Uradni list

Številka 92
Uradni list RS, št. 92/2002 z dne 30. 10. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 92/2002 z dne 30. 10. 2002

Kazalo

4636. Odlok o zazidalnem načrtu Adria, stran 10171.

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 42. seji dne 10. 10. 2002 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu Adria
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Adria (v nadaljevanju: zazidalni načrt), ki ga je za znanega investitorja, Adrio Mobil, d.o.o., Novo mesto, izdelalo podjetje Acer, Novo mesto, d.o.o., pod številko J-5/01. Sestavljajo ga
tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Območje zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami:
45/1, 56/1, 57/1, 60/1, 61/1, 75/1, 75/3, 78/1, 78/3, 81/1, 81/2, 81/4, 94/1, 94/3, 95/1, 95/2, 103, 104/1, 104/2, 238/4,258, 260/3, 260/1, 263, 265, 276, 277/1, 277/2, 278/1, 285, 286, 287, 422, 423/2, 423/4, 423/6, 424/2, 431/1, 433/1, 433/2, 433/4, 433/9, 433/10, 433/11, 433/12, 433/13, 433/14 (pot), 433/15, 433/16, 433/17, 433/18, 433/19, 433/20, 433/21, 433/22, 433/23, 434/1, 434/37, 434/38, 435/1, 1014/2, 1030, 1031, 1033/1 (pot), 1033/2, 1033/4, 1034, 1036/1, 1036/3, 1037, 1043/2, 1046/1, 1048/1, vse k.o. Bršljin
in
56/4 (pot), 69/1, 69/2, 69/13, 70/2, 72/6, 72/7, 3054/4 (pot), 3954/8 (pot), 3054/17, 3054/18, vse k.o. Prečna.
Za izvedbo navezav območja zazidalnega načrta na obstoječa infrastrukturna omrežja bodo potrebni tudi posegi na zemljišča, ki ležijo zunaj območja zazidalnega načrta, in sicer:
– za izvedbo navezav na elektroenergetsko omrežje bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami: 577/1, 1954/3, 20/1, 25/8, 1962/1, 28/2, 22, 27, 26/6, 1009/1, 450/8, 451, 462/2, 448/20, 448/4, 447/2, 438/21, 438/4, 439/10, 439/16, 439/17, 1042/1, 438/1, 1041/3, 437/2, 435/18, 433/14 in 433/15, vse k.o. Bršljin;
– za izvedbo navezav na telekomunikacijsko omrežje bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami: 434/38, 27771, 499/4, 434/37, vse k.o. Bršljin;
– za izvedbo navezav na plinovodno omrežje bodo potrebni posegi na zemljišče s parcelno številko 278/3, k.o. Bršljin;
– za izvedbo navezav na omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami: 259/3, 257/1, 252/1, 240/5, 1031, 238/2, vse k.o. Bršljin;
– za izvedbo navezav na kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami: 259/3, 257/1, 252/1, 240/5, 1031, 238/2, 238/5, 237/1, 237/3, 1014/1, 225/1, 1162/1, 1156, 225/4, 225/3 in 1149, vse k.o. Bršljin.
Za izvedbo načrtovanih posegov bo potrebna rušitev objektov in ureditev zemljišč na območju obeh avtoodpadov na zemljiščih s parc. številkami: stp 433/9, stp 433/17, stp 433/18, stp 433/20, 433/23, vse k.o. Bršljin.
Za nadomestitev ukinjene gozdne poti se izvede prevezava po obodu tovarniškega območja na zemljiščih s parcelnima številkama 434/3 in 435/2, obe k.o. Bršljin.
3. člen
Določila zazidalnega načrta postavljajo pogoje urejanja za
– graditev novih objektov tovarniškega kompleksa,
– zunanje ureditve tovarniškega kompleksa in
– graditev prometne ter druge javne infrastrukture na območju zazidalnega načrta.
Zazidalni načrt v delu, predvidenem za graditev novih objektov in za zunanje ureditve na tovarniškem kompleksu, upošteva potrebe znanega investitorja, Adrie Mobil, d.d. Novo mesto.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
4. člen
Območje urejanja se namenja graditvi proizvodnih objektov, skladiščnih površin in upravnega objekta, vse na bruto površini 19,4 ha. Od tega je 14,8 ha namenjeno za ureditev tovarniškega območja z objekti, manipulacijskimi in parkirnimi površinami in infrastrukturnimi omrežji ter napravami, 4,6 ha pa je namenjeno rekonstrukciji Straške ceste od Povhove ulice v Bršljinu do uvoza na pokopališče v Prečni z ureditvijo infrastrukturnih vodov in naprav vključno z navezavami na obstoječa omrežja.
