Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2000 z dne 20. 10. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2000 z dne 20. 10. 2000

Kazalo

4071. Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev, stran 10485.

Na podlagi drugega odstavka 20. člena in 82. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev
1. člen
S to uredbo se določajo muzeji, ki izvajajo javno službo na področju varovanja premične dediščine in matično službo na tem področju.
2. člen
Javno službo na področju varstva premične dediščine iz 19., 20. in 22. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 – v nadaljnjem besedilu: ZVKD) izvajajo državni, skupaj z muzejsko mrežo pokrajinskih in mestnih muzejev. Medobčinski in posebni muzeji izvajajo javno službo v sodelovanju s pokrajinskimi in državnimi muzeji.
Pokrajinski, medobčinski in mestni muzeji ter posebni muzeji, ki sestavljajo muzejsko mrežo, so določeni v prilogi k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
3. člen
Muzeji v okviru dejavnosti prvega odstavka prejšnjega člena zagotavljajo:
A) Državni muzeji:
– srednjeročni in dolgoročni program varovanja premične naravne in kulturne dediščine, ki sodi v okvir njihove matičnosti,
– pripravo strokovnih usmeritev kadrovskega in prostorskega razvoja,
– strokovno pomoč muzejem v okviru njihove matičnosti,
– vodijo register premične dediščine v okviru njihove matičnosti,
– sodelujejo in koordinirajo delo z znanstveno izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini v okviru njihove matičnosti,
– opravljajo teritorialno matičnost na območjih kjer drugi muzeji tega ne zagotavljajo, na podlagi odredbe Ministrstva za kulturo,
– sodelujejo z javnimi zavodi, ki opravljajo teritorialno matičnost in sodelujejo z Javnim zavodom Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine,
– pripravljajo poročila o izvajanju javne službe, ki jih posredujejo Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino.
B) Pokrajinski, mestni, medobčinski in posebni muzeji:
– skrb za premično dediščino v muzeju in izven njega, na območju občin, ki jih pokrivajo s svojo dejavnostjo,
– skrb za zbirke, ki so v upravljanju muzeja izven matične hiše,
– evidentiranje – opravljanje terenske topografije za premično dediščino,
– zbiranje – v skladu s strokovnimi opredelitvami ali opredeljeno zbiralno politiko se izmed evidentiranega gradiva opravi izbor gradiva, ki bo v nadaljnjih postopkih pridobil status premične kulturne dediščine,
– dokumentiranje – vnos podatkov o izbranem gradivu v akcesijsko knjigo,
– obdelovanje – inventarizacija predmeta: pridobitev čim večjega števila podatkov o času, vsebini in stanju predmeta,
– vodenje registra premične dediščine,
– preučevanje – primerjalni študij predmeta, uvrstitev v zbirke in kategorizacija,
– varovanje – zaščitno zavarovanje (konservacija), predlogi za posege, dokumentacija postopka zavarovanja posegov,
– hranjenje – deponiranje gradiva v skladu z mednarodnimi normativi in standardi, razporeditev pridobljenih predmetov v depo,
– vodenje inventarnih knjig za premično dediščino v muzeju in izven njega, za območje občin, ki jih pokrivajo s svojo dejavnostjo,
– priprava strokovnih predlogov za razglasitev premične dediščine izven muzejskih zbirk,
– priprava letnih poročil o izvajanju javne službe, ki jih posredujejo Muzejskemu svetu pri Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino,
– raziskovanje predmetov ali skupin predmetov v časovnem in vsebinskem okviru,
– predstavljanje pridobljenega gradiva javnosti,
– posredovanje informacij o kulturni dediščini zainteresiranim javnostim, zagotavljanje dostopnosti do gradiva, popularizacijski program,
– srednjeročni in dolgoročni programi varovanja in prezentiranja premične dediščine.
4. člen
Za delovanje javne službe državni muzeji opravljajo strokovno matičnost na območju Republike Slovenije, ostali muzeji v muzejski mreži pa teritorialno (območno) matičnost.
Strokovna matičnost pomeni pripravo srednjeročnih in dolgoročnih programov varovanja premične kulturne dediščine, ki jih državni muzeji izvajajo v okviru javne službe skupaj z ostalimi muzeji v muzejski mreži. Nudijo strokovno pomoč v okviru muzejske dejavnosti in posameznih strokovnih področij, vodijo register premične kulturne dediščine za Republiko Slovenijo in zagotavljajo teritorialno pokritost izvajanja javne službe v Republiki Sloveniji.
Strokovna matičnost zagotavlja kvaliteto in razvoj muzeološkega dela na posameznih strokovnih področjih za katere je muzej ustanovljen.
Teritorialna (območna) matičnost pomeni izvajanje javne službe na določenem območju Republike Slovenije. Teritorialna matičnost pokrajinskih muzejev, ki pokrivajo vsa strokovna področja muzejskega delovanja potekajo v sodelovanju z državnimi muzeji za posamezna strokovna področja ter mestnimi, medobčinskimi in posebnimi muzeji za izvajanje javne službe na določenem območju.
Teritorialna (območna) matičnost zagotavlja skrb za evidentiranje, zbiranje, dokumentiranje, obdelovanje, preučevanje, raziskovanje, varovanje, hranjenje, posredovanje informacij, predstavljanje premične dediščine v muzeju in izven njega, na območju občin, ki jih pokrivajo s svojo dejavnostjo.
5. člen
Državni muzeji zagotavljajo izvajanje javne službe za posamezna strokovna področja, za katera so ustanovljeni. To pomeni da skupaj s pokrajinskimi, mestnimi, občinskimi in posebnimi muzeji zagotavljajo izvajanje javne službe, pri čemer strokovna matičnosti poteka v državnih muzejih, teritorialna matičnost pa v pokrajinskih, mestnih, občinskih in posebnih muzejih.
Pokrajinski, mestni in medobčinski muzeji so splošni muzeji, ki opravljajo muzejsko dejavnost na določenem območju. Ime muzeja ne pomeni nujno tudi teritorialnega definiranja, kjer muzej opravlja svojo dejavnost, saj so nazivi povezani s časom nastanka in tradicijo ustanovitve posameznih muzejev.
Ime muzeja ni neposredno povezano z definicijo teritorialnosti.
Pokrajinski muzeji so splošni muzeji, ki opravljajo varovanje premične dediščine na določenem območju. Pokrajinski muzeji zagotavljajo izvajanje javne službe na vseh strokovnih področjih, zato se za opravljanje javne službe in teritorialne matičnosti z njimi povezujejo medobčinski, mestni in posebni muzeji.
Mestni muzeji so splošni muzeji, ki opravljajo varovanje dediščine na območju določenih mest. Pri izvajanju javne službe se lahko povezujejo z državnimi, pokrajinskimi, medobčinskimi in posebnimi muzeji.
Medobčinski muzeji so splošni muzeji, ki opravljajo varovanje dediščine na območju več občin. Pri izvajanju javne službe se lahko povezujejo z državnimi, pokrajinskimi, mestnimi in posebnimi muzeji.
Posebni muzeji so tisti, ki opravljajo varovanje premične dediščine za posamezna strokovna področja za katera so ustanovljeni in delujejo na določenem območju. Pri izvajanju javne službe se lahko povezujejo z državnimi, pokrajinskimi, mestnimi in občinskimi muzeji.
Zasebni muzeji so tisti, ki jih ustanovijo pravne ali fizične osebe v skladu z ZVKD. Pri izvajanju dejavnosti varstva dediščine se povezujejo z državnimi, pokrajinskimi, mestnimi, medobčinskimi in posebnimi muzeji.
6. člen
Javno službo glede na teritorialno (območno) matičnost opravljajo na področju varstva premične kulturne dediščine pokrajinski, mestni, medobčinski in posebni muzeji.
Država iz deleža proračuna namenjenega kulturi sofinancira izvajanje javne službe v posebnih muzejih na način kot v državnih ali pokrajinskih muzejih.
7. člen
Za sodelovanje pri opravljanju nalog s področja varstva premične kulturne dediščine, ki jih nalaga uredba o ustanovitvi muzejske mreže, je Muzejski svet strokovno posvetovalno telo pri Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Muzejski svet spremlja in nadzira izvajanje javne službe v okviru muzejske mreže. Na podlagi analize izvajanja programov varovanja premične dediščine daje predloge za izvajanje javne službe na tem področju, predlaga spremembe in dopolnitve muzejske mreže, daje pobude za rešitev posameznih odprtih vprašanj in predlaga ustrezne ukrepe, predlaga spremembe in dopolnitve zakonov in drugih predpisov s področja varovanja premične dediščine ter predlaga strategijo razvoja muzejske dejavnosti ter letne in srednjeročne usmeritve.
Svet ima pet članov.
Člane sveta na predlog Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino, Skupnosti muzejev Slovenije in Slovenskega muzejskega društva imenuje minister za kulturo iz vrst muzejskih strokovnjakov in zainteresirane strokovne javnosti.
Mandatna doba članov sveta je štiri leta.
8. člen
Na podlagi te uredbe minister za kulturo preverja kvaliteto izvajanja javne službe za dobo treh let. Oceno izvajanja javne službe poda Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino na podlagi analize, ki jo pripravi Muzejski svet. Minister na podlagi ocene izvajanja javne službe izda sklep o višini sofinanciranja javne službe v posameznih muzejih.
9. člen
Državni muzeji so tisti muzeji, ki jih ustanovi Republika Slovenija za izvajanje varovanja premične kulturne dediščine na območju Republike Slovenije. Državni muzeji izvajajo javno službo v sodelovanju s pokrajinskimi, medobčinskimi, mestnimi in posebnimi muzeji.
10. člen
Državni muzeji iz 82. člena ZVKD opravljajo javno službo na naslednjih strokovnih področjih:
– Narodni muzej Slovenije za premično kulturno dediščino s področja arheologije, numizmatike ter zgodovine in uporabne umetnosti,
– Slovenski etnografski muzej za etnološko premično dediščino,
– Tehniški muzej Slovenije za tehniško premično dediščino,
– Prirodoslovni muzej Slovenije za naravno premično dediščino,
– Muzej novejše zgodovine za premično dediščino novejše zgodovine, od začetka dvajsetega stoletja dalje,
– Slovenska kinoteka – filmski muzej za premično dediščino filma in kinematografije,
– Slovenski gledališki muzej za premično dediščino gledališke in baletne ustvarjalnosti,
– Slovenski šolski muzej za premično dediščino zgodovine šolstva,
– Narodna galerija za likovno umetnost od visokega srednjega veka do dvajsetega stoletja,
– Moderna galerija za likovno umetnost od začetka dvajsetega stoletja dalje.
11. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 632-10/2000-1
Ljubljana, dne 6. oktobra 2000.
Vlada Republike Slovenije
dr. Andrej Bajuk l. r.
Predsednik
                          P R I L O G A

Pokrajinski muzeji, ki v času izida te uredbe izpolnjujejo pogoje
za izvajanje javne službe na področjih arheologije, etnologije,
likovne umetnosti, tehnike, umetne obrti in zgodovine ter
izvajajo tudi restavratorsko dejavnost so:

- Pokrajinski muzej Celje: za območje občin Celje, Vojnik,
Dobrna, Štore, Laško, Mozirje, Gornji grad, Ljubno, Luče,
Solčava, Nazarje, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Šentjur pri
Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek, Bistrica ob
Sotli, Rogaška Slatina, Rogatec, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold,
Braslovče, Polzela, ter v sodelovanju z Muzejem Velenje za
območje občin Velenje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in v sodelovanju
z Zasavskim muzejem Trbovlje za območje občin Hrastnik, Litija,
Trbovlje, Zagorje ob Savi in v sodelovanju s Posavskim muzejem
Brežice za območje občin Brežice, Krško, Radeče, Sevnica,

- Goriški muzej Nova Gorica: za območje občin Ajdovščina, Vipava,
Nova Gorica, Šempeter, Vrtojba, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica,
Sežana, Komen, Divača ter v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija
za območje občin Idrija, Cerkno in Tolminskim muzejem za območje
občin Tolmin, Bovec, Kobarid; Muzej izvaja javno službo tudi za
področje likovne umetnosti od začetka 20. stoletja dalje v
sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija, Tolminskim muzejem in
Pilonovo galerijo v Ajdovščini,

- Pokrajinski muzej Koper: za območje občin Izola, Koper, Piran,
Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica,

- Gorenjski muzej Kranj: za območje občin Kranj, Cerklje na
Gorenjskem, Naklo, Preddvor, Jezersko, Šenčur, Bohinj ter v
sodelovanju z Muzejem Jesenice za območje občin Jesenice,
Žirovnica, Kranjska Gora v sodelovanju s Kulturnim centrom Kamnik
- muzej za območje občin Kamnik, Domžale Trzin, Lukovica, Mengeš,
Moravče, Komenda v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka za
območje občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki, Žiri v
sodelovanju z Muzeji radovljiške občine za območje občin
Radovljica, Bled in Tržiškim muzejem za območje občine Tržič.
Muzej izvaja javno službo tudi za področje likovne umetnosti od
začetka 20. stoletja dalje v sodelovanju s Kulturnim centrom
Kamnik - muzejem, Muzeji radovljiške občine in Loškim muzej v
Škofji Loki,

- Pokrajinski muzej Maribor: za območje občin Lenart, Benedikt,
Sveta Ana, Cerkvenjak, Maribor, Hoče-Slivnica, Miklavž na
Dravskem polju, Duplek, Rače-Fram, Starše, Pesnica, Kungota,
Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Slovenska
Bistrica, Oplotnica in v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj:
za območje občin Ptuj, Hajdina, Markovci, Desternik, Trnovska
vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Dornava, Gorišnica,
Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Žetale, Videm, Podlehnik, Zavrč,
Ormož,

- Pokrajinski muzej Murska Sobota: za območje občin Gornja
Radgona, Radenci, Sveti Jurij, Lendava, Dobrovnik, Črenšovci,
Velika Polana, Kobilje, Odranci, Turnišče, Ljutomer, Križevci,
Razkrižje, Veržej, Murska Sobota, Beltinci, Tišina, Cankova,
Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad, Moravske Toplice,
Puconci, Rogašovci,

- Dolenjski muzej Novo mesto: za območje občin Novo mesto,
Dolenjske Toplice, Mirna peč, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan,
Trebnje ter v sodelovanju z Belokranjskim muzejem Metlika za
območje občin Črnomelj, Semič, Metlika in v sodelovanju s
Pokrajinskim muzejem Kočevje: za območje občin, Kočevje, Kostel,
Osilnica, Loški potok,

- Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec: za območje občin
Dravograd, Radlje ob Dravi, Muta, Podvelka, Ribnica na Pohorju,
Vuzenica, Slovenj Gradec, Mislinja in v sodelovanju s Koroškim
muzej Ravne na Koroškem: za območje občin Ravne na Koroškem,
Prevalje, Črna na Koroškem, Mežica,

- Mestni muzej Ljubljana: za območje občin Grosuplje, Dobrepolje,
Ivančna Gorica, Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Medvode, Vodice,
Brezovica, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Dobrova-Polhov Gradec,
Horjul, Sodražica, Vrhnika, Borovnica, v sodelovanju z
Notranjskim muzejem Postojna: za območje občin Cerknica, Bloke,
Logatec, Loška Dolina, Postojna, Pivka in Javnim zavodom Miklova
hiša: za območje občine Ribnica.

Poleg navedenih muzejev opravljajo javno službo kot pokrajinski
muzeji za področje likovne umetnosti še:

- Umetnostna galerija Maribor v obsegu kot Pokrajinski muzej
Maribor,

- Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec v obsegu kot Koroški
pokrajinski muzej Slovenj Gradec,

- Galerija Murska Sobota v obsegu kot Muzej Murska Sobota,

- Obalne galerije Piran v obsegu kot Pokrajinski muzej Koper,

- Mestna galerija Ljubljana v obsegu kot Mestni muzej Ljubljana,

- Galerija Božidar Jakac Kostanjevica v obsegu kot Dolenjski
muzej Novo mesto in Posavski muzej Brežice.

Medobčinski in mestni muzeji, ki v času izida te uredbe
izpolnjujejo pogoje in izvajajo javno službo za posamezna
strokovna področja v sodelovanju s pristojnimi državnimi in
pokrajinskimi muzeji so:

- Posavski muzej Brežice: za območje občin Brežice, Krško,
Radeče, Sevnica za področje arheologije, etnologije, likovne
umetnosti in zgodovine,

- Belokranjski muzej Metlika: za območje občin Črnomelj, Semič,
Metlika za področja etnologije in zgodovine,

- Pokrajinski muzej Ptuj: za območje občin Ptuj, Hajdina,
Markovci, Desternik, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih
goricah, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk,
Žetale, Videm, Podlehnik, Zavrč, Ormož za področje arheologije,
etnologije, likovne umetnosti, umetne obrti in zgodovine; Muzej
izvaja javno službo tudi za področje likovne umetnosti od začetka
20. stoletja dalje in za Republiko Slovenijo za nacionalno
pomembne zbirke glasbil, orožja in tapiserij,

- Zasavski muzej Trbovlje: za območje občin Hrastnik, Litija,
Trbovlje, Zagorje ob Savi za področji zgodovine, etnologije in za
področje likovne umetnosti od začetka 20. stoletja dalje,

- Mestni muzej Idrija Muzej za idrijsko in cerkljansko: za
območje občin Idrija, Cerkno za področji zgodovine, etnologije in
za področje likovne umetnosti od začetka 20. stoletja dalje,

- Pokrajinski muzej Kočevje: za območje občin, Kočevje, Kostel,
Osilnica, Loški potok za področje zgodovine,

- Notranjskim muzejem Postojna: za območje občin Cerknica, Bloke,
Logatec, Loška Dolina, Postojna, Pivka za področje arheologije,
etnologije, likovne umetnosti, zgodovine in premične naravne
dediščine,

- Muzej Jesenice: za področje etnologije, zgodovine in tehnike za
območje občin Jesenice, Žirovnica, Kranjska Gora,

- Kulturni center Kamnik - muzej: za območje občin Kamnik,
Domžale Trzin, Lukovica, Mengeš, Moravče, Komenda za področja
arheologije, zgodovine, likovne umetnosti,

- Loški muzej Škofja Loka: za območje občin Škofja Loka, Gorenja
vas-Poljane, Železniki, Žiri za področja arheologije, etnologije,
zgodovine in likovne umetnosti,

- Kulturni center Ivana Napotnika - Muzej Velenje: za območje
občin Velenje, Šmartno ob Paki, Šoštanj za področje etnologije in
zgodovine,

- Koroški muzej Ravne na Koroškem: za območje občin Ravne na
Koroškem, Prevalje, Črna na Koroškem, Mežica za področje
etnologije in tehnike,

- Muzeji radovljiške občine: za območje občin Radovljica, Bled za
področja etnologije, zgodovine in likovne umetnosti,

- Tolminski muzej: za območje občin Tolmin, Bovec, Kobarid za
področja zgodovine, etnologije, arheologije in za področje
likovne umetnosti od začetka 20. stoletja dalje,

- Tržiški muzej: za območje občine Tržič za področji etnologije
in zgodovine,

- Pilonova galerija Ajdovščina izvaja javno službo v sodelovanju
s pristojnimi državnimi in pokrajinskimi muzeji za likovne zbirke
20. stoletja, za katere je ustanovljena,

- Javni zavod Miklova hiša: za območje Občine Ribnica za področje
etnologije, zgodovine in likovne umetnosti od začetka 20.
stoletja dalje.

Posebni muzeji, ki v času izida te uredbe opravljajo javno službo
za področje, za katerega so ustanovljeni, so:

- Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, ki strokovno sodeluje s
Pokrajinskim muzejem Koper in pristojnimi državnimi muzeji za
področje pomorske zgodovine, solinarstva, ribištva ter obmorske
in podmorske arheologije na območju Republike Slovenije,

- Arhitekturni muzej Ljubljana, ki strokovno sodeluje z Javnim
zavodom Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in
državnimi muzeji ter izvaja javno službo na območju Republike
Slovenije za področje arhitekture, urbanizma, industrijskega
grafičnega in unikatnega oblikovanja ter fotografije,

- Muzej novejše zgodovine Celje, ki strokovno sodeluje s
pristojnimi državnimi muzeji in opravlja javno službo na območju
občin kot Pokrajinski muzej Celje za področje zgodovine od
začetka 20. stoletja dalje,

- Muzej narodne osvoboditve Maribor, ki strokovno sodeluje s
pristojnimi državnimi muzeji in opravlja javno službo na območju
občin kot Pokrajinski muzej za področje zgodovine od začetka 20.
stoletja dalje,

- Mednarodni grafični likovni center Ljubljana strokovno sodeluje
s pristojnimi državnimi muzeji in izvaja javno službo na območju
Republike Slovenije za področje grafične umetnosti od začetka 20.
stoletja dalje.

Dodatek

Kot posebni muzej opravlja javno službo na področju premične
sakralne dediščine v Republiki Sloveniji Slovenski verski muzej v
Stični, ki je v času izida te uredbe v ustanavljanju.

Kot državni muzej opravlja javno službo na področju premične
dediščine športa Športni muzej, ki je v času izida te uredbe v
ustanavljanju.