Uradni list

Številka 128
Uradni list RS, št. 128/2004 z dne 30. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 128/2004 z dne 30. 11. 2004

Kazalo

5355. Program priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, stran 15324.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Slovenija je ena izmed redkih držav z jedrskim programom, ki za nobeno vrsto radioaktivnih odpadkov nima urejenega končnega shranjevanja. Varen in v svetu najbolj uveljavljen način trajnega shranjevanja radioaktivnih odpadkov je odlaganje v primerna odlagališča. Za učinkovito, trajno ter okoljsko in etično odgovorno rešitev vprašanja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: NSRAO) mora Slovenija zagotoviti njihovo varno in dokončno odložitev v ustrezen objekt ob upoštevanju mednarodnih standardov in priporočil ter ob doseženi družbeni sprejemljivosti.
Skupna količina NSRAO v skladišču NEK, Centralnem skladišču NSRAO v Brinju in pri začasnih skladiščih malih proizvajalcev je bila ob koncu leta 2003 okrog 2320 m3. Celotna količina NSRAO, ki bo nastala v Sloveniji do konca obratovanja in razgradnje obstoječih jedrskih objektov, ocenjena v okviru priprave programa razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva, znaša 17.650 m3. Trajno rešitev za te odpadke je treba zagotoviti skladno z določili meddržavne pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03). Po oceni bo le 1,5% vseh NSRAO dolgoživih, vsi ostali bodo kratkoživi, zato je razumljiva odločitev, da bo načrtovano odlagališče NSRAO namenjeno le kratkoživim odpadkom. Dolgoživi NSRAO, ki imajo razpolovno dobo, daljšo od 30 let, bodo odloženi skupaj z izrabljenim gorivom kasneje, ko bo sprejeta trajna rešitev za odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 350-07-174/2004 z dne 5. 7. 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z elaboratom Predlog za začetek postopka za izdelavo lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO, ki ga je pripravil ARAO št. projekta T 2134-1/1/04, junija 2004.
Pobuda ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljena, ker je:
– potrebno zagotoviti ravnanje z radioaktivnimi odpadki skladno s Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, katere podpisnica je Slovenija (Uradni list RS, št. 3/99),
– skladno z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV),
– treba zagotoviti, da je lokacija odlagališča NSRAO odobrena najkasneje do leta 2008, odlagališče pa pridobi dovoljenje za obratovanje najkasneje do leta 2013,
– obveznost zagotovitve trajnega odlaganja NSRAO na območju Slovenije, opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– prostorska ureditev jedrskih objektov, opredeljena kot prostorska ureditev državnega pomena v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03),
– odlagališče NSRAO definirano kot jedrski objekt v ZVISJV,
– ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje obvezna državna gospodarska javna služba, določena v 148. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in v 95. členu ZVISJV,
– definirano, da naloge javnega gospodarskega zavoda za radioaktivne odpadke opravlja ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana, v 140. členu ZVISJV.
V skladu s 5. členom Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 134/03) se začne s plačevanjem nadomestila za omejeno rabo prostora v prvem letu po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za umestitev jedrskega objekta v prostor, in sicer lokalnim skupnostim, kjer se skladno s programom priprave lokacijskega načrta izvajajo podrobne invazivne terenske raziskave.
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet državnega lokacijskega načrta so vse načrtovane prostorske ureditve, ki se nanašajo na izgradnjo odlagališča NSRAO.
V pobudi sta obrazloženi dve možnosti izvedbe odlagališča NSRAO, površinsko in podzemno odlagališče. Bistvena razlika med površinskim in podzemnim odlagališčem je v obliki in legi odlagalnih enot.
– Pri podzemnem odlagališču so odlagalne enote večinoma odlagalni rovi zgrajeni pod zemljo, kar narekuje upoštevanje dodatnih tehničnih zahtev, ki omogočajo izvedbo takšnega odlagališča.
– Pri površinskem odlagališču so betonske odlagalne celice povečini vkopane v teren, kar zahteva načrtovanje dodatnih inženirskih pregrad odlagališča.
Odločitev za površinsko ali podzemno izvedbo odlagališča NSRAO ni pogojena z varnostjo, ker morajo biti v obeh primerih izpolnjene predpisane varnostne zahteve, temveč je odvisna od lastnosti lokacije, ekonomskih kriterijev, okoljskih stroškov in lokalne družbene sprejemljivosti ene ali druge vrste odlagališča.
Odlagališče za NSRAO je treba zagotoviti na območju Republike Slovenije.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– primerjalne študije variant, na podlagi katere bodo vrednotene potencialne lokacije za izvedbo odlagališča,
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave in
– predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora), Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo št. 354-19-43/2004, z dne 19. 11. 2004 ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo, v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR).
MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARAO).
ARAO zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor ureditve, ki bodo načrtovane v državnem lokacijskem načrtu, je ARAO.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta, ki ga ARAO izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. ARAO mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPR. MOPE UPR mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave predloga državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Ljubljana
2. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Ljubljana
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Ljubljana
4. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo, Ljubljana
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Ljubljana
7. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Ljubljana
8. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za okolje, Ljubljana
9. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za energijo, Ljubljana
10. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje – Sektor za varstvo okolja, Ljubljana
11. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje – Sektor za upravljanje z vodami, Ljubljana
12. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje – Sektor za ohranjanje narave, Ljubljana
13. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava RS za jedrsko varnost, Ljubljana
14. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, Ljubljana
15. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice, Ljubljana
16. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljubljana
17. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor
18. Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana
19. Zavod za varstvo kulturne dediščine
20. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana
21. Zavod za gozdove Republike Slovenije, Ljubljana
22. DARS d.d., Ljubljana
23. ELES Elektro – Slovenije d.o.o, Ljubljana
24. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana
25. Geoplin d.o.o. Ljubljana
26. Elektro Primorska d.d., Nova Gorica
27. Elektro Celje d.d., Celje
28. Elektro Ljubljana d.d., Ljubljana
29. Elektro Gorenjska d.d., Kranj
30. Elektro Maribor d.d., Maribor
31. lokalne skupnosti ter drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
Smernice s področij varstva okolja in človekovega zdravja, ohranjanja narave in kulturne dediščine se po 39. in 170. členu ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04, štejejo za okoljska izhodišča.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
K oddaji ponudbe za sodelovanje v postopku priprave državnega lokacijskega načrta lahko pristopi katerakoli občina z območja Republike Slovenije.
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije se izbor lokacije izvede s kombiniranim postopkom, ki vključuje strokovno-ekspertno presojo in pridobivanje lokalnih ponudb za lokacijo ter zagotavlja visoko stopnjo vključevanja javnosti.
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo odloči, za katero in za koliko variantnih rešitev se izdela predlog DLN.
 
