Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2004 z dne 31. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2004 z dne 31. 3. 2004

Kazalo

1392. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trnovska vas, stran 3791.

Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US), v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) ter in 8. člena statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik, št. 1/99) je Občinski svet občine Trnovska vas na svoji 12. redni seji dne 26. 2. 2004 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trnovska vas
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Občini Trnovska vas se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo) od stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje 218. člen zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1. Zazidana stavbna zemljišča
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Poleg površin z drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, nasipom zemlje ali drugega materiala,
– površine, na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovnih dejavnosti ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) niso objekti gospodarske javne infrastrukture,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo naslednji kriteriji:
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 51/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine namenjene začasnin in trajnim odlagališčem odpadkov ali nasipom zemlje ali drugega materiala se določi od pisarn, interne ceste in celotne površine za odlaganje oziroma skladiščenje materiala.
c) Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve se določijo v površini 5m2 po stebru, za transformatorje v površini 100 m2, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za zemljišča na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov.
d) Površine, v katerih so vgrajeni primerni telekomunikacijski kabli se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla predstavlja m2 površine.
Zazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena od točke c) do d) se točkujejo po enakih kriterijih, kot za zazidana stavbna zemljišča iz tega odloka brez upoštevanja točk za opremljenost stavbnega zemljišča iz 6. člena odloka.
2. Zazidljivo oziroma nezazidano stavbno zemljišče
3. člen
Za zazidljivo oziroma nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je s prostorsko izvedbenimi akti določeno, da je na njih dopusta gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopusta gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidljiva oziroma nezazidana stavbna zemljišča iz predhodnega odstavka se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele;
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za zazidljivo zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskima aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer se upošteva:
a) Kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
b) Kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za zazidaljivo oziroma nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča na katerem stoji stavba – fundusa in zemljišča potrebenega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.
4. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila po tem odloku so fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so neposredni uporabniki funkcionalnih enot (lastniki ali najemniki stanovanja ali poslovnega prostora).
II. OBMOČJA NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
5. člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Trnovska vas in se razvršča
– v eno območje.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
6. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča z objekti javne infrastrukture in možnost priključitve na te objekte,
2. namembnost stavbnega zemljišča,
3. namenska uporaba stavbnega zemljišča,
4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
5. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v pridobitnih dejavnostih,
6. možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev.
IV. OPREMLJENOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
7. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in priključki na naprave individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. javno vodovodno omrežje               20 točk
2. javno kanalizacijsko omrežje          30 točk
3. javno električno omrežje              20 točk
4. plinovodno omrežje                    30 točk
5. telefonsko omrežje                    30 točk
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami kolektivne rabe se ovrednoti s naslednjimi točkami:
1. makadamska cesta                      20 točk
2. asfaltna cesta                        40 točk
3. asfaltna cesta z javno razsvetljavo   50 točk
4. asfaltna cesta z javno razsvetljavo
in pločnikom                             60 točk
V. NAMEMBNOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
8. člen
Namembnost uporabe stavbnega zemljišča:
– pri stanovanjskem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za stalno bivanje,
– pri počitniškem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjenih za počitniško uporabo in bivalni prostori v zidanicah;
– pri pridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za poslovno dejavnost, ter nepokrite površine, namenjeni intenzivni pridobitni poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, delavnice na prostem, zunanji pridobitveni prostori storitvenih dejavnosti, igrišča s pridobitno dejavnostjo in funkcionalna zemljišča poslovnih funkcionalnih enot. Upoštevajo se površine, ki jih zavezanec dejansko uporablja za poslovne namene.
– pri nepridobitnem poslovnem namenu, uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni nepridobitni poslovni dejavnosti. Upoštevajo se površine, ki jih zavezanec dejansko uporablja za poslovne namene.
Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Namembnost
Stanovanjski namen                  40
Počitniški namen                   110
Poslovni namen-nepridobitni        130
Poslovni namen-pridobitni          300
Druga stavbna zemljišča
Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi za distribucijo električne energije in PTT vodi se točkujejo:
Namembnost
Elektro vodi
– podzemni                         300
– nadzemni                         400
PTT vodi
– podzemni                         400
– nadzemni                         500
VI. NAMENSKA UPORABA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
9. člen
Namenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorsko izvedbene akte, ki ovira realizacijo izgradnje infrastrukturnih objektov, se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Št. točk                           800
10. člen
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se vrednoti za stanovanjski in počitniški namen glede na vrsto zidave zgradbe z naslednjimi točkami:
Vrsta zidave
Individualna stan. hiša            45
Vrstna hiša                        35
Hiša z gospod. poslopjem           25
Blokovna gradnja                   15
11. člen
Zapuščenost in dotrajanost objekta
Vsi zapuščeni stanovanjski objekti na stavbnih zemljiščih se ovrednotijo s številom 100 točk.
