Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2001 z dne 12. 4. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2001 z dne 12. 4. 2001

Kazalo

1600. Statut Mestne občine Ljubljana, stran 2816.

Na podlagi pete alinee 49. člena in prvega odstavka 50. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97, 13/98, 24/00 in 6/01) objavlja županja Mestne občine Ljubljana prečiščeno besedilo statuta Mestne občine Ljubljana, ki ga je na podlagi 21. člena sprememb in dopolnitev statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 6/01) določila statutarno-pravna komisija Mestnega sveta mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 22. 3. 2001
S T A T U T
Mestne občine Ljubljana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut določa območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), njen status in simbole, temeljna načela za njeno organizacijo in delovanje, oblikovanje in pristojnosti njenih organov, imena in območja ožjih delov MOL, njihov status ter njihovo organizacijo in delovanje, neposredne oblike odločanja občanov, premoženje in financiranje MOL, njene akte, praznika, priznanja ter pokroviteljstvo.
2. člen
Območje Mestne občine Ljubljana obsega območja naslednjih naselij: Besnica, Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Črna vas, Dolgo Brdo, Dvor, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Lipe, Ljubljana, Mali Lipoglav, Mali Vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Medno, Pance, Podgrad, Podlipoglav, Podmolnik, Prežganje, Ravno Brdo, Rašica, Repče, Sadinja vas, Selo pri Pancah, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Stanežiče, Šentpavel, Toško Čelo, Tuji Grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavlje, Zagradišče, Zgornja Besnica, Zgornje Gameljne.
Slikovni prikaz območja MOL je sestavni del tega statuta.
3. člen
Sedež MOL je: Ljubljana, Mestni trg 1.
4. člen
MOL je pravna oseba javnega prava, ki jo predstavlja in zastopa župan.
5. člen
MOL ima grb in zastavo.
Grb MOL ima obliko ščita s poljem rdeče barve; podoba na grbu ima v spodnjem delu tri zelene griče, na njih belo obzidje s stolpom in na njem zmaja zelene barve.
Zastava MOL se deli po dolžini na dve po velikosti enaki barvni polji. Zgornje je belo, spodnje pa zeleno. Na sredi zastave je grb MOL, ki sega z eno polovico v belo polje, z drugo v zeleno. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2,5.
Mestni svet z odlokom določi uporabo grba in zastave ter uporabo imena MOL.
6. člen
V MOL imajo svoje pečate župan, mestni svet, nadzorni odbor, volilna komisija, direktor mestne uprave, organi mestne uprave ter ožji deli MOL.
Pečati iz prejšnjega odstavka tega člena so okrogle oblike s premerom 35 mm, zelene barve in so lahko izdelani iz gumija, kovine ali drugega ustreznega materiala. Poleg teh pečatov se lahko uporabljajo tudi mali pečati s premerom 20 mm.
7. člen
Župan MOL ima pečat z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu pečata in z napisom “ŽUPAN“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.
8. člen
Mestni svet MOL ima pečat z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu pečata in z napisom “MESTNI SVET“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.
9. člen
Nadzorni odbor MOL ima pečat z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu pečata in z napisom “NADZORNI ODBOR“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.
10. člen
Volilna komisija MOL ima pečat z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu pečata in z napisom “VOLILNA KOMISIJA“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.
11. člen
Direktor Mestne uprave MOL ima pečat z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA“ ob zgornjem zunanjem robu pečata, z napisom “MESTNA UPRAVA“ ob zgornjem notranjem robu in z napisom “DIREKTOR“ ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.
12. člen
Organ mestne uprave ima pečat z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA“ ob zgornjem zunanjem robu pečata, z napisom “MESTNA UPRAVA“ ob zgornjem notranjem robu in z navedbo imena organa ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.
Pečat organa v sestavi ima ob spodnjem zunanjem robu pečata navedbo organa, v sestavi katerega je, ob spodnjem notranjem robu pa je navedeno ime organa v sestavi.