V.1 V fazi obravnave variantnih rešitev se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila, v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOPE UPR pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variante, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
MOPE UPR upošteva pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta dana mnenja in pripombe javnosti na predlog variante in okoljskega poročila, ki sta bila javno razgrnjena.
 
V.2 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje, na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).
ARAO mora zagotoviti:
– projekt nameravanega posega v okolje,
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOPE UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.
VI. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in razvojnih možnosti (analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja, ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve, analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev);
– analizo varnosti območja za umestitev jedrskih objektov (65. člen ZVISJV);
– idejno zasnovo načrtovane prostorske ureditve, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejno zasnovo posameznih elementov prostorske ureditve, izdelano kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejno zasnovo nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejno zasnovo novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejno zasnovo zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico);
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOPE UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOPE UPR.
VII. Postopek izbora lokacije in priprave državnega lokacijskega načrta
Pred pričetkom priprave lokacijskega načrta se izvedejo posamezne stopnje, ki jih narekujejo mednarodna priporočila in zasnovan kombiniran postopek izbora lokacije, ki vključuje strokovno presojo in pridobivanje lokalnih pobud ter vključevanje javnosti v odločitveni postopek. Postopek izbora skladno s priporočili Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), zagotavlja, da bo izbrana lokacija zadostila vsem varnostnim in okoljevarstvenim pogojem, ki jih narekujejo predpisi in priporočila.
S stopnjo Zasnove in načrtovanja postopka so bili identificirani pomembni dejavniki, njihov pomen in način oziroma priporočila za upoštevanje v postopku izbora lokacije. Zasnovan je bil postopek pridobivanja lokacij in določena varnostna, tehnična in upravna izhodišča ter način vključevanja javnosti v postopek.
V stopnji Pregled primernosti prostora so bila na osnovi kabinetnega vrednotenja z vidika parametrov, ki vplivajo na zagotavljanje dolgoročne varnosti odlagališča (predvsem geološke lastnosti območja za odlaganje) identificirana izhodiščna območja za iskanje lokacije. To so strokovne osnove za pričetek vključevanja javnosti v postopek oziroma začetek seznanjanja in pogajanja z lokalnimi skupnostmi. Na pričetku postopka umeščanja v prostor so lokalne skupnosti povabljene k sodelovanju v postopku.
V okviru stopnje Ocenjevanje primernosti lokacij se na območjih, kjer so lokalne skupnosti prijavile sodelovanje z ARAO, pridobijo podatki, potrebni za oceno primernosti lokacij za odlaganje NSRAO. Ob tem se vzpostavi lokalno partnerstvo in zagotovi družbeno sprejemljivost del, ki obsegajo začetne kabinetne raziskave in terensko rekognosticiranje, ne zajema pa nikakršnih invazivnih raziskav. Izbere (se eno ali več lokacij (vendar največ tri), za katere se postopek nadaljuje.
V stopnji Potrjevanje lokacije se izvedejo detajlne terenske raziskave na izbranih lokacijah, s katerimi se potrdi ustreznost izbire teh lokacij in zagotovi dodatne informacije o značilnostih lokacije, ki so potrebne za projektiranje objekta ter izvedbo varnostne analize in presoje vplivov na okolje. Raziskave zajemajo površinske neinvazivne, laboratorijske in tudi površinske invazivne raziskave (vrtanje).
Vsi rezultati, pridobljeni v začetnih stopnjah postopka vrednotenja prostora temeljijo na kabinetnih raziskavah. Šele v soglasju s lokalnim prebivalstvom se z nadaljnjimi terenskimi raziskavami opredeli dejanska ustreznost lokacije.
