Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2002 z dne 11. 1. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2002 z dne 11. 1. 2002

Kazalo

71. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija, stran 120.

Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 4., 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 1. člena pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), navodila za oblikovaje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št. 56/01), 48. člena pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/98), statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 110/00 in 2/01) je Občinski svet občine Litija na 28. redni seji dne 12. 12. 2001 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Namen odloka:
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na celotnem območju Občine Litija. Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstveni ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov.
S tem odlokom se določijo:
1. subjekti v procesu ravnanja s komunalnimi odpadki
2. vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki)
3. način – sistem ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, pretovarjanje, sortiranje, skladiščenje, predelava, odstranjevanje),
4. način obračunavanja ter
5. nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov,
4. obdelava prevzetih odpadkov v zbirno-reciklažnih centrih,
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
6. sprejemljivost ukrepov za okolje,
7. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj“,
8. priprava letnega programa dejavnosti ravnanja z odpadki.
3. člen
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Litija
2. izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec)
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji), torej vsaka pravna in fizična oseba, ki na območju Občine Litija stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– je lastnik počitniške hiše,
– opravlja dejavnost,
– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
4. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinei iz 3. točke tega odloka, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine.
Za imetnika odpadkov na javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami se šteje Občina Litija.
Vsi povzročitelji na območju Občine Litija morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem posebno pogodbo o odvozu odpadkov, razen v primeru, če so povzročitelji gospodinjstva.
Gospodinjstva v smislu tega odloka so skupnosti oseb, kakor tudi posamezniki, ki imajo samostojno stanovanjsko enoto z opremljeno kuhinjo ali kuhinjsko nišo, četudi jo delno ali popolno oskrbujejo druga gospodinjstva.
4. člen
Sistem ravnanja z odpadki
Na celotnem območju Občine Litija se s tem odlokom vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, njihov prevoz, sortiranje, pretovarjanje in skladiščenje,
2. ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih,
3. ločeno zbiranje odpadkov v zbirno-reciklažnih centrih,
4. po potrebi naknadno sortiranje in razvrščanje odpadkov v sortirnici,
5. kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v domačem vrtu ob lasni stanovanjski hiši in obdelava in predelava biološko razgradljivih odpadkov v ustreznih objektih in napravah,
6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
7. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
8. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču,
9. saniranje divjih odlagališč.
II. ODPADKI
5. člen
Komunalni odpadki so navedeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov veljavnih predpisov na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji.
Komunalni odpadki so:
– gospodinjski odpadki, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni,
– odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, so po lastnostih podobni gospodinjskim odpadkom in nastajajo na enak način kot v gospodinjstvu,
– odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.
Komunalni odpadki iz gospodinjstev so:
1. biološki odpadki (organski),
– kuhinjski odpadki (npr.: ostanki hrane...),
– vrtni odpadki (npr.: trava, vejevje, listje, rože...),
– drugi organski odpadki,
2. odpadni papir in karton,
3. odpadno steklo (belo in barvno),
4. odpadne umetne mase in gume (npr.: plastenke, avto gume ...),
5. odpadne kovine,
6. odpadni les,
7. preostali komunalni odpadki (npr.: pepel, usnje, tekstil, ostanki čiščenja javnih površin ...),
8. kosovni odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma smotrno zbirati v tipizirane posode (npr.: kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, pohištvo...),
9. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav v javni rabi ob upoštevanju ustreznih predpisov,
10. nevarni odpadki so strupeni in ostali odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi majhnih količin niso izločeni iz obveznega zbiranja, potrebujejo pa zaradi svojih sestavin oziroma lastnosti posebno obravnavo (npr.olja in maščobe, barve in topila, kemikalije, pesticidi, zdravila, kozmetika, čistila in galvanski členi (baterije)...),
11. odpadni gradbeni material pri manjših gradbenih posegih (omet, keramične ploščice, inštalacijski material...), ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanj, manjših adaptacijah, rekonstrukcijah ter obnovitvenih delih posameznih stanovanjskih prostorov, pomožnih stanovanjskih prostorov in pomožnih objektov.
Med odpadke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka tega člena se šteje tudi drobna prodajna embalaža iz teh materialov. Izvajalec mora zagotoviti, da se odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek izloči na ekoloških otokih, zbirno-reciklažnih centrih ali s sortiranjem in razvrščanjem v sortirnicah ter se oddaja skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Enako velja tudi za odpadno embalažo onesnaženo z nevarnimi snovmi, ki je nevarni komunalni odpadek.