13. člen
Ožji del MOL ima pečat z napisom “MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE“ ob zgornjem robu pečata in z navedbo imena ožjega dela MOL ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.
14. člen
Na območju MOL se ustanovijo ožji deli MOL.
15. člen
MOL se lahko z drugimi občinami povezuje v pokrajino zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena.
16. člen
Zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena MOL prostovoljno sodeluje z drugimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. V ta namen se lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupni organi ter organ skupne mestne uprave, ustanavljajo in upravljajo skladi, javni zavodi, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.
17. člen
MOL sodeluje s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, organi in organizacijami drugih držav ter v ta namen navezuje vsestransko gospodarsko, znanstveno, kulturno, politično in drugo sodelovanje.
MOL skrbi za povezovanje in razvijanje stikov z mesti in kraji v tujini.
II. NALOGE MOL
18. člen
MOL samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom v skladu z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte MOL;
– sprejema proračun in zaključni račun proračuna MOL;
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte;
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti;
2. upravlja premoženje MOL tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem MOL;
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
3. spodbuja gospodarski razvoj MOL tako, da:
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj MOL;
– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
– pospešuje razvoj malega gospodarstva;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– sprejema in uresničuje stanovanjski program MOL;
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v MOL ter se vključuje v stanovanjski trg;
– zagotavlja predvsem gradnjo oziroma pridobivanje neprofitnih in socialnih stanovanj ter jih oddaja v najem;
– omogoča občanom MOL najemanje stanovanjskih posojil;
5. ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– določa obvezne in izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način opravljanja lokalnih javnih služb;
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb;
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb;
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;
– zagotavlja javno službo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči;
6. zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– ustanavlja zavode s tega področja in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj MOL in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
7. pospešuje zdravstveno dejavnost ter službe socialnega varstva tako, da:
– ustanavlja zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;
– zagotavlja mrežo javne službe za osebno pomoč ter za pomoč družini na domu;
– zagotavlja mrliško pregledno službo;
8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja zavode s tega področja in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti v okviru finančnih možnosti;
– omogoča dostopnost kulturnih programov;
– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost;
– skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti;
– sodeluje z društvi in ustanovami ter jih vključuje v programe aktivnosti MOL;
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge s področja varstva okolja in naravne dediščine;
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja;
10. skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da:
– določi organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju;
– sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi naloge in organizacijo sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– financira in nadzoruje dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
11. ureja javni red v MOL tako, da:
– ureja promet v MOL;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi MOL;
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predpisov MOL in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– organizira komunalno-redarstveno službo;
– izvaja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;
12. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
19. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena MOL na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. V tem okviru MOL zlasti:
– ureja javni primestni promet;
– ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju;
– izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju;
– izvaja naloge na področju geodetske službe;
– zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih in višjih šol na svojem območju;
– zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni ravni na svojem območju.
20. člen
MOL predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke, nadomestila, odškodnine in druge dajatve:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– druge dajatve, določene s predpisom MOL.
III. ORGANI MOL
1. Skupne določbe
21. člen
Organi MOL so mestni svet, nadzorni odbor in župan.
MOL ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
MOL ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
22. člen
Delo organov MOL je javno.
Organi MOL zagotavljajo javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javni občil na sejah organov MOL ter na druge načine, ki jih določajo ta statut in drugi predpisi MOL.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva mestnega sveta in drugih organov MOL, ki so zaupne narave.
23. člen
Organi MOL in njihova delovna telesa so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov, kolikor zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače.
Organi MOL in njihova delovna telesa odločajo z večino glasov navzočih članov, kolikor zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače.
Mestni svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
24. člen
Vsi funkcionarji so MOL tudi materialnopravno odgovorni za škodo, ki jo pri opravljanju svoje funkcije povzročijo namenoma ali iz hude malomarnosti.
Če škodo povzroči več funkcionarjev, odgovarja vsak za tisti del škode, ki ga je povzročil; če posamičnega dela škode ni mogoče ugotoviti, jo povrnejo vsi povzročitelji v enakih delih.