Vsi zapuščeni in dotrajani poslovni objekti do 10 let se ovrednotijo s številom 500 točk, razen tistih objektov, ki so brez dejavnosti več kot 10 let, ki se ovrednotijo s številom 1000 točk
Kriteriji za zapuščen in dotrajan objekt so:
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev) več kot 3 leta
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
– nevzdrževan zunanji videz objektu pripadajočega stavbnega zemljišča.
– zapuščen poslovni objekt brez dejavnosti do 10 let,
– zapuščen poslovni objekt brez dejavnosti več kot 10 let.
VII. IZJEMNE UGODNOSTI ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA V PRIDOBITNI DEJAVNOSTI
12. člen
Izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora v pridobitni dejavnosti glede na možnost ustvarjanja dohodka v zvezi z namenom uporabe, se posamezne funkcionalne enote razvrsti, glede na dejansko uporabo v dve kategoriji in se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Kategorija
1. kategorija            100
2. kategorija             80
VIII. MOŽNOST INTENZIVNEJŠE RABE KOMUNALNIH IN DRUGIH OBJEKTOV IN NAPRAV, KI LAHKO ZNIŽUJEJO STROŠKE PROIZVODOV IN STORITEV
13. člen
Izjemne možnosti intenzivne rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev v pridobitni dejavnosti, se posamezne funkcionalne enote razvrsti glede na dejansko uporabo v dve kategoriji, ki se vrednotijo z naslednjimi točkami:
Kategorija
1. kategorija            150
2. kategorija            120
14. člen
Razvrstitev posameznih značilnih namembnosti po dejanski uporabi funkcionalne enote se razvrsti v kategorije po 12. in 13. členu, in sicer:
                                               12. člen      13. člen
– kmetijstvo, lov in gozdarstvo                                     1
– ribištvo                                                          1
– rudarstvo                                                         1
– predelovalne dejavnosti                             2             1
– oskrba z elektriko, plinom, vodo                                  2
– gradbeništvo                                                      2
– trgovina                                            1             1
– gostinstvo                                          1             1
– poštne in telekomun. storitve                       1             1
– finančno posredništvo                                             2
– poslovanje z nepremičninami, najem                  2
– dejavnost javne uprave in obrambe                   2
– zdravstvo in veterinarstvo                          2
– druge javne, skupne in osebne
  storitvene dejavnosti                               2             2
IX. IZRAČUN IN PLAČILO NADOMESTILA
15. člen
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino stanovanjske, poslovne funkcionalne enote ali površino nezazidanega stavbnega zemljišča, določene po 2. členu tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Osnovna za izračun višine nadomestila so podatki občinske evidence objektov za plačilo nadomestila stavbnega zemljišča, ki jo vzpostavi in vzdržuje Komisija za stavbna zemljišča skupaj z Občinskim uradom občine Trnovska vas. Komisijo imenuje župan občine s sklepom o imenovanju.
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc.
Zavezanec je dolžan prijaviti občinskemu uradu občine podatke, potrebne za odmero nadomestila v 15 dneh od dne, ko je prejel zahtevo ali po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in prijaviti vse spremembe (spremembo vrste dejavnosti oziroma spremembo poslovne ali stanovanjske površine), ki vplivajo na odmero nadomestila.
Če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na večji površini, kot je prijavljena, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko občinski svet odmeri nadomestilo od celotne površine parcele, ki jo uporablja zavezanec.
16. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Trnovska vas določi občinski svet s sklepom na predlog župana.
17. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Če pride po izdaji odločbe oziroma po že izvršeni odmeri do spremembe zaradi prenosa lastništva ali najemnika nepremičnine, izdane odločbe oziroma odmere ni možno spreminjati oziroma popravljati.
18. člen
Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ne vloži prijave za nadomestilo se odmeri nadomestilo za 1000 m2, fizični osebi pa od 300 m2.
19. člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke, verske skupnosti ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna in objektov, ki imajo status kulturnega spomenika.
Nadomestilo se ne plačuje za objekte in zemljišča v lasti Občine Trnovska vas, ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave.
X. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
20. člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Kot dokazilo mora priložiti naslednjo dokumentacijo:
– potrdilo o prijavi bivališča na objekt, ki je predmet obdavčitve.
Plačevanja nadomestila se lahko oprosti tudi občan, ki prejema stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki vseh članov prijavljenih na objektu ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
Kot dokazilo mora priložiti naslednjo dokumentacijo:
– potrdila o prihodkih vseh prijavljenih na objektu, za katerega se prosi oprostitev (potrdilo o višini OD, katastrskem dohodku, otroških dodatkih, štipendijah ipd.),
– potrdilo o stalnem bivališču vseh prijavljenih na objektu za katerega se prosi oprostitev.
Za oprostitve po drugem odstavku tega člena morajo zavezanci zaprositi vsako leto posebej. Vlogo za oprostitev je treba vložiti na Občinski urad občine Trnovska vas do 31. januarja za tekoče leto. Zahtevek, vložen po tem roku, še šteje kot prepozen in se s sklepom zavrže.
O oprostitvi plačila nadomestila odloča na podlagi pismenega zahtevka in predložene dokumentacije na prvi stopnji občinska uprava (na podlagi mnenja komisije za stavbna zemljišča) in na drugi stopnji župan občine na podlagi mnenja občinskega sveta. Odločbo o oprostitvi plačila izda občinski urad.
21. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje od gospodarskih objektov, kot so: objekti za rejo živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo krme in stelje, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, rastlinjaki, lope za shrambo kmetijske mehanizacije.
22. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila, in sicer:
– za vložena sredstva v višini 15% vrednosti objekta pred obnovo ali novogradnjo objekta se oprostijo plačila za obdobje 1 leta v višini 50% odmerjenega nadomestila,
– za vložena sredstva v višini nad 15% do 25% vrednosti objekta pred obnovo ali novogradnjo objekta se oprostijo za obdobje 1 leta v višini 100% odmerjenega nadomestila,
– za vložena sredstva nad 25% do 50% vrednosti objekta pred obnovo ali novogradnjo objekta se oprostijo za obdobje 2 let v višini 100% odmerjenega nadomestila,
– za vložena sredstva v višini nad 50% vrednosti objekta pred obnovo ali novogradnjo se oprostijo za obdobje 5 let v višini 100% odmerjenega nadomestila.
Kot dokazilo mora priložiti naslednjo dokumentacijo:
– cenitev objekta, ki je predmet obnove pred vlaganjem,
– vrednost celotne investicije pri novogradnjah – projektantski predračun,
– dokazila o vlaganjih v objekt, ki je predmet obnove ali novogradnje (računi, situacije).
Prilagajo se dokazila o vlaganjih za leto pred odmero za katero prosi oprostitev.
O oprostitvi plačila nadomestila odloča na podlagi pisnega zahtevka in predložene dokumentacije zavezanca na prvi stopnji občinska uprava (na podlagi mnenja komisije za stavbna zemljišča) in na drugi stopnji pa župan občine na osnovi mnenja občinskega sveta. Odločbo o oprostitvi plačila izda občinski urad.
Zavezanec mora vložiti zahtevek za oprostitev skupaj z dokazili do 31. januarja za tekoče leto. Zahtevek vložen po navedenem roku, se šteje kot prepozen in se s sklepom zavrže.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1. ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,
2. ne prijavi spremembe v 30 dneh od dneva njenega nastanka.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 60.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo 60.000 SIT.
Postopek o prekršku se uvede na podlagi mnenja Komisije za stavbna zemljišča. Uvede pa ga Občinski urad občine Trnovska vas
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Za zazidljiva oziroma nezazidana stavbna zemljišča iz 3. člena tega odloka se v letu 2004 vzpostavi evidenca, z obračunom nadomestila za ta zemljišča pa se prične v letu 2005.
25. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok se na območju občine preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trnovska vas (Uradni vestnik, št. 2/01).
26. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 034-1/04-2
Trnovska vas, dne 26. februarja 2004.
Župan
Občine Trnovska vas
Karl Vurcer l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti