Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2004 z dne 20. 8. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2004 z dne 20. 8. 2004

Kazalo

4189. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Tolmin 1986-1990, ki se nanaša na območje nove Občine Kobarid ter odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih s, stran 11380.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka Zakona o urejanju prostora, prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 49/99), Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/48, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 48/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), je Občinski svet občine Kobarid na podlagi 10. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00 in 79/00) na 17. redni seji dne 19. 7. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Tolmin 1986–1990, ki se nanaša na območje nove Občine Kobarid ter odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin, ki se nanašajo na Občino Kobarid
(Uradni list RS, št. 49/97 in 49/02)
I. SPLOŠNE IN UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Tolmin za obdobje od leta 1986 do 2000 in 1986 do 1990 /Ur. glas. občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, štev. 8/87, 9/90 in 5/91, v nadaljevanju: dolgoročni oziroma srednjeročni plan in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za območje Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 49/97 in 49/02), ki se nanašajo na območje novonastale Občine Kobarid, v nadaljevanju plan občine Kobarid.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA
Spremembe poglavja I.
Ključni strateški cilji dolgoročnega razvoja občine
2. člen
Občina Kobarid sprejema dolgoročne razvojne usmeritve ob upoštevanju dosežene ravni gospodarskega in prostorskega razvoja območja nove Občine Kobarid, ki ima te pomanjkljivosti:
– neugodna prebivalstvena gibanja, ki se kažejo v stalnem nazadovanju števila prebivalcev, ki je posebaj problematično na območju Breginjskega kota, Krnskega pogorja in Livka. Najpomembnejši vzroki negativnih demografskih trendov so;
– nizka naravna rast in odseljevanja mladega delazmožnega prebivalstva zaradi pomanjkanja ustreznih zaposlitvenih možnosti;
– bistveno prenizko število delovnih mest in neustrezna struktura le-teh po sektorjih (prevlada predelovalnih dejavnosti);
– neustrezne strukture gospodarskih dejavnosti (prevlada delovno intenzivnih panog);
– neustrezna struktura delovnih mest z vidika zahtevane strokovnosti delovne sile;
– zaostajanje razvoja komunalne in energetske infrastrukture v odnosu na prostorske potrebe za odpiranje delovnih mest in tudi na povečano porabo prebivalstva;
– nezadostna oskrbljenost z neoporečno pitno vodo, relativna onesnaženost okolja, nezadostna opremljenost delovnega in bivalnega okolja zlasti v oddaljenejših vaseh;
– občasno ali trajno pomanjkanje ustreznih površin za stanovanjsko gradnjo in predvsem razvoj delovnih mest.
Osnovni dolgoročni cilji razvoja so:
1. Zagotavljanje ekonomskih in prostorskih pogojev za rast števila novih delovnih mest. Prednost naj imajo ekološko čiste dejavnosti, kapitalno in tehnološko zahtevni programi, programi v terciarnem in kvartarnem sektorju, programi z visoko donosnostjo, programi, ki manj obremenjujejo okolje in zahtevajo manjša vlaganja v komunalno in energetsko infrastrukturo.
2. Usklajena namenska raba prostora in smotrna porazdelitev dejavnosti za učinkovit in stabilen razvoj občine. Spremembe plana ob upoštevanju naravnih danosti in primerjalnih prednosti opredeljuje namensko rabo prostora tako, da ni prostora, ki bi bil brez opredeljene splošno koristne funkcije v razvojnem sistemu.
3. Zmerno policentričen model razvoja naselbinskega omrežja ob upoštevanju; naravnih virov, primernosti površin za urbanizacijo, ter olajšav za razvoj ekološko čistih delovnih mest.
4. Smotrna raba naravnih virov in ustvarjenih gospodarskih in kulturnih potencialov občine.
5. Varstvo za kmetijstvo zelo primernih zemljišč, predvsem na zaključenih strnjenih površinah, ki omogočajo intenzivnejšo kmetijsko obdelavo s sodobno mehanizacijo. Pri tem so vsa zamljišča, razen posebaj opredeljenih izjem, uvrščena v 1. območje zemljišč namenjenih kmetijski rabi.
6. Aktivno varovanje okolja kot osnovo za zdravo in humano življenje, zaščita tal, zraka, vode, rastlin in živali, pred škodljivimi posegi.
7. Trajno varstvo in ohranitev naravne in kulturne dediščine, podobe krajine, značilnih vedut in pogledov.
8. Pri razvoju naselij upoštevati potrebe varstva stavbne, naselbinske, arheološke in krajinske dediščine. Prenove obstoječega stavbnega fonda imajo prednost pred novogradnjami, povsod kjer lastniška struktura to omogoča. Novogradnje usmerjati na površine, ki so manj primerne za kmetijstvo in druge vitalne rabe in ki obenem zahtevajo nižja vlaganja v komunalno in energetsko infrastrukturo, zahtevajo manjše premike v prostoru in manjšo porabo energije.
 
Spremembe poglavja II.
Strategija globalnega družbenoekonomskega razvoja občine.
1. SOCIALNI RAZVOJ
1.1. Prebivalstvo
3. člen
Ker sedanje gibanje prebivalstva občine, pa tudi večine naselij, z vidika večanja blagostanja in razvojnih ciljev ni ustrezno, je minimalni cilj plana, da obdržimo število prebivalcev na najmanj sedanjem nivoju.
Optimalni cilj plana, pa je rast prebivalstva do tiste stopnje, ki bo zagotavljala rentabilnost oskrbnih in storitvenih funkcij ob ohranjenem ekološkem ravnovesju, ter zdravem ter kulturno in duhovno bogatem življenju prebivalcev.
Glede na to zagotavljamo prostorske pogoje za rast prebivalstva občine s 4565 leta 2000 na ca. 5065 prebivalcev leta 2010.
Dolgoročni demografski razvoj bo slonel na naravni rasti predvsem domačega prebivalstva in na zmanševanju odseljevanja iz občine, zaradi postopnega usklajevanja ponudbe ustreznih zaposlitvenih možnosti in ustreznih kvalitetnejših bivanjskih pogojev, glede na občine, ki bodo nudile več zaposlitvenih možnosti. V najbolj demografsko ogroženih območjih občine pa bo potrebno sprejeti posebno strategijo vračanja izseljenga prebivalstva in celo novega doseljevanja.
 