6. člen
Kosovne in nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih izvajalec zbira stalno in občasno.
Občasno kosovne in nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, zbira in odvaža izvajalec sam, skladno z letnim programom najmanj enkrat letno in jih odloži na za to določena mesta ali preda drugim ustreznim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov. Zbirajo se po sistemu ločenega zbiranja odpadkov s pomočjo premičnih zbiralnic po sistemu od vrat do vrat. Čas zbiranja se objavi na krajevno običajen način najmanj 14 dni pred zbiranjem. V času med posameznimi akcijami povzročitelji zbirajo ter hranijo kosovne in nevarne odpadke doma na ustreznih mestih ali jih predajajo po sistemu stalnega zbiranja na zbirno-reciklažnih centrih.
Stalno izvajalec zbira kosovne in nevarne odpadke ter odpadni gradbeni material, ki nastane pri manjših gradbenih posegih v zbirno-reciklažnih centrih, kjer jih povzročitelji lahko oddajo v času obratovanja zbirno-reciklažnega centra.
Nevarne odpadke, ki jih povzročitelji oddajo izvajalcu po sistemu občasnega ali stalnega zbiranja mora prevzemati in začasno skladiščiti usposobljena oseba.
7. člen
V tipizirane posode, zabojnike in vrečke je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke,
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine za katere je organizirano ločeno zbiranje odpadkov na izvoru oziroma na ekoloških otokih,
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (galvanske člene, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov za katera se izvrši odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora, ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča,
10. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki).
III. ZBIRANJE ODPADKOV
8. člen
Povzročitelji so dolžni ločeno zbirati odpadke v tipiziranih posodah, namenskih zabojnikih in tipiziranih vrečah, kot so:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 240, 770, 900 in 1100 litrov,
2. tipizirane kovinske zabojnike volumna 4 do 7 m3,
3. druge posode ali tipizirane vrečke, ki jih določi in z ustreznim logotipom označi izvajalec, samo v primeru, če se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka,
4. kompostnike za kompostiranje bioloških odpadkov v domačem vrtu ob lastnih stanovanjskih hišah,
5. tipizirane posode za papir, steklo, kovine (pločevinke) in plastične mase, kjer so organizirani ekološki otoki.
Vrsto in število posod za odpadke določi izvajalec na terenu, skladno s programom ravnanja z odpadki, tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov.
Tisti povzročitelji, ki nimajo možnosti odlaganja v individualne posode, morajo zbirati odpadke v skupnih posodah, kjer pa to ni mogoče pa v označenih tipiziranih vrečah za odpadke.
Pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo določi vrsto in število posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
9. člen
Izven predpisanih posod za odpadke je na zbirnih in odjemnih mestih prepovedano odlagati odpadke.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v tipizirane posode, lahko odpadke povzročitelj odda v označenih tipiziranih vrečah, ki si jih nabavi pri izvajalcu ali drugih vnaprej določenih prodajnih mestih in jih na dan odvoza postavi na odjemno mesto ob posodo. O vnaprej določenih prodajnih mestih za tipizirane vreče izvajalec obvesti povzročitelje z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način.
Povzročitelji, do katerih izvajalci zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne morejo priti, odlagajo odpadke v tipizirane označene vreče za odpadke. Odpadke v tipiziranih označenih vrečah so povzročitelji dolžni na dan odvoza dostaviti na odjemno mesto.
Ustrezne občinske upravne službe lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven posod za odpadke in niso v tipiziranih označenih vrečah. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja, kolikor ta ni znan pa v breme proračuna občine.
10. člen
Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in ne sme biti na javnih površinah.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. V času odvoza je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
Povsod, kjer je primerno naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru razen v primerih kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in kolikor to ni javna površina.
Zbirna in odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
11. člen
Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš, in sicer zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določijo izvajalci in občina. Ekološki otoki se uredijo praviloma v stanovanjskih območjih in ob oziroma v večjih trgovinah, trgovskih centrih, zdravstvenih ustanovah, šolskih ustanovah in otroških vrtcih. Na območju mest in urbanih naselij ali večjih strnjenih stanovanjskih območjih se ekološki otoki uredijo vsaj na vsakih 250 prebivalcev. Ekološki otoki se vzdržujejo in uredijo tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste ločenih frakcij se na ekoloških otokih zbira,
– se odpadki ločeno zbirajo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na lokaciji ekološkega otoka ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Na ekoloških otokih se ločeno zbirajo ali v kombinaciji s sortirnico sortirajo in razvrščajo najmanj:
– papir in lepenka, vključno z drobno prodajno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo, vključno z drobno prodajno embalažo iz stekla,
– plastične mase, vključno z drobno prodajno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– kovine, vključno z drobno prodajno embalažo iz kovine.