Na tovarniškem območju se dovolijo poslovne, storitvene, proizvodne in trgovske dejavnosti, pri katerih bodo pričakovane emisije v okolje v predpisanih okvirih brez posebnih tehničnih oziroma tehnoloških ukrepov. Izmed proizvodnih dejavnosti se dovolijo proizvodnja prikolic, avtodomov in drugih vozil, plovil, izdelkov za izrabo prostega časa ter z njimi povezane in podobne dejavnosti. Tu ni dovoljeno uvajanje težke, kemične usnjarske ali podobne industrije, betonarn in objektov za proizvodnjo gradbenih proizvodov ter dejavnosti, ki utegnejo povzročati onesnaženja in smrad v bivalnem okolju na vplivnem območju.
III. PREDPISANA VSEBINA IZRISA IZ ZAZIDALNEGA NAČRTA
5. člen
(Vsebina izrisa)
Za vse novogradnje, vključno z ureditvijo manipulacijskih in parkirnih površin ter cest in drugih zunanjih površin na tovarniškem kompleksu, je treba pripraviti izris iz zazidalnega načrta. Izris mora imeti naslednjo vsebino:
1. splošni podatki:
– naslov: Izris iz zazidalnega načrta Adria za poseg ...
– številka izrisa iz zazidalnega načrta, datum izdelave izrisa, investitor, objekt, parcelna številka, katastrska občina;
2. izjave
3. urbanistična ureditev:
– opredelitev dejavnosti oziroma namembnosti,
– opis načrtovanega posega,
– opis izhodišč iz zazidalnega načrta,
– opis arhitektonske rešitve objekta,
– opis zunanje ureditve,
– podrobnejše rešitve glede tehničnih značilnosti posega (horizontalni in vertikalni gabariti, odmiki, dostopi, parkirišča, lokacije zabojnikov za odpadke),
– rešitev priključkov na javna infrastrukturna omrežja in naprave z vrisom javne infrastrukture, ki je potrebna za priključitev objekta,
– funkcionalno zemljišče in koordinate za zakoličbo;
4. opis in rešitve v zvezi z vplivi načrtovanega posega na okolje
5. grafične priloge:
– kopija katastrskega načrta,
– smiselno izbrani izseki iz grafičnega dela zazidalnega načrta,
– arhitektonsko-zazidalna situacija z zunanjo ureditvijo in podrobnejšo opredelitvijo funkcionalnega zemljišča s koordinatami za zakoličbo – M 1:1000 ali 1:500,
– situacija z rešitvijo infrastrukturnih omrežij in naprav za poseg – M1:1000 ali 1:500,
– idejna zasnova objekta (M 1:200 ali večje merilo – tlorisi, fasade z barvno študijo, prerezi),
– idejna zasnova zunanje ureditve (M 1:500 – parkirišča, zelenice idr.).
IV. SPLOŠNI POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
6. člen
(Pogoji za rekonstrukcijo Straške ceste)
Rekonstrukcija Straške ceste vključuje odsek od priključka Povhove ulice do priključka pokopališča Prečna. Delno gre za premik trase, na večjem delu pa za rekonstrukcijo cestišča. Predvidena je ureditev obojestranskega avtobusnega postajališča ter javne razsvetljave na celotnem poteku. Cesta se opremi s kolesarskima stezama in pločnikoma ter z obojestranskim drevoredom, ki se uredi vse od začetka rekonstrukcije v Bršljinu do stika z obstoječim gozdom (križišče lokalnih cest za Prečno in Češčo vas) ter se na severni strani nadaljuje tudi ob tovarniškem območju.
Pri rekonstrukciji Straške ceste se načrtujejo ureditve, ki bodo zagotovile kakovostno oblikovanje mestne vpadnice.
7. člen
(Pogoji za urejanje tovarniškega območja)
S prostorskim urejanjem se zagotovita funkcionalnost objektov in površin v tovarniškem kompleksu in oblikovanje prostorsko skladne pozidave v gozdu na mestnem obrobju.
Dostopi na tovarniško območje se uredijo s Straške ceste, za navezavo na prihodnjo zahodno obvoznico pa se predvidi tudi vstop na severni strani zemljišča.
Na prostoru med cesto in tovarniškim območjem sta predvideni ureditev dostopov in parkirišča za zaposlene in obiskovalce s potezami drevja in parkovna ureditev ambienta upravne stavbe z razstavnim salonom.
Upravna stavba se postavi v bližini Straške ceste. Proizvodni objekt se umesti v jedro območja, odprte skladiščne in parkirne površine pa se uredijo na obrobjih območja. Vse površine so načrtovane tako, da se dolgoročno zagotovi možnost za širitev posameznih objektov in odprtih površin.
Tovarniško območje se naveže na Straško cesto, ki se na tem odseku rekonstruira. V okviru tovarniškega kompleksa se odstranijo vsi obstoječi objekti in umestijo novi objekti:
– upravna stavba z recepcijo, razstavnim salonom, pisarniškimi prostori, sejnimi sobami, z jedilnico in garderobami, z etažnostjo P + 1 in možno nadgradnjo (do P + 3) in s skupno bruto površino približno 4.000 m2; upravna stavba je z nadstreškom povezana s proizvodnim objektom;
– proizvodna hala s prostori za proizvodnjo in skladiščenje ter pripadajočimi pisarnami za potrebe proizvodnje, s pritlično etažo z najmanj 6 m svetle višine, vse z bruto etažno površino okoli 47.000 m2; v zadnji fazi izgradnje objekta se dovoli nadgradnja za eno dodatno etažo v višini 6 m; v delu objekta – aneksu na vzhodni strani se v dveh etažah uredijo skupni in pomožni prostori, kot so jedilnica, garderoba, sanitarije ter tehnične pisarne;
– skladišče lesnih odpadkov, sekundarnih surovin, komunalnih odpadkov ter morebitne kotlovnice se uredi kot pritlični objekt z bruto etažno površino okoli 1000 m2;
– vratarnici ob uvozih za tovorna vozila; oba objekta sta pritlična, vsak z bruto etažno površino približno 100 m2;
– nadstrešek s kontejnerjem – pisarna v skladišču gotovih izdelkov z bruto površino okoli 600 m2.
Za potrebe skladiščenja se uredijo utrjene zunanje površine:
– deponija gotovih vozil (približno 54.000 m2),
– deponija vozil za montažo (približno 2.500 m2),
– prostor za pripravo gotovih izdelkov za transport (1.900 m2) in
– prostor za skladišče vnetljivih tekočin – 2 kontejnerja (30 m2).
V. URBANISTIČNO-ARHITEKTURNI POGOJI ZA OBJEKTE
8. člen
(Urbanistično-arhitekturni pogoji)
Tovarniški kompleks se uredi kot oblikovno poenoten prostor, za kar je nujno poenoteno arhitekturno oblikovanje in delno tudi etažnost objektov. Oblikovanje tovarniških objektov mora biti prilagojeno tehnološkim in programskim zahtevam dejavnosti. Zaradi velikega gabarita proizvodne hale je priporočljiva členitev fasade, ki bo optično zmanjšala dolžino objekta. Pri oblikovanju upravne stavbe je glede na reprezentativni značaj tega objekta potrebno zahtevnejše urbano, mestotvorno arhitekturno oblikovanje. Vratarnici se oblikujeta usklajeno s tovarniškimi objekti.
Vsi objekti so načeloma pravokotnih oblik z dovoljenimi manjšimi izjemami, kot so oblikovanje vogalov, nadstreškov, vhodov in podobno. Dovolijo se sodobni oblikovalski pristopi, tako da se oblikujejo objekti enostavnih pravokotnih oblik z ravnimi ali enokapnimi in dvokapnimi strehami nizkega naklona in temne kritine (črna, temno siva, temno rjava) z uporabo nebleščečih materialov. Razen pri nadstrešnicah, ki imajo lahko ravne ali enokapne strehe nizkega naklona, morajo biti strehe zakrite s horizontalnim fasadnim vencem. Uporaba materialov na fasadah je enotna in barvno usklajena po celotnem kompleksu. Dovolijo se fasade v svetlih barvnih tonih zemeljskih in sivih barv in kombinacija z izrazitejšimi barvnimi poudarki.
Upoštevajo se načela nizkoenergetske gradnje objektov; na strehah objektov je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev.
Za zagotovitev primerne dnevne osvetljenosti prostorov so na strehah objektov dovoljeni svetlobniki, šedi ali podobno enotnih oblik.
9. člen
(Arhitekturni pogoji)
Preglednica 1:Pogoji za načrtovanje tovarniških objektov
Na severni strani glavnega proizvodno-skladiščnega objekta se uredi prostor za pripravo gotovih izdelkov za transport skupaj s prostorom za kontejner (pisarna) in nadstreškom za kamione, ki natovarjajo izdelke. Po celi dolžini se na vzhodni in južni strani proizvodnega objekta izvede nadstrešek širine 6 m. Na zahodni strani objekta se uredi rampa za raztovarjanje kamionov in nadstrešek širine 8 m.
Na severni strani objekta se na vhodih v objekt predvidita vetrolova dimenzij približno 12,00m6,00m.
10. člen
(Drobna urbana oprema)
Nadstrešnice nad prostorom za ločeno zbiranje odpadkov na tovarniškem območju morajo biti po uporabi materialov in oblikovanju poenotene z grajenimi objekti in usklajene z 8. členom tega odloka. Dovoli se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih barv.
Nadstrešnice na avtobusnih postajališčih morajo biti tipske, skladne z že uveljavljenimi na območju mesta.
Na zemljiščih ob tovarniških objektih je dovoljena graditev podzemnih rezervoarjev za zbiranje deževnice s streh, ki se sme uporabljati za gašenje požarov in za potrebe tehnologije.
Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.
Pri uvozu na območje ob Straški cesti se postavi označevalna tabla ali steber.
Ograja na obrobju tovarniškega kompleksa se izvede v višini največ 3,0 m, v sivi barvi in kovinski izvedbi. Na robu funkcionalnega zemljišča Straške ceste Bršljin – Prečna je predvidena zasaditev žive meje, dovoljena pa je tudi kombinacija s transparentno kovinsko ograjo do višine 1,5 m, oblikovno usklajene z ograjo okoli tovarniškega kompleksa.
Postavitev začasnih objektov se dovoli le za potrebe izgradnje objektov in ureditev.
VI. POGOJI ZA ZUNANJE UREDITVE
11. člen
(Utrjene in zelene površine ter drevored)
Manipulacijske in druge utrjene površine na tovarniškem območju: Utrjene površine se izvedejo v asfaltu ali v betonu, delno v peščeni izvedbi. Zagotovi se izvedba ustreznih naklonov in ureditev za zbiranje, čiščenje in odvajanje meteornih voda. Naklon teh površin je enoten s posameznimi vmesnimi brežinami.
Zelene površine na tovarniškem območju: Obstoječi gozd se ohrani na obrobju, kjer so predvidene izravnave terena, vkopi in nasipi (pas gozdnega roba v širini 10–20 m) na način, da se ne omejujeta varnost in varovanje tovarniškega območja. Parkovna ureditev zelenih površin je predvidena samo v okolici upravne stavbe, ki se ureja skladno z reprezentančnim pomenom objekta in na stiku tovarniškega kompleksa s Straško cesto.
Na stiku z gozdnimi površinami na obrobju se zasadi nov gozdni rob, pri čemer se upošteva plastovitost zasaditve (drevesni in grmovni sloj) in uporaba avtohtonih vrst drevnine. Vkopne in nasipne brežine ter brežine med posameznimi platoji zunanje deponije se blago speljejo v raščeni teren in vegetacijsko utrdijo.
Ob največjih vkopih se predvidi graditev opornih zidov, ki morajo biti oblikovno poenoteni z arhitekturo in zunanjimi ureditvami (ozelenitev, pobarvanje vidnih fasad) ter ne smejo presegati višine proizvodnega objekta.
Zunanje ureditve na tovarniškem kompleksu se izvedejo sočasno in etapno usklajeno z graditvijo objektov, tako da se bodo oblikovale enotno urejene in medsebojno usklajene zelene površine.
Drevored in brežine vzdolž Straške ceste: Zasadi se obojestranski drevored visokih listavcev na celotni potezi rekonstruirane ceste od začetka odseka do gozda ter se na delu odseka vzdolž tovarniškega kompleksa nadaljuje enostransko na severni strani. Uporabijo se drevesne vrste, ki dobro prenašajo mestno klimo. Brežine vzdolž Straške ceste se mehko speljejo v obstoječi teren in zatravijo.
VII. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
12. člen
(Pogoji za prometno ureditev)
Ceste in poti: Predvidena je rekonstrukcija Straške ceste z ureditvijo dvostranskih pločnikov in dvostranskih enosmernih kolesarskih stez z zelenicama (obojestranski drevored od Bršljina do priključka ceste za Češčo vas). Predvidena je razširitev obstoječega vozišča Straške ceste, tako da bo širina vozišča znašala 2 x 3,0 m, zgrajeni bodo pasovi za desne zavijalce ter kolesarski stezi in hodnika za pešce.
Izvedeta se dve neposredni navezavi tovarniškega območja na Straško cesto, in sicer uvoz za osebna vozila za zaposlene in obiskovalce in uvoz za tovorna vozila. Na severni strani območja se izvede še en uvoz za tovorna vozila kot možnost navezave na prihodnjo zahodno obvoznico Novega mesta.
Interno cestno omrežje znotraj tovarniškega kompleksa se ureja v skladu s tehnološkimi zahtevami proizvodnje in skladiščenja. Vse ceste se izvedejo kot dvosmerne ceste.
Na prehodih za pešce se uredijo klančine za dostop hendikepiranim osebam.
Ukinjene gozdne poti oziroma pešpoti se nadomestijo s prevezavami, speljanimi po obodu tovarniškega območja.
Parkirne površine: Parkirne površine za zaposlene se uredijo na tovarniškem območju med proizvodno halo in lokalno cesto, in sicer po 0,5 do 1 PM na zaposlenega ter približno 20 PM za obiskovalce in 10 PM za tovorna vozila, ki čakajo na sprejem, skupaj do približno 700 PM. Na vseh parkirnih površinah se uredijo tudi parkirna mesta za kolesa z ustrezno opremo.
Prometna oprema in signalizacija: Na območju rekonstruirane lokalne ceste sta predvideni ustrezna horizontalna in vertikalna signalizacija, vključno z oznakami požarnih poti in površin za gasilni avto. Na območju vseh treh uvozov na tovarniško območje se namesti prometna signalizacija, ki bo usmerjala promet.
13. člen
(Pogoji za načrtovanje komunalne infrastrukture)
Vodovodno omrežje: Oskrba s pitno vodo celotne Nadomestne gospodarske cone se zagotovi z izvedbo vodovodnega omrežja in navezavo na obstoječe omrežje. Za priključitev novih objektov na tovarniškem območju je treba obnoviti nekatere odseke primarnega cevovoda od odcepa iz AC 500 na Mestnih njivah do priključka za ZN Adria.
Poleg porabe vode za sanitarne namene se pri dimenzioniranju priključka za zazidalni načrt upošteva potreba požarnega varstva, kar znese 30 l/s vode in minimalno dimenzijo zunanjih vodov DN 150, na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 100.
Odvajanje meteornih in komunalnih odpadnih voda: Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda s celotne Nadomestne gospodarske cone se bo po novopredvideni kanalizaciji, ki poteka v koridorju pločnika lokalne ceste, odvajala v obstoječo kanalizacijo pri tovarni Pfleiderer. Odpadne vode se bodo prečistile na centralni čistilni napravi v Ločni.
Onesnažene padavinske vode z manipulacijskih površin in parkirišč na območju zazidalnega načrta in celotne Nadomestne gospodarske cone se bodo odvajale v kanalizacijo preko lovilcev olj in bencina ter peskolovov. Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišč, kolesarskih stez in pločnikov bo omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nagibi. Minimalni prečni sklon vozišč je 2,5%. Vijačenje vozišč se izvede okoli osi. Voda se bo zbirala v vtočnih jaških in kanalizaciji za odvod padavinskih voda, ki je načrtovana v koridorju lokalne ceste Bršljin – Prečna in se v Cegelnici odcepi ter poteka do reke Krke.
Padavinske vode je na severnem delu območja dovoljeno ovajati tudi v ponikovalnice znotraj tovarniškega kompleksa.
Elektroenergetsko omrežje: Na območju ZN se obstoječi 20 kV daljnovod odstrani in nadomesti z 20 kV kablovodom. Območje celotne Nadomestne gospodarske cone se bo napajalo z električno energijo iz novopredvidene trafo postaje TP-ADRIA 2x1000kVA, 20/0,4 kV, ki se izvede v okviru proizvodne hale in bo napajana po novoprojektiranem SN 20 kV kablovodu, priključenem na RTP 110/20 kV Bršljin. Konična moč je določena na osnovi analize tehnoloških porabnikov in značaja porabe, ki izkazuje zakup P=1,5 MW za pokrivanje elektroenergetskih potreb. Predvidena je postavitev dveh enot trafo postaje po 1000 kW, visokonapetostnega bloka, kablovodov in prostora za NN razdelilec.
Na tovarniškem območju bo kablovod v kabelski kanalizaciji. Iz trafo postaje se objekti na območju zazidalnega načrta napajajo po lastnem sistemu vodov.
Razvod javne razsvetljave: Ob rekonstruirani Straški cesti je predvidena izvedba javne razsvetljave. Cesta se osvetli z enostransko postavljenim nizom svetilk javne razsvetljave v medsebojnem odmiku 25 m, višina namestitve svetilke je 9 m, moč sijalk pa Na 250(400) W. V obcestnem pasu ter na območju upravne stavbe in parkirišč se uporabijo ulične svetilke, na tovarniškem območju tudi cestne svetilke ali reflektorji. Namestijo se svetilke, ki ne bodo povzročale svetlobnega onesnaževanja. Napajanje je predvideno iz TP Cona 2.
Telekomunikacijsko omrežje: Na območju zazidalnega načrta se pričakuje 200 telefonskih priključkov. Za priključitev celotne Nadomestne gospodarske cone na TK stikališče ob gasilskem domu v Prečni se uporabi obstoječi kabel, ki se s kabelsko spojko in novopoloženim kablovodom ob cesti poveže na TK delilnik v upravni stavbi. Obstoječi optični in krajevni tk kabel se na območju tovarniškega kompleksa prestavi v novozgrajeno štiricevno kabelsko kanalizacijo.
Plinovodno omrežje: Ogrevanje na tovarniškem območju je predvideno z uporabo zemeljskega plina. Za potrebe oskrbe območja zazidalnega načrta in celotne Nadomestne gospodarske cone je predvidena postavitev merilno regulacijske postaje MRP za regulacijo tlaka zemeljskega plina s 6 bar na 1 bar. Priključek za MRP je predviden vzporedno s Straško cesto, in sicer s povezavo na obstoječi plinovod v križišču za Češčo vas.