3. Spremeni se poglavje 3 PROMET
3.1 Promet
4. člen
Glavne in regionalne ceste:
Skozi občino poteka glavna cesta GCII 102 Tolmin Robič in regionalne ceste RC I 203 Kobarid–Bovec, RC III 601 Staro Selo–Robidišče, RC III 602 Borjana–Breginj–državna meja, RC III 605 Livek–Kolovrat.
Za občino sta razvojno najpomembnejši; glavna cesta Tolmin–Robič in regionalna cesta Kobarid–Bovec. V planu je gradnja obvozne ceste skozi Kobarid, ki bo pomembno prometno in ekološko razbremenila naselje Kobarid.
Obenem zaradi obvozne ceste in preusmeritve prometa lahko pade tudi promet obstoječih, gostinskih, turističnih in trgovskih lokalov, zato bo treba v okviru urbanistične zasnove Kobarida zelo skrbno načrtovati prometno ureditev naselja in režime parkiranja, smiselno pa je tudi predvideti lokacijo servisno-parkirne cone in servisov ob obvoznici z ugodnimi dostopi tako za motorni promet kot pešce neposredno v center.
Obvoznica je lahko tudi ekološko sporen poseg, zato so natančnejše usmeritve glede varovanja naravnih virov, zaščitnih ukrepov in morebitnih modifikacij trase podane v okviru lokacijskega načrta obvozne ceste.
Obstoječa glavna cesta GC II bo temeljito rekonstruirana in posodobljena. Na reginalni cesti RC III Bovec bo potrebno razširiti vozišče, zlasti na odseko obvoznica Kobarid – Toncov grad.
Temeljito bo treba posodobiti tudi regionalno cesto RC Breginj. Občina si bo tudi prizadevala prekategorizirati in temeljito posodobiti sedanjo turistično cesto 903 Kobarid –Livek v regionalno cesto RC III, 605 Kolovrat.
Lokalne ceste:
Vse lokalne ceste bodo posodobljene in na najbolj kritičnih mestih rekonstruirane, obenem bodo razširjene na dimenzije, ki so zahtevane za uvrstitev med lokalne ceste. Povsod kjer relief to omogoča bodo izvedene obojestranske utrjene bankine širine najmanj 0,5 m.
Prioriteto bodo imele rekonstrukcije naslednjih lokalnih cest:
1. črne točke na pos. odsekih lokalnih cest,
2. ceste, ki povezujejo lokalna središča s Kobaridom,
3. ceste, ki povezujejo posamezna naselja z najbližjim lokalnim ali pomožnim središčem,
4. ceste, ki so pomembne za turistični razvoj občine,
5. ceste, katerih ureditev se sofinancira iz sredstev za demografsko ogrožene oziroma za regionalni razvoj,
6. ceste, ki povezujejo pos. zaselke z centrom vasi,
7. ceste, ki izpolnjujejo dva ali več navedenih kriterijev sočasno,
8. poti, ki jih je potrebno rekonstrukcija, da bi se sploh omogočila razvrstitev med lokalne ceste.
Mestne ulice in ceste:
Prioritete urejanja bodo predvidene z spremembami urbanistične zasnove Kobarida.
Avtobusne zveze:
Da bi podprli model poselitve in zaustavili padanje prebivalstva zlasti v demografsko najbolj ogroženih območjih se bo občina Kobarid prizadevala za okrepitev avtobusnih zvez. Za organizacijo prevozov do teh naselij,v povezavi z prevozom šoloobveznih otrok, bo občina razpisala oddajo koncesije najugodnejšemu ponudniku, ter po potrebi v okviru možnosti regresirala nerentabilne proge.
Prometne storitve in oprema:
V planu so zagotovljene prostorske možnosti, za naslednje prometne storitve:
– ureditev parkirišča za tovornjake v Kobaridu, parkirišča za avtobuse na Vrsnem, ureditev javnih parkirišč na turistično-izletnih točkah, ureditev parkirišč in avtobusnih postajališč po naseljih zlasti v Kobaridu,
– ureditev reševalne postaje, skupaj z Občino Tolmin,
– ohranitev postaje mejne milice v Kobaridu,
– ureditev vzdrževalne baze v servisni coni ob obvoznici,
– ureditev počivališča na glavni cesti med Kobaridom in Robičem in Kobaridom in Bovcem, kjer bodo postavljene tudi turistično informativne table o ponudbi v Občini Kobarid.
 
3.2 PTT in RTV omrežje
V planu so zagotovljeni prostorski pogoji za ureditev oziroma gradnjo naslednjih objektov.
– razširitev krajevnih kabelskih omrežij v Kobaridu in Breginju,
– ureditev telefonskih central,
– zgraditev nove poštne stavbe v Kobaridu,
– ureditev RTV oddajnikov zlasti za Breginjski kot.
Občina si bo skupaj s Telekomom prizadevala za napeljavo kabelskega telefonskega omrežja, do novih stavbnih kompleksov in servisnega terminala ob obvoznici ter za povečanje telefonskih priključkov, zlasti v demografsko najbolj ogroženih naseljih.
 
4.1. Energetski viri in omrežje
4.1.1 Elektroenergetsko omrežje
Na področju Občine Kobarid poteka obstoječi daljnovod
– DV 2x110 kV (35+20) Tolmin – Kobarid (šifra. D-1129) Rezervni koridor za izgradnjo RTP in DV povezave,
– RTP 110/20 kV Kobarid in
– DV 2x110 kV Kobarid – Bovec (šifra: D-1135).
Občina si bo skupaj z ELES in Elektro Primorska prizadevala za:
– postopno zgoščevanje mreže TP 20/0,4 KV v naseljih, ki predstavljajo razvojne centre in v s spremembami plana predvidenih stavbnih kompleksih,
– nadomeščanje obstoječih prenosnih sistemov z 20 kV vodi, za pridobitev koncesij za lokacije manjših HE na zajezitvah akumulacij in potokov, ki imajo zadosten pretok in padec, ter obenem ne sodijo v krajinsko zavarovana območja. Kot potencialne lokacije za izgradnjo mini hidroelektrarn se opredeliju tudi stavbišča kjer so nekoč obratovali vodni mlini.
V planu je kot pomebnejši poseg planirana izgradnja DV 20 kW Kobarid-Italijanska meja.
Graditev prenosnega omrežja predstavlja nevarnost za degradacijo krajine zato si bo občina prizadevala za združevanje obsežnejših VN prenosnih sistemov v skupne trase in koridorje, po z urbanizacijo že načetih predelih. NN prenosne sisteme pa se bo praviloma izvajalo v kabeljski izvedbi.
– v koridorjih obstoječih in predvidenih tras daljnovodov in sicer;
– za napetostni nivo 110kV; (15 m levo in 15 m desno od osi DV),
– za napetostni nivo 220kV; (20 m levo in 20 m desno od osi DV),
– za napetostni nivo 400 kV; 25 m levo in 25 m desno od osi DV) je za vsako graditev objektov treba pidobiti pisno soglasje ELES. (GJS Prenos električne energije),
– za vse posege (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno ali občasno bivanje) v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti tudi dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Vsi obstoječi prenosni elektroenergetski objekti bodo v planskem obdobju rekonstruirani.
 