Način uveljavljanja odškodnine se določi s poslovnikom.
25. člen
Kadar katerikoli organ ali delovno telo odloča o zadevi, pri kateri obstaja dvom v nepristranost posameznega njegovega člana, potem ta član ne sme sodelovati pri odločanju o tej zadevi.
Razloge in postopek izločitve iz odločanja o posamezni zadevi se določi s poslovnikom.
2. Mestni svet
26. člen
Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti MOL.
Mestni svet ima petinštirideset članov.
Volilne enote ureja v skladu z zakonom poseben odlok.
27. člen
Mestni svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut, odloke in druge akte MOL,
– sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane razvoja MOL,
– na predlog župana sprejema proračun in zaključni račun proračuna MOL,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje mestne uprave,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na MOL,
– potrjuje mandate in ugotavlja predčasno prenehanje mandatov funkcionarjev,
– imenuje in razrešuje predsednike in člane komisij in odborov mestnega sveta, predsednika in člane nadzornega odbora ter predsednika in člane volilne komisije,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana izmed članov sveta,
– nadzoruje delo župana, podžupana in mestne uprave glede izvrševanja odločitev mestnega sveta,
– izvaja ustanoviteljske pravice do zavodov, podjetij, skladov in drugih organizacij, če ni z ustanovitvenim aktom določeno drugače,
– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot,
– imenuje in razrešuje predstavnike MOL v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo ter obravnava poročilo komisije,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja MOL, razen o pridobitvi in odtujitvi pemičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja MOL do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis,
– odloča o dolgoročnem zadolževanju MOL za investicije,
– daje soglasja k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je MOL,
– daje poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je MOL,
– predpisuje način upravljanja in gospodarjenja s premoženjem MOL,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut ali drug predpis, ter o zadevah, za katere ni pooblaščen drug organ.
28. člen
Mestni svet se konstituira na svoji prvi seji. Postopek konstituiranja se določi v poslovniku mestnega sveta.
29. člen
Mestni svet se sestaja na rednih, izrednih in slavnostnih sejah.
Mestni svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov MOL.
3. Delovna telesa mestnega sveta
30. člen
Mestni svet lahko ustanovi komisije in odbore, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom mestnega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali s tem statutom določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
Člane komisij in odborov imenuje mestni svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta kot predsednik. Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru MOL ali z delom v mestni upravi.
31. člen
Mestni svet ima naslednje stalne komisije:
1. komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
2. statutarno-pravno komisijo,
3. komisijo za pobude občanov,
4. komisijo za mednarodne odnose,
5. komisijo za priznanja.
Mestni svet lahko po potrebi ustanovi še druge stalne in začasne komisije.
Število članov in sestav stalnih komisij ter njihovo delovno področje določi mestni svet z odlokom, začasne komisije pa lahko ustanovi s sklepom o imenovanju.
32. člen
Mestni svet ima stalne odbore, ki so vezani na organizacijo mestne uprave in pokrivajo delovna področja organov mestne uprave.
Število članov in sestav stalnih odborov ter njihovo delovno področje določi mestni svet z odlokom, začasne odbore pa lahko ustanovi s sklepom o imenovanju.
4. Nadzorni odbor
33. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v MOL. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem MOL,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen.
34. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in šest članov, ki jih imenuje in razrešuje mestni svet.
Mestni svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora za svoje delo prejemajo nagrado, ki jo določi mestni svet.
35. člen
Član nadzornega odbora ne more biti član mestnega sveta, župan, podžupan, član sveta ožjega dela MOL, direktor mestne uprave, delavec mestne uprave ter član poslovodstva organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.
36. člen
Kandidat za člana nadzornega odbora mora izpolnjevati poleg zakonskih še naslednje pogoje:
– najmanj VII. stopnja izobrazbe,
– najmanj 8 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju,
– ne sme biti v zakonski zvezi ali ožjem sorodstvu s člani mestnega sveta, županom, podžupanom ali direktorjem mestne uprave.