12. člen
Zbirno-reciklažni centeri so s strani Občine Litija določeni prostori, kjer lahko povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev oddajajo sortirane odpadke, katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža. Zbirno-reciklažni centri se uredijo in vzdržujejo tako kot ekološki otoki in da se na njih ločeno zbirajo ali v kombinaciji s sortirnico sortirajo in razvrščajo najmanj:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastične mase, vključno z embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov ter drugih odpadkov iz plastike,
– kovine,
– les,
– oblačila in obutev,
– tekstil,
– aerosoli in drugi podobni odpadki,
– jedilna olja in maščobe,
– barve laki, lepila, črnila, smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni po klasifikacijskem seznamu odpadkov med nevarne odpadke,
– kosovni odpadki,
– drobni gradbeni odpadki.
Izvajalec javne službe opremi zbirno-reciklažne centre z:
– tablo z imenom upravljalca, odgovorno (varianta: kontaktno) osebo zbirno-reciklažnega centra, vrsto odpadkov, ki se zbira in prevzema ter čas obratovanja zbirno-reciklažnega centra,
– ograjo,
– tehtnico za tehtanje odpadne embalaže, katero predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ločenih frakcij, ki gredo v predelavo in nevarnih komunalnih odpadkov, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje kolikor ni tehtanje zagotovljeno izven območja zbirno-reciklažnega centra ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov.
13. člen
Izvajalec javne službe povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi ekološke otoke in zbirno reciklažne centre, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvesti o:
– lokacijah ekoloških otokov in zbirno-reciklažnih centrov in vrstah odpadkov, ki se na njih ločeno zbirajo,
– času obratovanja zbirno-reciklažnih centrov,
– načinu prepuščanja in prevzemanja odpadkov,
– načinu predvidene predelave ali odstranjevanja prevzetih odpadkov,
– pogojih za prevzem odpadkov.
14. člen
Načrtovalci prostora in projektanti morajo pri prenovi in oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določiti zbirne in odjemne prostore ter ekološke otoke kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo.
V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne prostore lastniki objektov, odjemne prostore in ekološke otoke pa ureja izvajalec.
Zbirna mesta vzdržujejo po navodilih izvajalca povzročitelji odpadkov. Skrbeti morajo tudi za red in čistočo na teh mestih.
15. člen
Povzročitelji so dolžni v času odvoza odpadkov posode za odpadke in tipizirane označene vreče za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike pripeljati z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj. Povzročitelji so ne glede na letni čas dolžni omogočiti dostop do posod za odpadke. Po dogovoru z izvajalcem lahko proti plačilu v času odvoza odpadkov posode za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto pripelje izvajalec.
Izvajalci so dolžni izprazniti tipizirane posode in jih v primeru dovoza na odjemno mesto prevažati tako, da ne ovirajo prometa, ne onesnažijo prostora in ne poškodujejo posode in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalci onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj pospraviti, poškodovano posodo pa nadomestiti z novo.
Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.
IV. KOLIČINA ODPADKOV
16. člen
Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
Večje količine odpadkov, ki nastajajo občasno, se lahko odloži v tipizirano označeno vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan odvoza.
Če količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke izvajalec povzročitelju predlaga ustrezno povečanje volumna posode. V primeru, da je količina redno manjša od volumna posode, se na predlog povzročitelja, v dogovoru z izvajalcem, lahko zmanjša obračunska količina.
V. EVIDENCA
17. člen
Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih (kataster),
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno ali občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov,
– celotni količini zbranih odpadkov,
– količini ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih komunalnih odpadkov,
– količini in vrstah odpadkov, oddanih predelovalcem,
– količini in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– količinah in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek.
Izvajalec mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka:
– embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
– odpadkov, ki gredo v predelavo,
– nevarnih komunalnih odpadkov, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje.
Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz drugega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan.
Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
18. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da bo prireditveni prostor očiščen in da bo izvajalec odpeljal odpadke najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 14 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov.
19. člen
Upravljalci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke. Lahko tudi za več objektov skupno, če to omogočajo prostorske razmere in je to smiselno.
Lastniki oziroma uporabniki objektov in površin iz prvega odstavka tega člena so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke.
Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati upravljalec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki.
20. člen
Povzročitelji, ki opravljajo gospodarske dejavnosti (samostojni podjetniki, gospodarske družbe) so dolžni izvajalcu prijaviti oziroma sporočiti predvidene količine in vrste odpadkov.
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z odlokom.
21. člen
Izvajalci so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo pristojne inšpekcijske službe čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Nosilci stroškov čiščenja in razkuževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačevati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena, razen v primeru, če posodo poškoduje izvajalec.
22. člen
Prvo nabavo posode za odpadke zagotovi izvajalec in nabavo zaračuna povzročitelju.
Za program ločenega zbiranja odpadkov posode nabavi izvajalec, ki jih tudi namešča in obnavlja.
Vzdrževanje, zamenjavo in popravilo dotrajanih posod za odpadke, ki jih uporabljajo gospodinjstva, zagotovi izvajalec, razen v primerih, ko so poškodbe nastale zaradi nepravilnega ravnanja povzročitelja odpadkov.
VI. ODVOZ ODPADKOV
23. člen
Reden odvoz odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam in vrstam odpadkov. Razpored se mora objaviti na krajevno običajen način.
Izvajalci morajo imeti nad odjemnimi mesti in ekološkimi otoki stalen nadzor, da lahko odredijo predčasen ali pogostejši odvoz.
Izvajalci so dolžni upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:
– preostanek odpadkov – enkrat tedensko,
– biološki odpadki – enkrat tedensko,
– papir – enkrat mesečno,
– steklo – enkrat mesečno,
– kosovni odpadki – enkrat letno,
– posebni in nevarni odpadki iz gospodinjstev – enkrat letno.
Pristojne občinske nadzorne službe imajo pravico zahtevati večjo pogostnost odvoza. Večjo pogostnost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj proti plačilu.
24. člen
Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z zdravstvenimi predpisi, iz njih pa se tudi ne smejo izcejati tekočine.
Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza po programu in tipizirano posodo izprazniti tudi, če ta ni polna.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg in druge neugodne zimske razmere, poplave, plazovi, potresi in druge naravne nesreče, prekopi, tehnične ovire...) je izvajalec dolžan opraviti delo v najkrajšem možnem času po odstranitvi ovire.
VII. ODLAGANJE ODPADKOV
25. člen
Izvajalci in povzročitelji morajo ostanke odpadkov odlagati, na za to dejavnost, določeno odlagališče nenevarnih odpadkov.
Odlagališče je prostor ali objekt, ki omogoča varno in nadzorovano končno ali začasno odlaganje odpadkov.
V okviru odlagališča se lahko uredijo prostori za začasno skladiščenje sekundarnih surovin in prostori za začasno hrambo nevarnih snovi, lahko pa tudi zbirno-reciklažni center.
Prostori za začasno hrambo nevarnih snovi se lahko uredijo le, če je določen nadaljnji postopek za ravnanje s temi snovmi oziroma je znan odjemalec.
26. člen
Na odlagališče je dovoljeno odlagati samo odpadke, ki so predhodno obdelani skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).
Upravljalec odlagališča mora imeti poslovnik za obratovanje odlagališča, ki je predpisan s pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) in vsebuje:
1. naziv upravljalca odlagališča in vrsto odlagališča,
2. seznam vrst in količin odpadkov, ki se skladno z dovoljenjem lahko odlagajo,
3. podatke o obratovanju odlagališča:
a) obratovalni čas odlagališča
b) opis načina prevzemanja in preverjanja odpadkov,
c) opis načina in metod odlaganja odpadkov v telo odlagališča,
d) opis ravnanja z izcedno vodo in padavinsko vodo in odlagališčnimi plini,
4. navodila za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov,
5. navodila za ravnanje z odpadki v začasnih skladiščih na območju odlagališča,
6. navodila za vzdrževalna dela na odlagališču,
7. navodila za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča in tehničnih objektov in naprav,
8. navodila za nadzor in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja,
9. navodila za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in
10. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.
27. člen
Odpadne inertne gradbene materiale, zemljino in jalovino se odlaga na odlagališče inertnih odpadkov, lahko se uporabljajo na odlagališču nenevarnih odpadkov za prekrivni material v skladu s poslovnikom, za sanacijo degradiranih površin oziroma se lahko odloži kam drugam v okolje, za kar se mora pridobiti dovoljenje za poseg v prostor.
28. člen
Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlagati odpadke, ki so namenjeni odlaganju na za to urejeno odlagališče.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče odpadkov. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani pooblaščeni izvajalec takoj, ko to odredi pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na stroške proračuna občine, kjer se odpadki nahajajo.
Sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, v domačih kuriščih in kotlovnicah ter drugih skupinskih kotlovnicah je prepovedano. Prepovedano je tudi sežiganje vrtnih odpadkov v strnjenih naseljih.