4.2.3 Drugi energetski viri
Občina bo pri razvoju in posegih v prostor podpirala in dajala prednost takim rešitvam, ki zahtevajo za enak učinek manj vložene energije in so energetski viri ekološko primernejši.
Občina bo podpirala delovanje energetske svetovalne pisarne v Tolminu, kjer bodo investitorjem svetovali za:
– izbiro cenejših vrst goriva,
– investicije v prihranke porabe energije. Toplotna zaščita stavb, sodobna tehnologija ogrevanja,
– intenzivnejše izkoriščanje razpoložljive energije.
Občina bo racionalno rabo energije podpirala z naslednjimi ukrepi:
– podpiranjem razvoja delovnih mest, ki so tehnološko zahtevnejša in sodobna tehnologija zagotavlja nižjo porabo energije na enoto proizvoda,
– podpiranjem odpiranja delovnih mest v obliki dela na domu, manjših obratovalnic in obrti, ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ter s tem zmanševanjem dnevnih delovnih migracij,
– upoštevanjem načela nižje porabe energije in manjših prostorskih premikov, pri opredeljevanju novih urbanih območij,
– podpiranjem izkoriščanja obnovljivih virov energije (male HE, sončni kolektorji).
 
Sprememba poglavja 5 KOMUNALNO GOSPODARSTVO
5.1 Oskrba z vodo
5. člen
Najpomebnejši vodni vir v občini je zaledje Drežniških Raven, ki napaja Kobarid, Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd.
Občina ima veliko posamičnih vodovodnih sistemov, ki so dražji in kjer je tudi težji nadzor kvalitete pitne vode, zato je dolgoročna usmeritev težnja k povezovanju posameznih vodovodnih sistemov v skupen sistem, kjer je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
Ker gre za gravitacijske sisteme z gozdnatimi vodozbirnimi območji, bo treba pri novogradnjah in adaptacijah v teh območjih, doseči popolno zaščito teh virov in zahtevati tako ureditev greznic na izpraznjevanje, ustreznega kanalizacijskega omrežja in lokalnih ČN, da bo absolutno onemogočeno onesnaževanje vodozbirnih območij.
Za izboljšanje kvelitete in količin pitne in tehnološke vode so v planu predvidene naslednje dolgoročne rešitve:
– popolna prepoved gradnje na najožjih in ožjih že zavarovanih vodozbirnih območjih zajetij in območjih potencialnih virov pitne vode,
– izgradnja novih vodohramov pri vseh vodovodnih sistemih, kjer so le-ti dotrajani in sanitarno-higiensko oporečni, to pa pa pomeni večino obstoječih vodohramov, in sicer; vsi vodohrami na vodovodnem sistemu Sedlo-Staro Selo, Ladra, Breginj, Trnovo ob Soči, Vrsno, Svino, Magozd in Robidišče,
– zgrajeni bodo tudi vodohrami na novih lokacijah za naselja: Kobarid, Jevšek, Sedlo,
– izgradnja črpališča v Kredu, ki bo napajalo vodovod Poljana izgradnja novega vodovodnega omrežja; nova lokalna omrežja v naseljih: Sedlo, Homec, Podbela, Stanovišče, Borjana, Potoki, Kred, Robič, Sužid ter Staro Selo na vodovodnem sistemu Sedlo-Staro Selo, zamenjava lokalnega omrežja v Idrskem in navezava Mlinskega na Kobarid. Novo omrežje v Ladri, Logjeh, Trnovem ob Soči, Magozdu in Robidišču,
– dokončanje obnove vodovoda v Svinu,
– obnova oziroma zamenjava obstoječega omrežja: transportni cevovod Drežniške Ravne – Kobarid in lokalna omrežja: Jezerca, Idrsko, Mlinsko, Drežnica, Livek, Vrsno, Livške Ravne-del. Predvidena je povezava vseh novo predvidenih stavbnih območij z ustreznim primarnim vodovodnim omrežjem in sekundarnim omrežjem.
 
5.2 Odpadne vode in čiščenje odplak, varstvo vodotokov
S spremembami plana varujemo vodne vire in vodotoke na naslednje načine:
– površine za urbanizacijo so predvidene izven najožjih in ožjih varstvenih območij virov in zajetij pitne vode,
– v širših varstvenih območjih je urbanizacija omejena na nujne posege, v takih območjih je treba z izvedbeno urbanistično dokumentacijo predpisati najzahtevnejše pogoje za ureditev kanalizacije in režima odpadnih vod,
– površine za urbanizacijo so obenem izven vodnih in priobalnih zemljišč vodotokov v skladu z zakonom o vodah in z razvrstitvijo vodotokov v vodotoke 1 reda in vodotoke 2 reda,
– pri načrtovanju posegov na vodnem ali priobalnem zemljišču je treba upoštevati 84 in 68 člen ZV-1,
– trajnim objektom in prometni infrastrukturi mora biti zagotovljena poplavna varnost, najmanj 100 letne povratne vode,
– s povečanjem pomena kompleksnih gradenj, se olajša urejanje odpadnih vod skozi predhodno komunalno pripravo zemljišč. (primerjalno nižji stroški na stavbno enoto, obvladljiva velikost potrebnih investicij v komunalno opremljanje),
– občina bo pripravila program komunalne opremljenosti s katerim bo opredelila načine in roke za zagotavljanje ustreznega načina odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– z izgradnjo biološke ČN Kobarid, ki bo poleg industrijskih čistila tudi odpadne vode naselja Kobarid, so dani pogoji za kompleksno ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod naselija Kobarid, kar predstavlja cca 30% vseh prebivalcev občine,
– ostala naselja bo potrebno postopno opremiti z manjšimi lagunskimi ali klasičnimi ČN, ki so poceni tako glede začetnih stroškov kot tudi z vidika vzdrževanja in obenem zelo dobro opravljajo svojo nalogo.V spremembah plana so predvidene lokacije za naslednje manjše ČN; Logje, Robič,Podbela,Breginj,Trnovo ob Soči, Drežnica in Ladra,
– celotno območje Drežniških Raven predstavlja širše vodozbirno območje, zato bo treba sprejeti posebna pravila za posege v ta območja,
– Občina Kobarid bo skupno z Občino Tolmin izdelala analizo organizacije zbiranja in odlaganja odpadkov. Sedanje centralno odlagališče, bo lahko služilo svojemu namenu le še krajše obdobje, dolgoročno pa bo treba preiti na sodobnejši sistem zbiranja in odlaganja odpadkov (sežiganje in reciklaža) in izpolniti zahtevne pogoje za zaščito podtalnice in vodotokov, ter okoliških zemljišč.
Zbirna mesta odpadkov morajo biti locirana izven poplavnih con.
Predvidi se možna lokacija za odvzem proda na reki Nadiži pri Robiču in na Soči pod naseljem Ladra, pred dejanskimi posegi pa je treba izdelati ustrezne vodnogospodarske elaborate, ki naj preučijo vse vodnogospodarske in okoljevarstvene parametre takega posega.
Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami ZV-1.
Pri načrtovanju vseh posegov v vodna in priobalna zemljišča, kot tudi v poplavna, plazovita in plazljiva zemljišča je treba upoštevati smernice MOP, ARSO, Pisarna Nova Gorica, št. 35001 – 473/2003-01043093 z dne 20. 2. 2004.
 
Spremeni se poglavje
VI. RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU
1. Zasnova poselitve, strategija urejanja prostora, in organizacije dejavnosti v prostoru.
6. člen
Ob splošnih izhodiščih zasnove in strategije urejanja prostora t.j.;
– varovanja dobrin splošnega pomena, (plodna zemlja, vodno viri, varovalni gozdovi, naravni in kulturni spomeniki) bo občina obenem podpirala aktivnosti za racionalno rabo prostora, ob doslednem uveljavljanju ekoloških zahtev in v skladu s primernostjo prostora za posamezne rabe, po strokovnih kriterijih,
– razvoj zmerno policentričnega modela poselitve, v katerem bodo imela vsa naselja v občini enakopravne razvojne možnosti, dodatno pa bo občina podpirala razvoj demografsko ogroženih naselij in ne dovolj izraženih središč; Kobarida na nivoju občinskega območnega središča in Breginja na nivoju krajevnega središča. Kot lokalna in pomožna središča se bodo razvijala tudi naselja: Borjana, Drežnica, Livek, Staro Selo, Idrsko, Trnovo in Smast-Ladra.
Z zmerno policentričnim modelom poselitve bo občina skušala zagotoviti enakopravnejše pogoje bivanja in dela vsem prebivalcem, ter tako obenem racionalno izrabljala obstoječe gospodarske, kulturne in naravne potenciale občine.
Kobarid bo kot novo občinsko središče prevzel nekatere nove funkcije in povdarjeno razvijal tiste funkcije, ki so povezane z razvojem turizma. Obenem se bo Občina Kobarid razvijala tudi kot pomembnejše zaposlitveno središče, saj bo le tako mogoče zaustaviti prebivalstveno nazadovanje občine in padanje števila prebivalcev celo v samem Kobaridu.
Okrepila se bo tudi vloga Breginja, ki mora postati razvojni generator svojega območja ter mora pravtako pomembneje okrepiti število delovnih mest.
Zaradi zagotovitve enakopravnejših možnosti prebivalcem na območju cele občine in zmanjševanja odseljevanja iz občine in zlasti njenih demografsko ogroženih območij bo občina postopno razvijala naslednji poselitveni model:
– občinsko – območno središče Kobarid,
– območno – krajevno središče Breginj, Drežnica,
– krajevna – soseskina središča: Borjana, Livek,
– soseskina – pomožna središča: Idrsko, Staro Selo, Trnovo, Smast v povezavi z Ladrami.
 
Spremembe poglavja
2. Razvojne možnosti in usmeritve namenske rabe prostora za posamezne dejavnosti.
7. člen
Pri odločitvah o namenski rabi prostora bo Občina Kobarid upoštevala naslednje kriterije;
– primernost zemljišča za posamezne rabe na podlagi strokovnih ugotovitev (metoda izločanja s prekrivanjem kart),
– ohranjanje naravnih dobrin trajnega pomena, zlasti kmetijskih zemljišč, varstvenih območij vodnih virov, območij kulturnih in naravnih spomenikov, ter značilne podobe kulturne krajine,
– primernost energetskih virov (cenejša in ekološko čistejša energija),
– primernost dejavnosti z vidika zahtev po gradnji dodatne komunalne in energetske infrastrukture,
– naravnih pogojev za melioracije zemljišč in za namakanje,
– primernost dejavnosti z vidika kvalitete delovnih mest, tehnološke zahtevnosti, donosnosti in vlaganj, ki so splošno koristna tudi za druge uporabnike,
– racionalnost izrabe že načetih površin in površin znotraj obstoječih pozidav, z zgoščanjem pozidave, večanjem gostote, zaokroževanjem območij,
– primernost dejavnosti z vidike vloge in položaja naselja v hierarhiji centralnosti in kompatibilnosti dejavnosti z drugimi že obstoječimi rabami prostora.
 
