Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2001 z dne 26. 10. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2001 z dne 26. 10. 2001

Kazalo

4358. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu, stran 8515.

Na podlagi 6. člena odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Lendava (Uradni list RS, št. 60/01) in 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99 in 119/00) je Občinski svet občine Lendava na 27. seji dne 5. 10. 2001 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javnem vodovodu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Lendava (v nadaljnjem besedilu: vodovod).
2. člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
3. člen
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
4. člen
Naprave in objekti vodovoda so:
– vodnjaki (vrtine),
– črpališča,
– čistilne naprave,
– cevovodi,
– prečrpališča,
– vodohrami (zbiralniki pitne vode),
– objekti in naprave za zniževanje tlaka,
– vodovodno omrežje,
– omrežje za gašenje požara,
– hidrantna mreža,
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihov sestavni del.
5. člen
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
6. člen
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.
II. DEFINICIJE POJMOV
7. člen
V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi in pojmi naslednji pomen:
– vodnjak = objekt za zajemanje vode,
– črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,
– prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran,
– hidroforske postaje = naprave za dvig tlaka,
– čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode,
– vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode,
– reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka,
– cevovod = objekt za transport vode,
– vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje,
– magistralno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
– primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,
– sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo,
– zračnik = element za odzračevanje cevovoda,
– blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda,
– priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,
– jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),
– vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer,
– vodomer = naprava za merjenje porabljene vode,
– zasun = zaporni element na cevovodu,
– hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),
– uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
8. člen
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
a) Vrste cevi
9. člen
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil),
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE HD,
3. cevi iz trdega polivinilklorida – PVC,
4. jeklene cevi,
5. cevi iz drugih materialov.
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom.
b) Globine
10. člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 0,9 m zasipa. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
11. člen
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 40 cm oziroma DN + 30 cm.
12. člen
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo + / - 3 cm.
Plastične cevi (PE-HD in PVC cevi) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0–8 mm.
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom, plastične cevi pa s peskom granulacije 0-8 mm.
c) Odmiki
13. člen
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
14. člen
Horizontalni odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj:
– čisti objekti in oporni zidovi 1 m,
– greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 3 m,
– posamezna drevesa (drevored) 1 m,
– drogovi (električni in PTT) 1 m.
15. člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno:
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m,
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 0,5 m,
– plinovod 0,5 m,
– energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,
– toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 0,5 m,
– vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.
16. člen
Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta v skladu s strokovno službo izvajalca javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja.
d) Križanja
17. člen
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
18. člen
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega je cevovod.
19. člen
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine.
20. člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s komunalnimi inštalacijami morajo biti:
1. če poteka cevovod nad:
– kanalizacijo 0,3 m,
– toplovodno kineto 0,4 m,
– plinovodom 0,4 m,
– energetskim in telekomunikacijskim kablom in
– kablom javne razsvetljave 0,3 m;
2. če poteka cevovod pod
– kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m,
– toplovodno kineto 0,6 m,
– plinovod 0,6 m,
– energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m.
Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda.
Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
21. člen
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe.
e) Vgradnja merilno-regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov
22. člen
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno-regulacijska oprema.
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.
23. člen
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom.
Če je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten.
24. člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
25. člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred zaščito in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom in blatnikom.
26. člen
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.
f) Jaški
27. člen
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilno-regulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti:
– po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Fi 150 mm, 150 cm na cevovodih nad Fi 150 mm,
– po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega elementa v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Fi 150 mm, 150 cm na cevovodih nad Fi 150,
– velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm; locirana mora biti v kotu jaška; vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom; teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi,
– jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,
– montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom; teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi; kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo; nosilna drogova lestev morata biti iz cevi Fi 40 mm, nastopne prečke Fi 18 mm v razmaku 300 mm; lestev mora biti pritrjena na steno jaška.
28. člen
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode.
29. člen
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c.
g) Hidranti
30. člen
Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
31. člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.
32. člen
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun.
33. člen
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena.
34. člen
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.
h) Preizkušanje cevovoda
35. člen
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda.
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča.
Zapisnik je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.
36. člen
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar.
Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
37. člen
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede ustrezna organizacija in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.
i) Označevanje vodovodnih naprav
38. člen
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (minimalno 30 cm nad temenom cevi).