Prednost imajo kandidati z nazivom pooblaščeni revizor po zakonu.
Izbiro opravi mestni svet na podlagi javnega razpisa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
37. člen
Član nadzornega odbora mora biti izločen iz posameznega postopka:
– če je z odgovorno osebo uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem nadzorni odbor opravlja nadzor, v krvnem sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonu ali izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala;
– če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe iz prejšnje alinee tega člena.
Član nadzornega odbora mora takoj, ko zve za katerega od izločitvenih razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena, prenehati z nadaljnjim delom v posamezni zadevi in to sporočiti predsedniku nadzornega odbora.
Enako stori v primeru, če meni, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njegovo izločitev.
38. člen
Član nadzornega odbora je razrešen:
– če odstopi,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje nadzora,
– če več ne izpolnjuje pogojev za člana nadzornega odbora.
Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve ali z dnem poteka mandatne dobe članov mestnega sveta.
39. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzornega odbora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet.
40. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora so zagotovljena v proračunu MOL v sredstvih za delo organov MOL in mestne uprave.
Nadzorni odbor predlaga višino potrebnih sredstev za delo s finančnim načrtom na podlagi letnega programa nadzora.
41. člen
Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi MOL ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.
42. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora pri opravljanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo in evidentiranje dela nadzornega odbora.
43. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, v katerem so obvezno in prednostno vključeni nadzori, ki so določeni s statutom, in drugi nadzori po odločitvi nadzornega odbora.
Z letnim programom nadzora nadzorni odbor seznani mestni svet in župana.
44. člen
Mestni svet ali župan lahko zahtevata o določeni zadevi mnenje nadzornega odbora oziroma zahtevata, da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.
45. člen
V okviru z zakonom določenih pristojnosti opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo);
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige);
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj;
– izdelovanje nadzorstvenega zapisnika in poročila s priporočili in predlogi;
– obravnavanje pripomb strank v postopku;
– obveščanje pristojnih organov MOL in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti;
– oblikovanje zahtev Računskemu sodišču RS za izvedbo revizij;
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu;
– druge naloge v skladu z določili tega statuta.
46. člen
Nadzorni odbor ob obravnavi zaključnega računa proračuna MOL, vendar najkasneje do 1. oktobra tekočega leta, poda mestnemu svetu poročilo o razpolaganju s premoženjem MOL, poročilo o namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev in poročila o finančnem poslovanju uporabnikov proračunskih sredstev, ki so določena z letnim programom nadzora.
Mestni svet, župan ter organi uporabnikov proračunskih sredstev MOL so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati priporočila in predloge skladno s svojimi pristojnostmi ter o ukrepih obvestiti nadzorni odbor.
47. člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzorovanja izdela nadzorstveni zapisnik, ki ga posreduje v pregled strankam v postopku.
Na podlagi nadzorstvenega zapisnika z morebitnimi mnenji in pripombami strank v postopku nadzorovanja izdela nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončen akt nadzornega odbora.
48. člen
V postopku nadzorovanja je stranka dolžna predložiti nadzornemu odboru vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku, odgovarjati na ugotovitve in priporočila ter izvesti ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Stranka je v postopku nadzorovanja upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.
49. člen
Stranka mora svoje obveznosti v postopku nadzorovanja opraviti v rokih, ki jih glede na obsežnost in zahtevnost posameznih nalog določi nadzorni odbor.
50. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Pri svojem delu je dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
5. Župan
51. člen
Župan ima naslednje pristojnosti:
– predlaga proračun MOL in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta,
– predlaga organizacijo in delovno področje mestne uprave,
– določi sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov MOL v predpisanih rokih,
– gospodari s premoženjem MOL v okviru danih pooblastil kot dober gospodar,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja MOL v primerih, ko je način odtujitve predpisan s posebnimi zakoni (stanovanjski zakon, zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, zakon o naravni in kulturni dediščini, zakon o denacionalizaciji, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij itd.),
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja MOL do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis,
– odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije,
– odloča o najetju posojila največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti,
– odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve v skladu z zakonom,
– predlaga imenovanje in razrešitev podžupana,
– imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in predstojnike organov mestne uprave,
– odloča o imenovanju oziroma razrešitvi ter o sklenitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi, kolikor za to ne pooblasti direktorja mestne uprave ali kolikor ni s predpisi drugače določeno,
– daje mnenja v imenu MOL, zahtevana z zakoni in drugimi predpisi,
– odloča o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti MOL na drugi stopnji,
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
52. člen
Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami poslovnika mestnega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh od dneva, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje mestnega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Če župan seje ne skliče v roku sedmih dni od dneva prejema pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mestnega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan lahko za vodenje seje mestnega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje mestnega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoč član mestnega sveta.
53. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta mestnega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in mestnemu svetu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Pri ponovnem odločanju mestni svet lahko razpravlja o členih splošnega akta, ki jih je župan navedel kot razlog za zadržanje in jih je potrebno spremeniti. Podroben postopek ponovnega odločanja opredeljuje poslovnik mestnega sveta. Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom MOL, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje mestni občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost ali neprimernost take odločitve.
54. člen
MOL ima najmanj enega podžupana.
Z aktom o imenovanju podžupana določi mestni svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima MOL več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta. V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
IV. OŽJI DELI MOL
55. člen
Ožji deli MOL so četrtne skupnosti.
Območje četrtne skupnosti je določeno s prostorskimi okoliši. Območje četrtne skupnosti obsega enega ali več prostorskih okolišev. Pri določitvi območja četrtne skupnosti se lahko prostorski okoliš razdeli v primeru, če to pogojujejo večji objekti v prostoru.
Imena in območja četrtnih skupnosti MOL so določena v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.
56. člen
Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine četrtno skupnost ali spremeni njeno območje. Ta sprememba statuta začne veljati šele po izteku mandata sveta četrtne skupnosti.
Mestni svet izvede postopek za ukinitev četrtne skupnosti ali spremembo njenega območja enkrat v obdobju med svojimi rednimi volitvami v svet četrtne skupnosti. Postopek mora biti končan šest mesecev pred razpisom rednih volitev v četrtne skupnosti.
Pobudo za ustanovitev četrtne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ali najmanj pet odstotkov volivcev četrtne skupnosti ali dela območja MOL, na katerega se nanaša pobuda. Mestni svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo četrtne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora mestni svet na teh območjih ugotoviti interes prebivalcev. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje četrtne skupnosti.
57. člen
Četrtna skupnost je pravna oseba javnega prava. Četrtna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru nalog iz 60. člena tega statuta in odloka.
Četrtno skupnost kot pravno osebo zastopa svet četrtne skupnosti.
Pravni posli četrtne skupnosti, sklenjeni nad vrednostjo kot je določena s proračunom MOL, so veljavni le ob soglasju župana.
Četrtna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. MOL odgovarja za obveznosti četrtne skupnosti subsidiarno v višini sredstev, ki so določena v proračunu za opravljanje nalog četrtne skupnosti.
Če četrtna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na MOL ali na nove četrtne skupnosti z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo prejšnjih četrtnih skupnosti. O tem odloča mesti svet.
58. člen
Organ četrtne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju četrtne skupnosti.
Mandat članov sveta traja štiri leta.
Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Svet ima lahko enega ali več podpredsednikov, ki jih izmed članov sveta, na predlog predsednika izvoli svet. Člani sveta opravljajo svoje delo nepoklicno.
Član sveta ne more biti član nadzornega odbora, župan, podžupan ali oseba, zaposlena v mestni upravi.
Prvo sejo sveta skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta četrtne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Predsednik sveta predstavlja četrtno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet četrtne skupnosti.
Predsednik sveta skliče svet četrtne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet četrtne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj četrtina članov sveta.
Četrtna skupnost opredeli način dela sveta četrtne skupnosti in druga vprašanja, pomembna za delovanje, s pravili, ki jih sprejme svet četrtne skupnosti z dvetretjinsko večino vseh članov, po predhodnem soglasju župana.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta, se smiselno uporabljajo za prenehanje mandata člana sveta četrtne skupnosti.
59. člen
Svet četrtne skupnosti ima predvsem naslednje pristojnosti:
– predlaga mestnemu svetu, županu in mestni upravi odločitve, ki se nanašajo na območje četrtne skupnosti;
– obravnava zadeve iz pristojnosti mestnega sveta, ki se nanašajo na četrtno skupnost;
– obravnava in sprejema predloge občanov in drugih, ki se nanašajo na območje četrtne skupnosti ter jih posreduje pristojnim v reševanje;
– sodeluje z društvi, nevladnimi organizacijami in drugimi z območja četrtne skupnosti;
– na krajevno primeren način obvešča občane o svojem delu in drugih zadevah, pomembnih za četrtno skupnost;
– sodeluje pri organizaciji in izvedbi programov in aktivnosti, ki se izvajajo na območju četrtne skupnosti;
– izvaja druge naloge na podlagi odločitev pristojnih organov MOL.
Če svet četrtne skupnosti posreduje pred sprejetjem odločitve na mestnem svetu, ki se nanaša samo na četrtno skupnost, svoje mnenje, ga mestni svet mora obravnavati.
60. člen
Naloge četrtne skupnosti so:
– na področju lokalnih gospodarskih javnih služb ter urejanja in varstva okolja spremlja stanje ter opozarja pristojne organe MOL na potrebne ukrepe za zagotavljanje primernih življenjskih pogojev občanov, s posebnim poudarkom na varovanju življenjskega okolja; sodeluje pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev ter pri urejanju pogojev za zagotavljanje prometne varnosti; sodeluje z lastniki in upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov, itd.;
– na področju družbenih dejavnosti opravlja naloge, ki se nanašajo na sodelovanje s socialnimi službami, vzgojno varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi organizacijami in na vzpodbujanje društvene dejavnosti;
– sodeluje v postopkih, ki se nanašajo na obratovanje gostinskih lokalov in trgovin;
– sodeluje pri nadzoru nad izvajanjem predpisov;
– opravlja določene naloge, ki se nanašajo na zagotavljanje in funkcioniranje lokalnih gospodarskih javnih služb in tovrstnih infrastrukturnih objektov in naprav;
– opravlja določene naloge, ki se nanašajo na zaščito in reševanje, v skladu s pooblastili in zadolžitvami župana ali drugega pristojnega organa;
– po navodilih pristojnih organov opravlja naloge pri pripravi in izvedbi volitev in referendumov in zborov občanov;
– daje pobude in predloge za uresničevanje skupnih interesov občanov v posamezni četrtni skupnosti in pri tem sodeluje z mestnim svetom, županom in mestno upravo;
– po predhodnem soglasju župana lahko opravlja, v imenu in za račun drugih, naloge, ki ne sodijo med lokalne zadeve javnega pomena in jih je smotrno izvajati skupno oziroma je skupno izvajanje edini način ter so v interesu četrtne skupnosti, njenih prebivalcev in drugih z območja četrtnih skupnosti;
– opravlja druge naloge, ki jih določi mestni svet ali župan.
Podrobneje se naloge, ki jih izvajajo četrtne skupnosti in način njihovega izvajanja določijo z odlokom.
61. člen
Delovanje četrtne skupnosti se financira iz proračuna MOL, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in z drugimi prihodki.
MOL mora četrtni skupnosti s proračunom zagotoviti financiranje nalog, ki so s tem statutom oziroma odlokom določene kot naloge četrtne skupnosti, razen naloge iz predzadnje alinee prvega odstavka prejšnjega člena tega statuta.
Četrtna skupnost se ne sme zadolževati.
Četrtna skupnost mora v proračunskem letu sprejeti program nalog in finančni načrt, ki mora vsebovati vse prihodke in odhodke četrtne skupnosti.
Finančni načrt četrtne skupnosti je sestavni del proračuna MOL.