Za dobavo zemeljskega plina od MRP do območja zazidalnega načrta je treba zgraditi nov sekundarni plinovod PE 110/10-S5.
Ocenjena kapaciteta, potrebna za ogrevanje objektov na območju ZN Adria, je 4 MW.
Ob celotni potezi rekonstruirane Straške ceste se predvidita izgradnja sekundarnega plinovodnega omrežja za oskrbo naselja Prečna in navezava na obstoječi sekundarni plinovod pri vojašnici.
Odpadki: Na območju urejanja je predvideno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki se uredi s postavitvijo posod za odpadke.
Prav tako je na tovarniškem območju predvideno ločeno zbiranje sekundarnih surovin (papir, železo, aluminij, stiropor in plastika) in odpadkov, kot sta npr. odpadni les in žagovina.
Vsi zgoraj navedeni odpadki oziroma surovine z izjemo žagovine se zbirajo na skupni lokaciji v posebnem objektu, ki se locira tako, da bo možen kamionski odvoz. Objekt se uredi delno kot zaprt in delno kot odprt objekt.
Predviden je odvoz komunalnih odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec in odvoz preostalih odpadkov k predelovalcem posameznih sekundarnih surovin, lesni ostanki pa bodo bodisi odpeljani bodisi uporabljeni za ogrevanje objektov na tovarniškem območju, pri čemer se upoštevajo določila 15. člena tega odloka.
VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
14. člen
(Varstvo pred hrupom)
Raven hrupa v času gradnje mora biti v skladu s 13. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju Uradni list RS, št. 45/95) oziroma bo investitor zaprosil MOP za dovoljenje za začasno preseganje vrednosti ravni hrupa v skladu s 33. členom Zakona o varstvu okolja glede na delovni čas gradnje.
Ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje tovarne obsegajo:
– upoštevanje časovnih omejitev gradnje; hrupna gradbena dela lahko potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 19. uro zvečer;
– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Direktivi 84/534/EGS.
Ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v načrtu ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI in se predloži v potrditev inšpekcijski službi pred začetkom gradnje.
Investitor mora zagotoviti, da novi viri hrupa ne bodo povzročili čezmerne obremenitve s hrupom. Emisije prevladujočih virov hrupa (prezračevalne naprave, hladilne in ogrevalne naprave, kompresorska postaja in druga tehnološka oprema) morajo biti omejene do te mere, da na meji območja tovarne in zunanjega okolja imisijske ravni hrupa ne presegajo 58 dB(A) v dnevnem in 48 dB(A) v nočnem času.
V projektni dokumentaciji mora biti določena zaprta izvedba vseh potencialnih virov hrupa (kompresorske postaje, motorji prezračevalnih naprav) in po potrebi namestitev dušilnih sistemov na ventilatorjih odpadnega zraka.
Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa je upravljavec tovarne. Prve meritve v času obratovanja tovarne se izvedejo v času poskusnega obratovanja proizvodnje, v okviru obratovalnega monitoringa pa občasne meritve vsako tretje koledarsko leto. Pri prvih meritvah in obratovalnem monitoringu se zagotovi izvedba meritev emisij hrupa posameznih virov na območju proizvodnega obrata in celotne obremenitve območja tovarne s hrupom kot posledice emisije vseh virov hrupa. Vse meritve obremenitve s hrupom se izvajajo na območju tovarne in na njeni zunanji meji.
15. člen
(Varstvo zraka)
Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo izvajati ukrepe:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi s prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
Skladnost odpraševalne naprave odstranjevanja lesnih prašnih delcev iz proizvodnje z določili Uredbe o emisijah snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja je treba ugotoviti v okviru prvih meritev v času poskusnega obratovanja in obratovalnega monitoringa.
V primeru izvedbe kotlovnice na lesne ostanke iz proizvodnje je dovoljeno uporabljati le lesne ostanke (ostanki masivnega lesa, ivernih in vezanih plošč), ki vsebujejo snovi v koncentracijah, ki so manjše od prepisanih vrednosti. Nadzor nad sežiganjem lesnih ostankov je treba izvajati v okviru obratovalnega monitoringa. V primeru, da vsebujejo lesni ostanki škodljive snovi, ki presegajo predpisane, obratovanje kurilne naprave na lesne ostanke ni dovoljeno. Dovoljenje za sežig je treba dobiti po predpisih o sežiganju odpadkov.
Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa je upravljavec vira emisij v zrak. Prve meritve se izvedejo po zagonu virov v času poskusnega obratovanja naprave. Glede na predvidene emisije so potrebne občasne meritve emisij. Monitoring je predviden za naslednje vire onesnaževanja:
– kurilna naprava na zemeljski plin – vsako tretje leto se izvaja monitoring za male kurilne naprave na zemeljski plin;
– kurilna naprava na lesne ostanke – vsako leto se izvaja obratovalni monitoring za male kurilne naprave na lesne ostanke;
– odpraševalna naprava za lesne prašne delce – vsako tretje leto se izvaja obratovalni monitoring za odpraševalne naprave.
V okviru obratovalnega monitoringa emisije škodljivih snovi v zrak mora zavezanec zagotoviti izvedbo dodatnih meritev v obsegu in časovnih intervalih, kot jih na podlagi rezultatov prvih meritev predpiše inšpektor za okolje.
16. člen
(Varstvo tal in voda)
Med gradnjo se morajo na celotnem območju gradbišča, transportnih poteh in drugih manipulativnih površinah izvajati ukrepi:
– Posegi v tla med obnovo ali gradnjo jaškov in drenaž naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Potekajo naj na območjih, ki se določijo pred začetkom del.
– Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Tudi te površine morajo biti določene pred pričetkom izvajanja del.
– Odstranjeni material, ki nastane pri zemeljskih delih, in onesnažena tla v primeru razlitja pogonskega goriva, mazalnih in drugih olj ter drugih materialov, je treba pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 20/01). S preiskavami se pred pričetkom gradbenih del opredeli pravilni način deponiranja ali drugačnega načina odstranjevanja. Pred pričetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča.
– Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površinah je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se bodo izvajala gradbena dela.
– Med izvajanjem gradbenih del je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
– Na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila.
– Če bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površinah, morajo biti te površine utrjene.
Ukrepi za zmanjšanje vplivov dejavnosti na območju zazidalnega načrta na tla se zagotovijo z ločenim odvajanjem komunalnih odpadnih voda na čistilno napravo v Ločni in zbiranjem padavinskih odpadnih voda v kanalizacijskem sistemu in nato odvajanjem preko oljnega lovilca in peskolova v recipient.
Za primere nesreč, pri katerih se razlije ali razsuje viskozna tekočina ali material, kot so pogonsko gorivo, kurilno olje in podobni materiali, je treba pripraviti navodila za pravočasno ukrepanje, pri ravnanju z zbranim materialom pa se je treba ravnati skladno z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 20/01). Opredeliti je treba pravilni način deponiranja ali drugega načina odstranjevanja.
Program opazovanja med izvajanjem gradbenih del naj bo časovno in vsebinsko usklajen s programom gradbenih del in naj vključuje nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj, nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin ter nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
17. člen
(Varstvo pred požarom)
Cestni sistem na tovarniškem območju omogoča dostop do objektov z najmanj treh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zadostne količine požarne vode pa je potrebno zagotoviti z graditvijo zazankanega hidrantnega omrežja.
Požarni dostopi do tovarniških objektov morajo biti omogočeni po cestah in manipulacijskih površinah vzdolž objektov, ki se dimenzionirajo za vožnjo tovornih vozil, njihov vzdolžni naklon pa ne presega 10%.
18. člen
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Razen splošno veljavnih, posebni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predpisani.
19. člen
(Varovanje kulturne dediščine)
Območje zazidalnega načrta tangira arheološko območje Cegelnica (št. 700373) južno od Straške ceste. Pred kakršnimi koli posegi v evidentirano območje je potrebno opraviti ustrezne arheološke raziskave.
IX. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
20. člen
(Etapnost)
Predvidena je izvedba načrtovanih posegov v 5 etapah:
1. etapa: graditev 1. faze proizvodne hale in izgradnja upravne stavbe ter drugih objektov in pripadajočih odprtih površin vključno z infrastrukturnimi omrežji na tovarniškem območju v kapacitetah in razmestitvi vseh predvidenih novih objektov;
2. etapa: izgradnja navezav tovarniškega območja na obstoječa infrustrukturna omrežja, katerih kapacitete se prilagodijo obsegu in lokacijam vseh predvidenih novih objektov;
3. etapa: graditev 2. faze proizvodne hale;
4. etapa: graditev 3. faze proizvodne hale;
5. etapa: graditev proizvodne hale z dodatno etažo.
Kot samostojna etapa se usklajeno z etapami izvajanja načrtovanih posegov izvede rekonstrukcija lokalne ceste.
Dovoljeno je smiselno združevanje posameznih etap.
X. TOLERANCE
21. člen
(Tolerance)
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov, ki so skladna s točko V. Urbanistično-arhitekturni pogoji za objekte. Tolerance za gradnjo objektov znašajo za posamezne objekte pri horizontalnih gabaritih do +- 15%, upoštevajoč obvezno in dovoljeno gradbeno linijo. Skladno s tem so dovoljena odstopanja pri bruto tlorisni površini objektov in pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij in naprav. Za upravno stavbo je dovoljeno odstopanje tudi pri vertikalnem gabaritu, in sicer za dve etaži, tako da se objekt lahko izvede z etažnostjo P+1, P+2 oziroma P+3.