Spremeni se podpoglavje:
1.3. Strategija urejanja prostora in prostorska razvojna politika
8. člen
Občina Kobarid bo za uresničitev razvojnih ciljev izvajala prostorsko politiko z naslednjimi globalnimi ukrepi:
– ustanovitev sklada oziroma posebnega podračuna za pripravo in urejanje stavbnih zemljišč,
– izdelavo plana virov finaciranja priprave in urejanja stavbnih zemljišč,
– izdelavo in izvedbo letnih planov priprave in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč,
– izdelavo programa olajšav za privabljanje naložb v odpiranje novih tehnološko in izobrazbeno zahtevnejših delovnih mest v občini, ki obenem izpolnjujejo zahtevne okoljevarstvene pogoje. (Ponudba komunalno opremljenih zemljišč po konkurenčnih cenah, regresiranje obresti za kredite, ki jih gospodarske družbe in podjetniki najamejo za pripravo in urejanje stavbnih zemljišč, gradnjo poslovnih objektov in nakup opreme),
– izdelava urbanistične dokumentacije in pridobivanje upravnih dovoljenj za posege v prostor, ki so vitalnega pomena za razvoj občine.
9. člen
Po posameznih območjih se prostorski razvoj usmerja le za srednjeročno obdobje.
10. člen
Načini urbanističnega urejanja:
Med zelo pomembne ukrepe za zaustavitev prebivalstvene in razvojne stagnacije Občine Kobarida sodi pravočasna priprava ustrezne prostorske dokumentacije, ki bo osnova za pridobivanje in pripravo stavbnih zemljišč na katerih bo občina lahko realizirala razvojne načrte.
Spremembe plana predvidevajo izdelavo naslednje prostorske dokumentacije:
Urbanistične zasnove:
– dopolnitev in spremembe UZ za naselje Kobarid po sprejetju strategije prostorskega razvoja občine.
Prostorski ureditveni pogoji: do sprejema strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine po novem zakonu se posegi v prostor na preostalih območjih še nadalje urejajo na podlagi veljavnih posebnih prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna naselja in na podlagi veljavnih splošnih prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Kobarid.
Arhitektonske zazidalne situacije z idejnimi rešitvami infrastrukturnih in komunalnih objektov za vsa večja območja predvidene pozidave večja od 0,5 ha.
 
Spremeni se poglavje 2
ZASNOVA RAZVOJA VARSTVA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
11. člen
2.1. Kmetijska zemljišča
Primernost zemljišč za kmetijsko rabo obravnavamo kot enega najpomembnejših izločilnih kriterijev za druge posege. Tako smo pri presoji novih površin namenjenih urbanizaciji pazili, da ob upoštevanju vseh kriterije, te površine zagotavljamo izven območij kvalitetnih kmetijskih zemljišč na strnjenih kompleksih.
Marsikje so se neprimernost za urbanizacijo in potrebe po agro-operacijah pokrivale. (Slabše nosilna mokrotna ali poplavna tla s povečanim seizmičnim učinkom so neprimerna tudi za urbanizacijo)
Posege v 1. območja kmetijskih zemljišč pa predlagamo le pri naseljih, ki so predvidena kot nosilci razvoja svojega območja in kjer se je bilo, zaradi razširjenosti 1. območja ob takih naseljih nemogoče izogniti posegom v 1. območje.
2.2. Gozdovi
Gozdove smo v celoti varovali, kot izločilni kriterij za urbanizacijo. Zlasti to velja za gozdove, ki so v planu opredeljeni kot varovalni. Ti gozdovi namreč zavirajo erozijo, stabilizirajo tla in ščitijo nižje ležeča zemljišča pred plazovi, usadi in gruščem. Združba varovalnih gozdov se obenem pokriva z višjo seizmično intenziteto, nestabilnostjo in slabo nosilnostjo tal. Kot izločilni kriterij za urbanizacijo smo upoštevali tudi gozdove s povdarjenim varovalnim pomenom in gozdove interferenčnih klimatov. (Ti gozdovi so na najboljših rastiščih in imajo najvišji lesnoproizvodni koeficient)
Za urbanizacijo so zelo pomembni tudi gozdovi stabilnih ekoloških kompleksov, saj predstavljajo zaščito pred razdiralnimi učinki vetra in je njihov pomen največji prav v bližini naselij in ko so v sklopu kmetijskih zemljišč.
Poseben problem je nadaljnje zaraščanje kmetijskih zemljišč, še posebaj zemljišč, ki so bila s planom opredeljena kot 1. območje. V planu smo mejo med gozdom in kmetijstvom spreminjali v korist gozda le tam, kjer je bil pomen zemljišča v zaraščanju večji z vidika varovalnih funkcij gozda, kot je bila primernost tega zemljišča za kmetijstvo.
 
2.5 Varstvo kulturne in naravne dediščine
2.5.1. Kulturna dediščina
Območje občine ima zaradi svojstvene geografske lege, bogato zgodovinsko preteklost, kar izražajo številni zgodovinski, arheološki, urbanistični, umetnostno-arhitekturni, etnološki in tehnični spomeniki.
Spomenike z vidika varstva delimo v tri kategorije:
– spomenike I. kategorije, kamor sodijo tipični ali ključni objekti, območja ali posamezni spomeniki, ki imajo mednarodni ali nacionalni pomen in so na nacionalno geografskem prostoru nenadomestljivi, so najvišji dosežki ali pa so najznačilnejši v svoji vrsti,
– spomeniki II. kategorije so objekti, ki imajo predvsem regionalni kulturnogeografski položaj in so na tem prostoru (regiji) nenadomestljivi, najvišji ali najznačilnejši v svoji vrsti.
Pri predvidenih posegov v prostor smo upoštevali varovalne režime za urbanistične prostore in ožje urbanistične ambiente, ter naravne ambiente tako, da smo:
– v območjih varovalnega režima 1. stopnje, izvzeli možnost vseh novogradenj, nadzidav ali adaptacij, razen adaptacij, ki imajo namen rekonstruirati ali sanirati spomeniški prostor naselja ali ožjih urbanističnih in krajinskih ambientov,
– v območjih varovalnega režima 2. stopnje, izjemoma dopustili novogradnje, ki pa bodo možne le na podlagi predhodne študije za celotno območje, z namenom doseči strnjenost zazidave, pa tudi korekture že izvedenih posegov,
– v območjih varovalnega režima 3. stopnje novogradnje in adaptacije praviloma niso možne razen na podalagi predhodnega soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Pri vseh s to spremembo plana predvidenih posegih, v prostor, smo poleg obstoječih z odloki in drugimi akti zaščitenih območijh in objektih dosledno spoštovali in varovali tudi območja in objekte opredeljene v strokovnih podlagah varstva kulturne dediščine,ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Nova Gorica v avgustu 2002, ki so sestavni del plana.
 