VIII. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI
29. člen
Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju Občine Litija, je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
Povzročiteljem odpadkov – pravnim osebam, ki pripeljejo odpadke v zbirno-reciklažni center se stroški obdelave prevzetih odpadkov zaračuna po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku centra.
30. člen
Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
Cena za ravnanje z odpadki vsebuje:
– stroške zbiranja in odvoza odpadkov,
– stroške predelave odpadkov,
– stroške odstranjevanja odpadkov.
Cena za ravnanje z odpadki se oblikuje na enoto storitve. Enota storitve je utežna (kg) ali prostorninska (m3) količina odpadkov ali njihovih ostankov, ki jih ustvari uporabnik javne službe.
31. člen
Osnova za obračun storitev je teža odpadkov ali volumen posod in pogostnost odvoza.
Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov na izvoru.
Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za odpadke 120 litrov.
V primeru, ko več povzročiteljev uporablja isto posodo se za razdelitev stroškov med povzročitelje uporablja ali kvadratura poslovnih površin ali kvadratura proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posodo za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov v gospodinjstvu.
Tarifa za ravnanje z odpadki se določi s pravilnikom o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Litija.
IX. NADZOR
32. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne službe občinske uprave v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Službe navedene v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so izvajalci dolžni povzročitelje prijaviti pristojni občinski upravni službi.
X. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznujejo za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne organizira odvoza kosovnih odpadkov skladno s programom ali naročilom oziroma ob odvozu ne očisti odjemnih mest (6. člen),
2. ne očisti odjemnega mesta, če so ga pri praznjenju posod za odpadke onesnažili (15. člen),
3. ne praznijo posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (23. člen),
4. na zahtevo povzročiteljev ali pristojnih inšpekcijskih služb ne čistijo in vzdržujejo posod za odpadke, dotrajanih posod ne nadomeščajo z novimi ali rabljenimi (21. člen),
5. ne priskrbijo ustreznih posod na območjih, kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov (22. člen),
6. odvažajo odpadke z neprimernimi vozili (24. člen),
7. ne opravijo odvoza odpadkov najkasneje po prenehanju ovire ali višje sile (24. člen),
8. odlaga odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na odlagališču, ki ga določi upravljalec, odlaga na odlagališče nenevarnih odpadkov nevarne odpadke in odpadke za katere si ni pridobil strokovnega mnenja,
9. ne obvešča povzročiteljev o ekoloških otokih in zbirno-reciklažnih centrih ter razporedom odvoza kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkih od vrat do vrat (6. člen, 13. člen),
10. ne uredi ekoloških otokov in zbirno-reciklažnih centrov v skladu s tem odlokom (11. člen, 12. člen),
11. ne vodi katastra in evidenc (17. člen).
Z denarno kaznijo od 15.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
34. člen
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot povzročitelj:
1. se ne vključi v odvoz odpadkov,
2. odlaga posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi v posode za komunalne odpadke (7. člen),
3. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta, skladno z navodili izvajalcev (10. člen),
4. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto in jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (14. člen),
5. ne odlaga odpadke v posode za odpadke (8. člen),
6. ne odlaga ločeno odpadke v ustrezne tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov (8. člen),
7. odlaga odpadke izven odlagališča odpadkov (28. člen),
8. odlaga na odlagališče nenevarnih odpadkov nevarne odpadke (25. člen),
9. onemogoča ali ovira dostop do odjemnega mesta ali ekološkega otoka (15. člen),
10. ne najavi javne prireditve in čistilne akcije (15. člen),
11. kuri komunalne odpadke,
12. odlaga odpadke v tipizirane posode na javnih površinah.
Z denarno kaznijo 25.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
35. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organiziranja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter za odvoz odpadkov.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati predpisi, ki so na območju Občine Litija urejali ravnanje s komunalnimi odpadki, in sicer odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija (Uradni list RS, št. 8/92) in pravilnik o ravnanju z odpadki in načinu oblikovanja cen na območju Občine Litija (Uradni list RS, št. 32/93).
37. člen
Sistem ravnanja z odpadki, kot je določen s tem odlokom se v Občini Litija uvaja postopoma, vendar najkasneje do 31. 12. 2003.
38. člen
Izvajalec pripravi program ravnanja z odpadki iz 8. člena tega odloka v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka, katerega potrdi občinski svet.
39. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-52/01
Litija, dne 12. decembra 2001.
Župan
Občine Litija
Mirko Kaplja l. r.