62. člen
Organizacijsko, strokovno in tehnično pomoč ter prostorske pogoje za potrebe četrtnih skupnosti zagotavlja MOL preko organa mestne uprave, pristojnega za lokalno samoupravo.
63. člen
Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora MOL, četrtine članov mestnega sveta ali najmanj tretjine članov sveta četrtne skupnosti razpusti svet četrtne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti MOL.
V. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU V MOL
64. člen
Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
65. člen
Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje MOL ali za njen del ter za enega ali več ožjih delov. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo mestnega sveta ali sveta ožjega dela.
Župan mora sklicati zbor občanov za MOL na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v MOL, zbor občanov v ožjem delu pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev ožjega dela.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi za sklic je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
66. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti v dnevnem časopisju.
Zbor občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec.
Zbor občanov je sklepčen, če je navzočih najmanj petdeset volivcev z območja, za katero je zbor občanov sklican. Zbor občanov sprejema odločitve z večino glasov navzočih volivcev z območja, za katero je zbor občanov sklican.
Delavec mestne uprave, ki ga določi direktor mestne uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor mestne uprave seznani mestni svet in župana ter ga objavi na oglasni deski na sedežu ožjega dela.
67. člen
Občani na zboru občanov razpravljajo o zadevah lokalne samouprave in opravljajo druge zadeve, za katere je tako določeno z zakonom, akti MOL ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.
2. Referendum
68. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov MOL, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu proračuna ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo davki in druge dajatve.
Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta.
Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v MOL in če tako določa zakon ali statut.
69. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan, član mestnega sveta ali delovno telo mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
70. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt MOL zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
71. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu MOL ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v MOL ali svet ožjega dela MOL. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v MOL. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
72. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
73. člen
Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov MOL.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi mestna volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
74. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
75. člen
Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za MOL ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu MOL.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov MOL.
76. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v MOL oziroma v delu MOL, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
77. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča volilna komisija MOL.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje volilna komisija MOL mestnemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Ljudska iniciativa
78. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v MOL lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve organov MOL.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora le-ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo in o njej odločiti najkasneje v treh mesecih od njene uvrstitve na sejo mestnega sveta.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve organov MOL, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MOL
79. člen
Premoženje MOL sestavljajo nepremičnine in premične stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pravice.
MOL mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
80. člen
MOL financira lokalne zadeve javnega pomena iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
81. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu MOL.
Proračun MOL sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja s premoženjem MOL in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje MOL.
82. člen
Pred prvo obravnavo proračuna MOL se le-ta objavi za obdobje enega tedna na oglasnih deskah MOL, kar župan javno objavi. V tem času ima vsak občan MOL pravico vložiti pisno pobudo ali predlog k objavljenemu proračunu. Mestni svet mora pri obravnavi proračuna obravnavati pravočasno prispele pobude in predloge občanov.
83. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu MOL se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom in statutom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
84. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.
VII. AKTI MOL
1. Splošni akti
85. člen
Statut MOL je temeljni akt MOL, ki ga mestni svet sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov. Ostale zadeve iz svoje pristojnosti MOL ureja s poslovnikom mestnega sveta, odloki, odredbami, pravilniki, navodili in drugimi splošnimi akti.
Z odlokom se na splošen način ureja zadeve iz pristojnosti MOL.
Z odredbo se podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom, drugim splošnim aktom mestnega sveta ali državnim predpisom.
S pravilnikom se razčleni posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njegovega izvrševanja.
Z navodilom se podrobneje predpiše način dela mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
a) Mestni svet
86. člen
Mestni svet sprejema statut, poslovnik, proračun MOL, zaključni račun proračuna MOL, odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali drug predpis.
87. člen
Mestni svet sprejema po tristopenjskem postopku:
– statut MOL,
– poslovnik mestnega sveta MOL.
Mestni svet sprejema po dvostopenjskem postopku:
– proračun MOL,
– prostorske akte,
– odloke, razen odlokov iz tretjega odstavka tega člena.