7.5.1. Naravna dediščina:
Na območju občine imamo naslednje naravne spomenike, ki sodijo med obvezna republiška izhodišča.
Narodni parki: Triglavski narodni park.
Naravni spomeniki: Krnsko jezero, Soča-reka z obrežji in pritoki, Matajur, Veliki Kozjak, Mali Kozjak, Jezero v Lužnici, Dupeljsko jezero, Trnovo (struga Soče-kredni fliš), Krn (skalna goba v soteski Podmlake), Soča – korita pod Napoleonovim mostom, Soteska Zgornje Nadiže, Kavkna jama, Veliki Lemež (izvir pod sedlom čez Potoče), Turjeva jama, Podmlaka (soteska), Nadiža (korita), Nadiža (prepadna stena kras), Nadiža (naravni most v koritih), Ročica (potok s koriti in slapovi, Idrijski prelom, na Kuhinji, Legrada (soteska z gubami), Podbregom (slap in gube apnenčeve plasti, Večna radost).
Naravni rezervati: Krn – Rdeči rob, Lemež – južno pobočje.
V območju Triglavskega narodnega parka so načrtovani nasledni posegi.
V območju reke Nadiže s pritoki so načrtovani naslednji posegi: območje rp2 pri Robiču za odvzem proda iz prodišča reke Nadiže v površini 1.3 ha.
Za vse te predvidene posege je treba predhodno pridobiti soglasje in smernice urejanja s strani Zavoda RS za varstvo narave – Območne enote Nova Gorica.
 
Spremeni se poglavje 3
VARSTVO OKOLJA
3.3 in 3.5 Varstvo pred hrupom in varstvo zraka
Usmeritve za varstvo pred hrupom s spremembami plana upoštevamo na naslednjih področjih:
– površine za večje industrijske obrate in motečo obrt smo predvideli kot nadaljevanje obstoječe industrijsko-obrtne cone, torej še bolj odmikamo od stanovanjskih območij,
– z zgraditvijo obvozne ceste se bo večina tranzitnega prometa preselila iz centra Kobarida, kar bo izboljšalo bivalne pogoje,
– ti prostorski ukrepi so pomembni tudi z vidika varstva zraka, saj so glavni onesnaževalci zraka prav promet in industrija,
– z večjim deležem kompleksne gradnje so dani tudi pogoji za gradnjo skupnih kurilnic in s tem zmanševanje deleža individualnih kurišč, ki so naslednji pomemben onesnaževalec,
– zelene parkovne in rekreativne površine, katerih ureditev predvidevamo s spremembami plana imajo tudi funkcijo varstva pred hrupom in varstva zraka, saj rastlinje vpija toploto, izboljšuje vlažnost in čist zrak, ter je obenem dobra zaščita pred hrupom. Rastlinje je poleg morja največji proizvajalec kisika in celo absorbira nekatere škodljive pline.
 
Dopolni se poglavje
VII. SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ
VII.1. Skupen regionalni razvoj in sodelovanje v regiji
Za zagotovitev skladnega razvoja, ter skupnega reševanja ekoloških problemov bo občina sodelovala z drugimi občinami v regiji in s vsemi sosednjimi občinami, s keterimi ima skupne interese na teh področjih:
– usklajevanje planske projekcije rasti prebivalstva in projekcije rasti delovnih mest,
– povezanega delovanja skupnega javnega podjetja Komunala Tolmin,
– usklajenega nastopa z Občino Tolmin in Bovec v odnosu na pristojnosti in naloge upravne enote v Tolminu,
– usklajevanja delovanja vodnogospodarskega sistema, agrarnih operacij in namakanja kmetijskih zemljišč,
– skupno načrtovanje prometne in energetske infrastrukture.
 
Doda se poglavje IX
IX. Obvezna izhodišča za pripravo planskih aktov
IX.1. Obvezna izhodišča, ki jih za Občino Kobarid določa dolgoročni plan RS
– območja najboljših kmetijskih zemljišč, (1. območje),
– območja pomembnejših varovalnih gozdov,
– varstvena območja vodnih virov in pomembnejših izvirov,
– varstvena območja kulturne in naravne dediščine, Triglavski narodni park,
– omrežje glavnih cest, Tolmin–Robič,
– omrežje regionalnih cest, Robidišče, Breginj, Livške Ravne,
– omrežje elektroenergetskih vodov, DV 110 kV, DV 2x 110 kV (35+20) kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo I.
IX.2. Obvezna izhodišča, ki jih določamo s temi spremembami plana
Kot obvezna izhodišča opredelimo območja in omrežja, ki so izrednega pomena za skladen razvoj občine in jih zato posebej varujemo;
– območja izvedenih agrarnih operacij,
– gozdovi posebnega pomena,
– varstvena območja vodnih virov in vodotokov,
– območja naravne in kulturne dediščine,
komunalna in energetska infrastruktura regionalnega in občinskega pomena.
X. Priloge k tekstualnemu delu dolgoročnega plana
Vse kartografske priloge plana so vsebinsko in grafično-tehnično ter podatkovno opremljene z opisanimi spremembami plana.
 
II. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana
Spremembe poglavja I.
Cilji in usmeritve razvoja občine
12. člen
Cilji in usmeritve dolgoročnega plana predstavljajo izhodišče za opredelitev nalog in ukrepov, ki jih bo občina izvedla v obdobju od leta 2003–2005.
Ukrepi za zaustavitev neugodnih prebivalstvenih gibanj, ki se kažejo v stalnem nazadovanju prebivalstva, ki je posebaj problematično na območju Breginjskega kota.
Občina bo sprejela program finaciranja in izvedbe stanovanjske gradnje, zlasti z zagotavljanjem možnosti gradnje v naseljih, ki so predvidena kot oskrbna središča in ali so še posebno demografsko ogrožena.
Občina bo sprejela poseben program pomoči mladim družinam, zlasti na področju varstva otrok, ter pridobivanja stanovanj za mlade družine in strokovne kadre.
Občina bo sprejela program za povečanje možnosti odpiranja delovnih mest in samozaposlovanja. Temelj programa bo zbiranje poslovnih idej in pomoč nosilcem idej, da bi jih lahko realizirali (svetovanje pri ustanavljanju s.p., ali poslovnih družb, pomoč in sofinanciranje izdelave predhodnih ocen rantabilnosti naložbe – idejni načrti, lokacijske dokumentacije in dovoljenja, poslovni načrti).
Občina bo sprejela program finančnih virov in finančno konstrukcijo za izvedbo zastavljenih nalog.
Občina bo sprejela program razvoja turizma in kmetijstva s ciljem ustvariti Kobariški tržni-turistični produkt, ter izvedbo promocije občine kot zanimivega turističnega območja in kot območja z odlično kulinariko.
Občina bo sprejela poseben program ukrepov za povečanje delovnih mest in zmanšanje dnevnih delovnih migracij.
Občina bo v okviru sklada stavbnih zemljišč izvedla program za pridobivanje zemljišč za razvoj obrti, proizvodnih in storitvenih dejavnosti, za predhodno komunalno in infrastrukturno opremo le-teh, ter sistema olajšav in ugodnosti za pridobitev investitorjev v nova delovna mesta.
Prednost imajo ekološko čiste dejavnosti, kapitalno in tehnološko zahtevni programi, programi v terciarnem in kvartarnem sektorju, programi z visoko donosnostjo, programi, ki manj obremenjujejo okolje in zahtevajo manjša vlaganja v komunalno in energetsko infrastrukturo.
Ukrepi za zagotovitev usklajene namenske rabe prostora in smotrna porazdelitve dejavnosti za učinkovit in stabilen razvoj občine:
– za vse večje predvidene posege v srednjeročnem obdobju bo občina zahtevala predhodne analize iz katerih bodo razvidni možni negativni vplivi na okolje, možna neskladja in negativne posledice na obstoječo rabo, ter ukrepi s katerimi se bodo negativni vplivi omilili do take stopnje, da bo poseg sprejmljiv z vidika razvojnih ciljev in varstva okolja,
– na smotrno porazdelitev dejavnosti, bo občina vplivala skozi podporo policentričnemu modelu razvoja naselbinskega omrežja, ob pripravi programa razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvojnih središčih, ter s pripravo zemljišč za stanovanjsko gradnjo, centralne dejavnost in delovna mesta v teh centrih.
 
Spremembe poglavja 8.
Razvojne usmeritve v prostoru.
13. člen
8.1 Urejanje prostora in prostorska razvojna politika
Občina Kobarid bo za uresničitev ukrepov na področju prostorske politike, v srednjeročnem obdobju izvedla naslednje naloge:
– ustanovila sklad oziroma odprla poseben podračun za pripravo in urejanje stavbnih zemljišč,
– sprejela odlok o prispevku za uporabo stavbnega zemljišča,
– naročila izdelavo prostorske izvedbene dokumantacije za območja, ki so navedena v tem planu,
– skupaj s upravljalci komunalne in energetske infrastrukture pripravila program financiranja komunalne in energetske infrastrukture do teh območij in način izvedbe, ter predhodne priprave zemljišč,
– pridobila upravna dovoljenja za posege v prostor, na lokacijah strateško pomebnih za razvoj občine,
– zbrala interesente za nakup teh zemljišč, ter jim omogočila najetje ustreznih ugodnih kreditov, (regresirana obrestna mera) za nakup in plačilo izvedene komunalne in energetske infrastrukture.
 
8.2 Območja namenjena urbanizaciji v srednjeročnem obdobju
V srednjeročnem planu zagotavljamo tiste površine v okviru dolgoročnega plana, ki so v kartah označena kot prva faza:
Območje Kobarida:
A) Stanovanja
Blokovna stanovanjska gradnja:
– območje zazidalnega načrta center Kobarida, ki se po potrebi dopolni in spremeni glede na potrebe potencialnih kupcev poslovnih prostorov in stanovanj,
– plombe znotraj strnjene pozidave Kobarida.
Atrijska, vrstna in terasasta stanovanjska gradnja:
– plombe znotraj naselja Kobarid.
Individualna stanovanjska gradnja:
– območje znotraj naselja, ki so predvidena za stanovanjsko gradnjo kot zaokrožitev obstoječe individualne pozidave,
– širitev obstoječega stanovanjskega predela na površino označeno z območji S1 in S2, v površini 1,7 in 1,0 ha,
– območje za pretežno centralne dejavnosti v okviru naselja z oznako C,ki se spremeni v pretežno stanovanjsko območje z oznako S3, v površini 0,2 ha,
– zgostitve in dopolnitve novejših načetih zazidav individualne gradnje,
– prenove obstoječega stanovanjskega fonda v Kobaridu.
B) Centralne dejavnosti
Centralne in oskrbne dejavnosti bodo predvsem locirane v centralna območja Kobarida, in sicer:
– območje glavnega trga,
– območje zazidalnega načrta Center,
– območje z oznako C1, ob glavni cesti Kobarid-Robič zahodno od naselja ob lipovem drevoredu, v površini ca. 1.1 ha,
– območje z oznako C2 ob glavni vstopni cesti v Kobarid nasproti priključka obvozne ceste za Bovec, v površini ca. 2 ha.
C) Obrtne, proizvodne in storitvene dejavnosti
C.1 Mirna obrt in storitvene dejavnosti
Mirna obrt in za okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane v naslednja območja:
– vsa navedena območja centralnih dejavnosti,
– del območja P1 med obstoječo proizvodno-servisno cono, ČN in pokopališčem, (1. faza) v skupni površini ca. 4.3 ha,
– del območja P2 zahodno od Kobarida ob glavni cesti Kobarid-Robič, v skupni površini ca. 2.4 ha.
C.2 Obrtni in manjši proizvodni obrati
Obrtni in manjši proizvodni obrati bodo locirani v naslednjih območjih:
– del območja P1 med obstoječo proizvodno-servisno cono, ČN in pokopališčem, v skupni površini ca. 4.3 ha.
C.3 Proizvodni obrati
Proizvodni obrati bodo locirani v naslednjih območjih:
– del območja P1 med obstoječo proizvodno-servisno cono, ČN in pokopališčem, v skupni površini ca. 4.3 ha.
D) Športno-rekreacijske in zelene površine
V podporo turističnemu razvoju Kobarida večja območja s spremembami plana namenjamo tudi za razvoj športa in rekreacije v naravi in to:
– območje z oznako Rc1 severno od naselja proti Toncovemu gradu, v površini 8.9 ha,
– območje z oznako Rc2 južno od naselja med novo predvidenimi centralnimi dejavnostmi z oznako C 2 in individualno stanovanjsko pozidavo, v površini 5.7 ha.
 