Izhodiščna območja za izbor lokacije za odlagališče NSRAO so identificirana s Karto izhodiščnih območij za iskanje lokacije za odlagališče NSRAO, ki je rezultat ekspertnega vrednotenja ozemlja glede na primernost za odlaganje NSRAO in temelji zgolj na merilih, ki pogojujejo varnost odlagališča (geološke lastnosti območij). Določitev izhodiščnih območij na osnovi ekspertnega vrednotenja vnaprej ne izključuje možnosti strokovnega preverjanja morebitne ponujene lokacije zunaj izhodiščnih potencialnih območij za odlagališče NSRAO.
Presoja alternativnih lokacij znotraj izhodiščnih območij se izvede ob presojanju in vrednotenju alternativnih območij ob ustreznem vključevanju javnosti in usklajevanju interesov v prostoru po naslednjih skupinah meril: vplivi na regionalni in lokalni razvoj, celovita presoja vpliva posega na okolje, ekonomska presoja, funkcionalnosti in tehnične ustreznosti, družbene sprejemljivosti posega in skladno z mednarodnimi priporočili s stopnjama ocenjevanja primernosti in potrjevanja lokacije.
Cilj zasnovanega postopka je izbrati lokacijo, ki bo skupaj s svojimi značilnostmi, primerno zasnovo odlagališča in inženirskimi pregradami izpolnjevala postavljene zahteve glede zagotavljanja dolgoročne varnosti odlagališča in bo družbeno sprejemljiva.
 
Izdelava predprimerjalne študije
– ob večjem številu območij, pridobljenih s prijavami lokalnih skupnosti, se ta ovrednotijo s predprimerjalno študijo, na podlagi katere izdelovalec predlaga tri najustreznejše potencialne lokacije. Kriteriji rangiranja območij so predvsem varnostni in tehnično-ekonomski.
 
Pridobitev smernic za načrtovanje
– ARAO zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v ustreznem merilu s tehničnim poročilom).
– MOPE UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Izdelovalec izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOPE UPR in ARAO potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
 
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– ARAO zagotovi izdelavo utemeljitve predlagane rešitve oziroma variantnih rešitev.
– Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela primerjalno študijo variant.
– MOPE UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOPE UPR stališča Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOPE UPR po končani izdelavi primerjalne študije organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na izbrano(e) varianto(e) pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo. Vladi Republike Slovenije se lahko v odločitev o ustreznosti predlaga več variant, za katere se izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
 
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– ARAO zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih v VI. točki tega programa priprave po odločitvi Vlade Republike Slovenije o variantni rešitvi.
– Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja jedrske varnosti, prostorskega načrtovanja ter varstva okolja k predlogu državnega lokacijskega načrta in ga preda ARAO.
– Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani ARAO.
 
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na MOPE UPR ter v vseh občinah, v katere rešitve posegajo.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOPE UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOPE UPR v sodelovanju z ARAO v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOPE UPR v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOPE UPR v sodelovanju z ARAO in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
– Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOPE UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani lokalne skupnosti.
 
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– ARAO zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– ARAO preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPR, ki pozove nosilce urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ARAO k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOPE UPR posreduje ARAO mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-24-2/2004
Ljubljana, dne 22. novembra 2004.
EVA 2004-2511-0343
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo

AAA Zlata odličnost