in krajevne skupnosti:
– usklajujejo in vodijo aktivnosti za vzdrževanje občinskih cest na svojem območju,
– sodelujejo pri vodooskrbi iz javnih vodovodov na svojem območju,
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti in mestne skupnosti opredelijo z odlokom.
63. člen
Mestna oziroma krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno in v skladu s tem statutom. V pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
Mestna oziroma krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti mestne oziroma krajevne skupnosti subsidiarno.
Pravni posli nad določeno vrednostjo, ki jih sklene mestna in krajevna skupnost, so veljavni ob pisnem soglasju župana. Pravni posli nad določeno vrednostjo, ki jo občinski svet določi z odlokom o proračunu, so neveljavni.
64. člen
Organ mestne oziroma krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju mestne oziroma krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Volitve v svet mestne oziroma krajevne skupnosti razpiše župan. Svet mestne oziroma krajevne skupnosti šteje največ devet članov. Svet mestne oziroma krajevne skupnosti zastopa njegov predsednik, ki ga izvolijo člani sveta izmed svojih članov.
Mandat članov sveta mestne oziroma krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
Funkcija člana sveta je častna.
65. člen
Prvo sejo sveta mestne oziroma krajevne skupnosti skliče prejšnji predsednik sveta mestne in krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta mestne oziroma krajevne skupnosti. Če tega ne stori v navedenem roku, prvo sejo sveta mestne in krajevnih skupnosti skliče župan občine najkasneje v nadaljnjih 20 dneh. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet mestne oziroma krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izvolijo člani sveta izmed svojih članov.
Svet mestne oziroma krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne oziroma krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
66. člen
Sveti mestne in krajevnih skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture in na svojem območju dajejo mnenja ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij,
– sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli na svojem območju,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo, zaščiti virov pitne vode in pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njegovi sanaciji,
– urejajo in olepšujejo kraj (ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti),
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti),
– predlagajo programe javnih del,
– dajejo mnenja, pobude ter sodelujejo pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do sprememb režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– sodelujejo s štabom civilne zaščite,
– dajejo pobude v zvezi z otroškim varstvom in osnovnim šolstvom,
– dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnosti dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
67. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov sveta mestne in krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
Župan mora k investicijskemu delu proračuna pridobiti mnenje sveta mestne in krajevnih skupnosti, na območju katerih so investicije predvidene.
68. člen
Za delovanje in opravljanje nalog mestne in krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti mestne in krajevnih skupnosti, zagotovi mestna in krajevna skupnost s pomočjo občine.
Izvajanje administrativnih opravil za potrebe mestne in krajevnih skupnosti ter njihovih svetov zagotavlja mestna oziroma krajevna skupnost sama.
Finančne in računovodske naloge za mestno in krajevne skupnosti lahko opravlja občinska uprava, če s tem soglaša svet mestne oziroma krajevne skupnosti.
69. člen
Odločitve sveta mestne in krajevnih skupnosti o razpolaganju in gospodarjenju z nepremičninami skupnosti so veljavne, ko nanje da soglasje občinski svet.
Če mestna oziroma krajevna skupnost preneha obstajati ali izgubi status pravne osebe, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
70. člen
Delovanje mestne in krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom, s prihodki od premoženja ožjega dela občine ter drugimi prihodki, za katere tako določajo predpisi občine.
Kriteriji in merila za financiranje nalog ter delovanja mestne in krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Mestna in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki mestne ter krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti mestne in krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta mestne in krajevnih skupnosti je odgovoren svet mestne oziroma krajevne skupnosti.
Mestna in krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan.
Za izvrševanje finančnih načrtov mestne in krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe.
Nadzor nad finančnim poslovanjem mestne in krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
71. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta mestne oziroma krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne oziroma krajevne skupnosti razpusti svet mestne oziroma krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine mestno oziroma krajevno skupnost, če ugotovi, da svet mestne oziroma krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne oziroma krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
72. člen
Mesto Litija kot sedež občine in občinsko središče z vsemi pogoji in možnostmi za sedež pokrajine ima zaradi svoje celovite vloge in položaja ter pomena za vse občane ter širšo teritorialno skupnost poseben status. Poseben status mesta Litije občina uresničuje z zagotavljanjem pogojev in sredstev za mestno prometno in komunalno infrastrukturo ter celovito funkcionalno in estetsko ureditev mesta.