Območje Breginja:
A) Stanovanja
Individualna stanovanjska gradnja bo usmerjena v:
– še nepozidana območja znotraj naselja,
– prenove obstoječega stanovanjskega fonda.
B) Centralne dejavnosti
Centralne in oskrbne dejavnosti bodo locirane znotraj obstoječega centralnega območja Breginja.
C) Obrtne in storitvene dejavnosti
C.1 Mirna obrt in storitvene dejavnosti
Mirna obrt in za okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane v:
– v območje centralnih dejavnosti,
– območju strnjenega dela naselja Breginj.
C.2 Obrtni in manjši proizvodni obrati
– območja znotraj za urbanizacijo predvidenih zemljišč, po posebnem preudarku, (možne so le ekološko čiste in nemoteče dejavnosti).
 
Območje Drežnice:
A) Stanovanja
Individualna stanovanjska gradnja bo usmerjena v:
– območje z oznako S1 severo-vzhodno od naselja, v površini 0.6 ha,
– območje z oznako S2 jugo-vzhodno od naselja, v površini 0.3 ha,
– območje z oznako S3 severo-vzhodno od naselja,v površini 0.5 ha,
– območje z oznako SI ob dostopni cesti v Drežnico,na levi strani ceste kjer so predvidene tudi javne parkirne površine, v površini 0.4 ha,
– nepozidana območja znotraj naselja.
B) Centralne dejavnosti
Centralne in oskrbne dejavnosti bodo predvsem locirane v že obstoječe centralne dele naselija.
C) Obrtne in storitvene dejavnosti
C.1 Mirna obrt in storitvene dejavnosti
Mirna obrt in za okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane v:
– območju strnjenega dela naselja Drežnica.
C.2 Obrtni in manjši proizvodni obrati
Obrtni in manjši proizvodni obrati bodo locirani v:
– območje z oznako I za infrastrukturne objekte in naprave na jugo-vzhodni strani naselja (prej del območja Ri), v površini 0.2 ha.
D) Športno-rekreacijske dejavnosti
– območje na jugo-vzhodni strani naselja z oznako Rc (prej S in delno Ri), v površini 1.5 ha,
– območje na desni strani ceste ob vsopu v vas z oznako S se izvzame iz urbanih površin in se nameni za 2. območje kmetijskih zemljišč.
 
Ostala naselja in območja:
A) Stanovanja
Individualna stanovanjska gradnja bo usmerjena v:
Naselje Mlinsko:
– območje na jugo-zahodnem delu naselja proto potoku Mlinšček z oznako S1, v površini 0.1 ha.
Naselje Staro selo:
– območje jugo-vzhodno od naselja z oznako S2,v površini 0.05 ha,
– območje vzhodno do naselja z oznako S3, v površini 0.5 ha.
Naselje Sužid:
– območje na severnem delu naselja z oznako S1, v površini 0.1 ha.
Naselje Smast:
– območje na severnem delu naselja z oznako S2, v površini 0.5 ha,
– območje na jugu naselja proti gozdu z oznako S3, v površini 0.3 ha.
B) Centralne dejavnosti kombinirane s stanovanjsko gradnjo
Naselje Livek:
– območje znotraj naselja med zaselkom Golobi in centrom vasi in oskrbne dejavnosti z oznako C, v površini 0.3 ha.
C) Obrtne in storitvene dejavnosti
C.1 Obrtni in manjši proizvodni obrati
Obrtni in manjši proizvodni obrati bodo locirani v:
Naselje Podbela:
– območje severo-vzhodno od naselja z oznako P2, v površini 0.2 ha.
Naselje Idrsko:
– območje jugo-vzhodno od naselja ob glavni cesti Tolmin – Robič z oznako P1, v površini 0.05 ha.
Naselje Livek:
– območje med zaselkom Golobi, območjem za oskrbne dejavnosti in centrom vasi z oznako PI1, v površini 1.2 ha.
D) Območja za pridobivanje drugih rudnin
Naselje Robič:
– območje na reki Nadiži pridobivalni prostor za odvzem proda nizvodno proti Robiču z oznako rp 2, v površini 2 ha.
E) Območja infrastrukturnih objektov
Naselje Idrsko:
– območje za parkirišče ob izstopu iz naselja ob cesti proti Mlinskemu z oznako I1, v površini 0.5 ha.
Naselje Kred:
– območje za črpališče vode ob cesti za Breginj ob vstopu v naselje z oznako I1, v površini 0.5 ha.
Naselje Staro Selo:
– območje z oznako BSI, v površini 1.2 ha.
Naselje Sedlo:
– območje z oznako I sanacija za ureditev dostopne turistične ceste v površini 0.3 ha.
F) Območja športno-rekreacijskih in turistično rekreacijskih dejavnosti
Naselje Idrsko:
– območje za igrišča na zahodu naselja z oznako R ob novo predvidenem stanovanjskem območju S2, v površini 0.5 ha.
E) Območja odlagališča odpadkov:
– območje za odlagališče odpadkov zahodno od naselja Sužid na območju Ogranice z oznako OD, novo 0.2 ha,
– do izdelave strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine ostanejo v veljavi posebni prostorski ureditveni pogoji za posamezna naselja,
– v veljavi ostanejo tudi splošni prostorski ureditveni pogoji v Občini Kobarid.
14. člen
7.8. KARTOGRAFSKI DEL
Kartografska dokumentacija k spremembam plana je sestavni del tega odloka in zajema 16 PKN kart v merilu 1:5000
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati vse določbe prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Tolmin za obdobje od leta 1986 do 2000 in 1986 do 1990 (Uradno glasilo Občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 9/90 in 5/91; v nadaljevanju: dolgoročni oziroma srednjeročni plan in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za območje Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 49/97 in 49/02), ki se nanašajo na območje novonastale Občine Kobarid, v nadaljevanju plan Občine Kobarid in ki so v nasprotju s tem odlokom.
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35003-2/1998
Kobarid, dne 19. julija 2004.
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič, inž. l. r

AAA Zlata odličnost