Mestni svet sprejema po enostopenjskem postopku:
– odlok o zaključnem računu proračuna MOL,
– odlok na podlagi izida glasovanja občanov na referendumu,
– spremembe in dopolnitve odloka na podlagi odločbe ustavnega sodišča,
– odlok o prenehanju veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,
– intervencijske akte,
– pravilnike, odredbe ter druge splošne in posamične akte.
Mestni svet lahko sprejme splošni akt iz prvega in drugega odstavka tega člena po hitrem postopku iz razlogov, opredeljenih v poslovniku mestnega sveta.
Postopek sprejemanja aktov mestnega sveta podrobneje ureja poslovnik mestnega sveta.
b) Nadzorni odbor
88. člen
Nadzorni odbor sprejme poslovnik za svoje delo.
c) Župan
89. člen
Župan pri izvrševanju svojih pristojnosti izdaja pravilnike, odredbe, navodila in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali drug predpis.
d) Objava
90. člen
Odloki ter drugi splošni akti organov MOL se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, razen internih splošnih aktov, ki se objavijo na oglasnih deskah MOL.
2. Posamični akti
91. člen
Posamični akti organov MOL in organov mestne uprave so odločbe in sklepi ter drugi posamični akti, ki jih določa zakon ali drug predpis.
Odločbe in sklepi se izdajajo v upravnem postopku, v vseh drugih posamičnih zadevah pa sklepi, kolikor ni z zakonom ali drugim predpisom določeno drugače.
VIII. PRAZNIKA MOL
92. člen
Praznika MOL sta:
– dan prve pisne omembe Ljubljane kot mesta – 14. april,
– dan miru – 9 maj.
IX. PRIZNANJA MOL
93. člen
Priznanja MOL se podeljujejo zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter drugim organizacijam in ustanovam za posebne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, znanosti, družbenih, političnih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za ugled in razvoj MOL.
Priznanja MOL se lahko podeljujejo tudi tujim državnikom in najvišjim funkcionarjem mednarodnih organizacij, samoupravnim lokalnim skupnostim iz domovine in tujine ter ustanovam in posameznikom iz tujine, ki so zaslužni za razvijanje in utrjevanje prijateljskega sodelovanja MOL s tujimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in ustanovami.
94. člen
Mestni svet določi vrste priznanj MOL, pogoje in postopek njihovega podeljevanja ter ureja druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanja, z odlokom.
Najvišje priznanje MOL je častni meščan glavnega mesta Ljubljana oziroma častna meščanka glavnega mesta Ljubljana, ki se podeljuje vsako leto.
X. POKROVITELJSTVO MOL
95. člen
MOL je lahko pokrovitelj prireditev s področij gospodarstva, znanosti, družbenih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled MOL.
O pokroviteljstvu MOL odloča mestni svet ali župan.
96. člen
MOL lahko pridobi pokrovitelje za izvedbo prireditev, ki jih organizira.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
97. člen
Do sprejema predpisov in splošnih aktov, predvidenih s tem statutom, se uporabljajo kot predpisi MOL odloki in drugi splošni akti Mesta Ljubljane in ljubljanskih občin, veljavni na dan 31. 12. 1994, kolikor niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in tem statutom.
98. člen
Z uveljavitvijo statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95) prenehajo veljati statutarni sklep Mestne občine Ljubljana I., statutarni sklep Mestne občine Ljubljana II. (oba Uradni list RS, št. 8/95) in statutarni sklep Mestne občine Ljubljana III. (Uradni list RS, št. 28/95).
99. člen
Prve volitve članov v svete četrtnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta MOL (Uradni list RS, št. 6/01).
Število članov sveta četrtne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svete četrtnih skupnosti določi mestni svet.
Svet četrtne skupnosti mora sprejeti pravila četrtne skupnosti v roku treh mesecev od dneva konstituiranja sveta.
100. člen
Odloke in druge predpise s področja četrtnih skupnosti je treba sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta MOL (Uradni list RS, št. 6/01).
Št. 001-1/99-10
Ljubljana, dne 22. marca 2001.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.