Vlogo in pomen mesta Litija podrobneje določi občinski svet z odlokom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
73. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
74. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža, dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor; predvsem gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Občinski organi so dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način ter v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
75. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za del občine ali za posamezno naselje.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta mestne oziroma krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini, zbor občanov za del občine ali posamezno naselje na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev tega dela.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
76. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
77. člen
Zbor občanov vodi župan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katerega je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
78. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine in jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
79. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
80. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine (ali njegove posamezne določbe) na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine (ali njegove posamezne določbe) na referendumu zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je sprejel splošni akt, o katerem je bil izveden referendum za obdobje enega leta.
81. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
82. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan z aktom odloči o načinu dajanja podpore, določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem ali obrazec seznama, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Isti organ overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev.
83. člen
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo (oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo), besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma.
84. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
85. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Posvetovalni referendum
86. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše posvetovalni referendum.
Posvetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Posvetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na posvetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
87. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh upravičencev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
5. Ljudska iniciativa
88. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona ter tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
89. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
90. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi (izbirne javne službe), in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (obvezne javne službe).
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
91. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini,
– knjižničarstvo,
– muzejska in arhivska dejavnost.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
92. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
93. člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi ali organizira javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov ter zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– vzdrževanje lokalnih cest,
– pokopališko in pogrebno dejavnost ter na drugih področjih, če tako določa zakon.
94. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
95. člen
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju z zakonom določenih pogojev.
96. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo skupaj z drugimi občinami.
97. člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
98. člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
99. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Letni program prodaje in nabave občinskega finančnega in stvarnega premoženja sprejme občinski svet v postopku sprejemanja proračuna na predlog župana.
Odločitev o pridobitvi ali odtujitvi nepremičnega premoženja sprejeme občinski svet. O pridobitvi ali odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan do višine vrednosti določene z odlokom o proračunu. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. Odprodaja ali zamenjava občinskega finančnega in stvarnega premoženja se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon.
100. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je upravičena do finančne izravnave pod pogoji, določenimi z zakonom.
101. člen
Prihodki in odhodki občine so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
102. člen
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon.
Župan mora predložiti občinskemu svetu:
– predlog proračuna z obrazložitvami,
– program prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja z obrazložitvami,
– predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna.
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema.
103. člen
Proračun občine se sprejme z odlokom občine, v katerem so predvideni prihodki, drugi prejemki in odhodki ter drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna se sprejme z odlokom o spremembi proračuna.
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski organi in ožji deli občine.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so javni zavodi in javni skladi, katerih ustanoviteljica je občina.
104. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje funkcij občine in njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ 3 mesece. Kolikor v tem roku proračun ni sprejet, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
105. člen
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna.
106. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, ki so določeni s proračunom.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji.
107. člen
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.
Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana ali posamezne delavce v občinski upravi.
108. člen
Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom in po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.
109. člen
Župan je občinskemu svetu dolžan predložiti v obravnavo poročilo o polletnem izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, kot jih določa zakon.
110. člen
V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet z odlokom.
Občina oblikuje proračunsko rezervo, v katero izloči del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini do 0,5 odstotkov prihodkov.
111. člen
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi rezervacije odloča župan, o čemer obvesti občinski svet na prvi naslednji seji.
112. člen
Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, najkasneje v 30 dneh po sprejemu.
113. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
114. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine.
O soglasju odloča občinski svet na predlog župana.
Občinski svet na predlog župana odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
115. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun ter zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
116. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
117. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
118. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti in iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
119. člen
Z odredbo uredi občina določena vprašanja, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
120. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v postopku njihovega izvrševanja.
121. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
122. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije ter pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, razen če ni v samem predpisu drugače določeno.
2. Posamični akti občine
123. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
124. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
125. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi širše lokalne skupnosti brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
126. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če širše lokalne skupnosti ali druga občina posegajo v njeno pristojnost.
127. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
128. člen
V postopkih pred pravnimi in sodnimi organi župan zastopa občino in varuje njene interese.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
Mestna in krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje statute s tem statutom najkasneje v 120 dneh od njegove uveljavitve.
130. člen
Odloki in drugi predpisi, ki so bili sprejeti do uveljavitve tega statuta, se morajo uskladiti z določbami tega statuta v roku enega leta.
131. člen
Nadzorni odbor občine imenovan pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljuje z delom do konca mandata občinskega sveta, s tem da se v roku 30 dni od uveljavitve statuta njegova sestava uskladi z 42. členom tega statuta.
132. člen
Župan mora občinskemu svetu predložiti v sprejem odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave v 90 dneh po uveljavitvi tega statuta.
133. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Litija (Uradni list RS, št. 110/00, 2/01 in 65/02).
134. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 037-4/2003
Litija, dne 14. februarja 2004.
Župan
Občine Litija
Mirko Kaplja l. r.