Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000

Kazalo

3172. Poslovnik Občinskega sveta občine Ribnica, stran 8341.

Na podlagi 16. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00) je Občinski svet občine Ribnica, na 10. redni seji dne 29. 6. 2000 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Ribnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
6. člen
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet uporablja pečat občine.
Pečat občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Pečat hrani direktor občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Prvo sejo sveta vodi župan.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za ugotavljanje mandatov. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Komisija za ugotavljanje mandatov na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Komisija za ugotavljanje mandatov na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
10. člen
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za ugotavljanje mandatov potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila komisije za ugotavljanje mandatov posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
Prav tako z dnem konstituiranja novega občinskega sveta preneha mandat vseh članov, ki jih je imenoval občinski svet v organe javnih zavodov, javnih podjetij in drugih institucij.
12. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
1. Splošne določbe
13. člen
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Član sveta ima pravico:
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in premoženjske bilance ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta
ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnega reda za sejo sveta;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do nadomestila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14. člen
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
15. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
2. Vprašanja in pobude članov sveta
16. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17. člen
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali podžupan v primeru nadomeščanja župana oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
18. člen
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
19. člen
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Članu sveta in članu delovnega telesa, ki se ne udeleži seje sveta ali seje delovnega telesa, ne pripada nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
21. člen
Svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
22. člen
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red in mnenje posameznega delovnega telesa do zadeve, ki je uvrščena na dnevni red.
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave.
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma po pooblastilu župana direktor občinske uprave. Vabilo se pošlje tudi tistim, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
23. člen
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben za sklic seje. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
24. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma katerega ni obravnaval matični odbor ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. Negativno mnenje matičnega odbora ne zadrži uvrstitve predlagane točke na dnevni red.
25. člen
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
26. člen
Seje sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, gradivo pa prejmejo na seji.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradivo, ki je predloženo članom občinskega sveta in je na vpogled v knjižnici javnega zavoda Miklova hiša.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor za spremljanje dela sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v čeloti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, direktorja občinske uprave in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
27. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen in obvesti svet o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
28. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšani postopek, združitev obravnav ali hitri postopek.
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
29. člen
Pred začetkom razprave o posameznih točkah dnevnega reda, svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
30. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
31. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ do deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po pet minut.
Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ tri minute. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot pet minut.
Razpravljavec lahko razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na razpravo posameznega razpravljavca, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo dodatno razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po dve minuti.
32. člen
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri ga je predsedujoči pozval.
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
33. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot dve minuti.
34. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je treba na podlagi razprave pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
35. člen
Seje sveta se praviloma sklicujejo ob četrtkih najprej ob osemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
36. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, lahko pa nadaljuje s sejo s soglasjem večine prisotnih. V nasprotnem primeru predsedujoči prekine sejo in določi z glasovanjem datum in uro začetka nadaljevalne seje.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
37. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
38. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
39. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če ga žali, se nekulturno vede ali na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
40. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
41. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine do vzpostavitve pogojev za nadaljevanje seje.
4. Odločanje
42. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost članov sveta na seji se ugotavlja na začetku seje, na začetku nadaljevanja prekinjene seje, lahko pa tudi pred glasovanjem.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
43. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ne določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem.
44. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
45. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
46. člen
Člani glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve.
47. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”.
48. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občine.
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
49. člen
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
50. člen
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
51. člen
O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega:
– imena in priimke prisotnih članov sveta, opravičeno in neopravičeno odsotnih članov in ostalih prisotnih na seji,
– datum in čas začetka seje ter prostor, v katerem je bila seja,
– sprejeti dnevni red,
– imena razpravljavcev pri posameznih točkah dnevnega reda,
– sprejete sklepe s številom glasov ZA in PROTI,
– ločena mnenja razpravljavcev, ki so to zahtevali,
– pobude in predloge članov sveta,
– pobude pot točko Razno z imeni in priimki predlagateljev,
– čas zaključka seje.