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI
a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje
39. člen
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi.
Pogodba za novogradnjo mora vsebovati:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za (LD) lokacijsko dokumentacijo,
– kopijo gradbenega dovoljenja,
– projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene,
– soglasje krajevne skupnosti, če je tako dogovorjeno s KS.
40. člen
Izvajalec javne službe ni dolžan skleniti pogodbe o priključitvi, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom.
41. člen
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku – bodočemu uporabniku vode opravi:
– odkaz trase priključka in merilnega mesta,
– skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.
42. člen
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi.
43. člen
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.
44. člen
Priključek se ukine na osnovi pismenega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik.
b) Dimenzije priključkov in izvedba
45. člen
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe:
– po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo:
-------------------------------------------------------
Zap. št.   Število         Vrsta materiala    Minimalna
           izlivnih mest                      dimenzija
-------------------------------------------------------
1.         1 - 5           PE HD 12,5 bar     Fi 20 mm
2.         5 - 20          PE HD 12,5 bar     Fi 25 mm
3.         20 - 40         PE HD 12,5 bar     Fi 32 mm
-------------------------------------------------------
– če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta večjo konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
c) Lokacija in izvedba merilnega mesta
46. člen
Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta čim bližje javnemu vodovodu. V izjemnih primerih, pa je lahko jašek v objektu, o čemer odloča investitor v dogovoru z izvajalcem javne službe.
47. člen
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE LD ali PE HD cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera.
V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
48. člen
Vodomerne jaške izven objekta ne gradimo v terenih s talno vodo. Če se tej zahtevi ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode.
d) Način vgradnje vodomerov
49. člen
Mimovod se izvede takrat, kadar je poraba vode majhna, priključek pa mora zagotavljati požarno vodo.
Mimovod se izvede na merilnem mestu tako, da se vzporedno z vgrajenim vodomerom vgradi mimovod z zapornim elementom, ki je stalno zaprt in plombiran. Mimovod se lahko odpre le v primeru požara. Odpiranje mimovoda mora uporabnik v 24 urah javiti izvajalcu javne službe.
e) Tipi in dimenzije vodomerov
50. člen
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe.
51. člen
Dimenzijo vodomera določi izvajalec javne službe na osnovi podatkov o porabi vode oziroma številu izlivnih mest bodoči uporabnik po naslednjih kriterijih: Št. izlivnih mest: Dimenzija vodomera: Nazivni pretok vodomera:
-------------------------------------------------------
Zap. št.    Št. izlivnih    Dimenzija    Nazivni pretok 
            mest            vodomera     vodomera
-------------------------------------------------------
1.          1 - 5           DN 15 mm     1,5 m3/h
2.          5 - 20          DN 20 mm     2,5 m3/h
3.          20 - 40         DN 25 mm       6 m3/h
-------------------------------------------------------
Če predvidevamo, ob upoštevanju faktorja istočasnosti, večjo porabo kot 2,0 l/sek., dimenzioniramo vodomer na osnovi predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek. in predvidene povprečne dnevne porabe v m3 /dan.
----------------------------------------------------------------------
Zap. št.     Max. pretok      Pov. dnevni   Dimenzija   Nazivni pretok
                              pretok        vodomera          vodomera
----------------------------------------------------------------------
1.           2 – 5,5 l/s       10 m3/dan    DN 40 mm           10 m3/h
2.           5,5 – 8,3 l/s     25 m3/dan    DN 50 mm           15 m3/h
3.           8,3 - 22,2 l/s   100 m3/dan    DN 80 mm           40 m3/h
4.           22,2–33,3 l/s    125 m3/dan    DN 100 mm          60 m3/h
----------------------------------------------------------------------
52. člen
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
V. TEHNIČNO-DOBAVNI POGOJI
53. člen
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
– da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
– da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.
54. člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1. za gradbišče (gradbiščni priključek),
2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob pogoju:
– da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,
– da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,
– da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda služba izvajalca javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.
55. člen
Naprave za zvišanje in znižanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe.
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode.
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
56. člen
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe.
57. člen
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE
58. člen
Investitor mora javni vodovod predati v last občini, na območju katere je vodovod zgrajen. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem,
– izvršilni načrt, izdelan po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra komunale,
– zapisnik o tlačnem preizkusu,
– izvršilni načrt,
– atest o izvedenem klornem šoku,
– podatke o investicijski vrednosti,
– uporabno dovoljenje.
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.
VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
59. člen
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav.
Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav.
60. člen
Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa Izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi kataster v obsegu:
1. Pisni del,
2. Grafični del v državnem koordinatnem sistemu,
3. Skanogrami,
4. Elaborati.
Ad/1
Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev)
Ad/2
Grafični del vsebuje:
a) Podloge:
– digitalni katastrski načrt,
– digitalni ortofoto načrt,
– topografski načrt različnih meril (1:1.000, 1:5.000, 1:25.000...),
– druge podloge.
b) Segmente katastra komunalnih naprav:
– točkovni (hidranti, zasuni, zračniki...),
– linijski (cevovodi...),
– ploskovni (jaški, vodovarstvena območja...).
Ad/3
Skanogrami so digitalna oblika elaborata:
a) skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov...),
b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov,
c) skanogrami, druga dokumentacija
Ad/4
Elaborati:
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del katastra, zlasti terenskih skic, ki vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v evidenčni načrt, še naslednje:
– topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu,
– oznake detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev,
– montažne načrte cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),
– dimenzije, materiale, leto izgradnje,
– druge podatke.
61. člen
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih.
Prijava o spremembi komunalnega voda je pismeno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.
62. člen
Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v kataster.
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
63. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem.
64. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35201-0005/01
Lendava, dne 5. oktobra 2001.
Župan-Polgármester
Jožef Kocon, l. r.