Pri kotah pritličij vseh objektov so dovoljena odstopanja +- 1,0 m (in največ do +- 2,0 m), če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve glede prilagoditev niveletam cest, obstoječemu terenu oziroma preoblikovanju terena, s katerimi se dosežejo manjše višine opornih zidov, nasipov in vkopov ter drugim mejnim pogojem lokacij.
Gradbene linije: Gradbene linije so določene za objekte na tovarniškem območju. Obvezna gradbena linija je linija, na kateri je obvezna postavitev glavne fasade objekta. Odstopanja od obvezne gradbene linije so dovoljena v obsegu +- 5,0 m.
Dovoljena gradbena linija je linija, do katere smejo segati objekti v globino gradbene parcele, pri čemer so dovoljena odstopanja horizontalnega gabarita do +- 15%. Dovoljene gradbene linije so vezane na potek cest; v primeru odstopanj od te linije so potrebne posledične prilagoditve pri načrtovanju prometne infrastrukture in pripadajoče komunalne infrastrukture.
Odstopanja pri načrtovanju prometne infrastrukture so dovoljena samo v primeru, da se pri izdelavi izvedbene projektne dokumentacije podajo rešitve, v skladu s katerimi se osi cest in pločnikov ter kolesarskih steza premaknejo za največ 5,0 m oziroma njihove nivelete za največ +- 0,5 m. Skladno s tem oziroma enakih okvirih so dovoljena tudi odstopanja pri načrtovanju komunalne infrastrukture, ki poteka v koridorjih cest in pločnikov ter kolesarskih steza.
Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna odstopanja manjša od tehničnih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, reliefnih, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, s katerimi pa se ne sme spremeniti osnovna zazidalna shema ter ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
XI. DRUGE OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN UPRAVLJAVCEV
22. člen
(Druge obveznosti investitorjev)
Ob posegu na kmetijska zemljišča pri rekonstrukciji lokalne ceste je investitor dolžan omogočiti neoviran dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč in nadomestiti izgubo javnih poti. V času izvajanja del mora investitor omogočiti lastnikom oziroma uporabnikom primeren dostop do gospodarskih in stanovanjskih objektov.
Po končani gradnji mora investitor zagotoviti nemoten dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč.
Investitor mora pri posegu v gozdni prostor ob izgradnji objektov zagotoviti varovanje plodne zemlje oziroma humusa, prsti in peska ter odpraviti oziroma preprečiti vse negativne posledice ob posegu v gozd na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
Investitor mora sporazumno oziroma na podlagi cenitev povrniti poškodovana zemljišča in infrastrukturne naprave v prvotno stanje oziroma povrniti stroške za škodo, ki bi nastala med gradnjo.
Pred kakršnimi koli posegi v območje kulturne dediščine mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje in dovoliti neovirane predhodne arheološke raziskave.
Zemljišča je treba opremiti v skladu z določili Zakona o stavbnih zemljiščih. Infrastruktura na zemljišču, ki je predvideno za izgradnjo tovarniških objektov, bremeni investitorja tovarniškega kompleksa. Razdelitev stroškov izgradnje komunalne infrastrukture, ki je predmet tega odloga, se opredeli v programu opremljanja. Ta bo podlaga za odmero komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja.
23. člen
(Upravljanje površin in infrastrukturnih koridorjev)
Na območju zazidalnega načrta se uredijo tovarniške in javne površine. Javne površine obsegajo površino cestnega telesa rekonstruirane Straške ceste. Upravljanje te javne površine in infrastrukturnih koridorjev (omrežij) bo v pristojnosti komunalnih upravljavcev, ki jim Mestna občina Novo mesto določi pristojnost za upravljanje komunalnih infrastrukturnih omrežij na območju Mestne občine Novo mesto. Prevzem v upravljanje se izvede po izvedbi rekonstrukcije in izgradnji komunalnih naprav.
XII. PREHODNA DOLOČBA
24. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se ne sklepajo najemne pogodbe za zemljišča in objekte na območju urejanja z zazidalnim načrtom in se ohranja sedanja raba prostora.
Če Adria Mobil, d.o.o., v roku treh let ne bo realizirala ZN na celotnem ali na delu območja tovarniškega kompleksa, je dolžna zemljišča vrniti občini, le-ta pa jih lahko odda drugemu ponudniku po predhodnem javnem razpisu.
XIII. KONČNA DOLOČBA
25. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri organu Mestne občine Novo mesto, pristojnem za urejanje naselij in drugih posegov v prostor.
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-37/2002
Novo mesto, dne 10. oktobra 2002.
Župan
Mestne občine Novo mesto
Anton Starc, dr. med. l. r.