Za arhiv je potrebno potrjenemu zapisniku priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, direktor občinske uprave in delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
Zapisnik se skupaj z gradivom vroči predstavnikom sredstev javnega obveščanja na seji sveta. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
52. člen
Potek seje sveta sme zvočno snemati le oseba, s katero je predhodno sklenjena ustrezna pogodba. Magnetogram oziroma zvočni zapis se uporabi za sestavo zapisnika in se hrani do konca mandata sveta.
Pooblaščene radijske in televizijske hiše lahko posnamejo uvodni del seje sveta, vključno s sprejemanjem dnevnega reda.
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
Član sveta in drug udeleženec seje, ki je na predlog predlagatelja sodeloval v posamezni točki dnevnega reda, ima pravico poslušati magnetogram, če je za to dobil dovoljenje (predsedujočega) župana. Poslušanje se opravi v prostorih direktorja občinske uprave.
Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni.
53. člen
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hranijo v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
54. člen
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo pregledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo pregledano.
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
55. člen
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
Direktor občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles.
Za zapisnik sveta skrbi direktor občinske uprave, za zapisnike delovnih teles pa tajniki delovnih teles, ki so hkrati vodje posameznih oddelkov. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.
7. Delovna telesa sveta
56. člen
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Delovna telesa občinskega sveta štejejo po 5 članov.
57. člen
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisija:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– odbor za finance,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za kmetijstvo in
– statutarno-pravna komisija.
Delovna telesa sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta, podajajo ustrezna mnenja za odločanje na svetu, oblikujejo stališča do posameznih vprašanj, proučujejo in obravnavajo predloge odlokov in drugih aktov sveta ter dajejo svetu mnenja, pobude in predloge.
Delovna telesa sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
Delovna telesa so dolžna opraviti obravnavo najkasneje 12 dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje 10 dni pred napovedanim datumom seje sveta.
Svet lahko poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli področje njihovega dela.
58. člen
Svet ima 5-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana..
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– predlaga svetu sestavo delovnih teles in drugih organov po predhodnem mnenju nosilcev kandidatnih list,
– obravnava vprašanja s pristojnosti sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,
– pripravlja gradivo za izvolitev, imenovanja in razrešitev funkcionarjev sveta ter članov stalnih in začasnih delovnih teles,
– daje mnenja občinskemu svetu k imenovanju direktorjev javnih zavodov, če zakon ali ustanovitveni akt tako določa,
– daje mnenje k predlogom občinske uprave za odločanje v zvezi s plačami in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev,
– obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto članov sveta,
– obvešča svet o primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata članom sveta,
– pripravlja in daje predloge za sestavo delegacij občinskega sveta, ki se bodo udeležile različnih slovesnosti, sprejemov, prireditev, organiziranih v drugih državah,
– oblikuje predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad in jih posreduje svetu v sprejem ,
– opravlja druge naloge, ki ji jih določi svet.
59. člen
Odbor za finance obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja financ: proračun, zaključni račun in premoženjsko bilanco, izvrševanje proračuna, zadolževanje občine, javnih podjetij in javnih zavodov, dajanje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, uporabe sredstev iz rezerv in druga vprašanja s področja financ, ki so svetu predlagana v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
60. člen
Odbor za gospodarstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva: malega gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma ter občinskega premoženja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
61. člen
Odbor za okolje in prostor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine ter gospodarskih javnih služb, varstva okolja, urejanja mestnega prometa, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
62. člen
Odbor za družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti: zdravstva, socialnega varstva. dejavnosti lekarn, izobraževanja, otroškega varstva, kulture in športa, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
63. člen
Odbor za kmetijstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
64. člen
Statutarno pravna komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika o delu občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, predloge odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta.
65. člen
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
Člane stalnih in občasnih delovnih teles imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po predhodnem mnenju nosilcev kandidatnih list izmed svojih članov in največ polovico izmed občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Predsednika in namestnika predsednika delovnega telesa imenuje delovno telo izmed članov sveta.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
66. člen
Občinski svet lahko razreši člana delovnega telesa ali delovno telo v čeloti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po predhodnem mnenju nosilcev kandidatnih list do prve naslednje seje sveta.
67. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. Predsednika v času odsotnosti nadomešča namestnik.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. V izjemnih primerih se zaradi nujnih potreb lahko dnevni red že sklicane seje delovnega telesa na seji razširi.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
68. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
69. člen
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
70. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine, zaključni račun proračuna in premoženjsko bilanco, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.
Delovna telesa sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in premoženjske bilance ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
71. člen
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
72. člen
Osnutek odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega zakonsko podlago, razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje osnutek odloka županu.
73. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah osnutka in predloga odloka na sejah sveta in sejah delovnih teles.
Župan lahko sodeluje na vseh obravnavah odloka tudi kadar ni predlagatelj odloka.
74. člen
Svet razpravlja o odloku na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah odloka ter vsebini posameznih členov.
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi odloka.
75. člen
V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o predlogih za spremembo vsebine odloka. Ko občinski svet konča razpravo o vsebini predlaganih sprememb odloka, glasuje o predlaganih spremembah in nato o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet, razen če ni predlagatelj župan.
Če na odlok v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava odloka združita.
76. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, lahko pa je amandma predložen na sami seji sveta, vendar mora v tem primeru predlagati amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar ni predlagatelj amandmaja.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
77. člen
Amandma, člen odloka in odlok v čeloti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
78. člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
Druge splošne akte, če zakon ne določa drugače, sprejema svet na eni obravnavi.
79. člen
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
80. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
81. člen
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po postopku v dveh fazah, če gre za:
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
82. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5. Postopek za sprejem proračuna
83. člen
Za sprejem proračuna in zaključnega računa proračuna se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem odloka, če ni drugače določeno.
84. člen
Odlok o proračunu občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu najkasneje do konca novembra tekočega leta oziroma v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan svetu odlok o proračunu v treh mesecih po začetku mandata.
Na seji občinskega sveta župan predstavi proračun občine. Predstavitev ni časovno omejena.
Člani občinskega sveta lahko dajejo pripombe in predloge na proračun, vendar morajo upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. V primeru, da upoštevano pravilo o ravnovesju ni upoštevano, svet o predlogu oziroma pripombi ne glasuje.
85. člen
Župan se pred glasovanjem opredeli do vloženih pripomb in predlogov.
86. člen
Po sprejetih pripombah in predlogih pripravi župan nov dopolnjeni predlog proračuna, na katerega lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta.
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. V primeru, da upoštevano pravilo o ravnovesju prejemkov in izdatkov ni upoštevano, svet o amandmaju ne glasuje.
87. člen
V 2. obravnavi odloka o proračunu občine lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave pred začetkom razprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele na to o drugih amandmajih.
88. člen
Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun usklajen.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.
89. člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
90. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Postopek za sprejem zaključnega računa proračuna
91. člen
Odlok o zaključnem računu proračuna mora predlagati svetu v sprejem župan najkasneje do konca marca.
92. člen
Pred sprejemom zaključnega računa proračuna je treba svetu obvezno priložiti poročilo Nadzornega odbora občine Ribnica o pregledu zaključnega računa.
7. Postopek za sprejem obvezne razlage
93. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku.
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
94. člen
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema svet po hitrem postopku za sprejem odloka.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
95. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
96. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
97. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
98. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
99. člen
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predhodnega mnenja nosilcev kandidatnih list.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
2. Imenovanje podžupana
100. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov sveta.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
3. Postopek za razrešitev
101. člen
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
102. člen
Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
103. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
104. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za nerealiziran sklep.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX. JAVNOST DELA
105. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Župan in direktor občinske uprave občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
Občina izdaja svoje glasilo Rešeto, v katerem se lahko objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
106. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
107. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
108. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
109. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
XI. KONČNA DOLOČBA
110. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu občinskega sveta (Uradni list RS, št. 3/96).
Št. 01-032-01-2/99
Ribnica, dne 29. junija 2000.
Župan
Občine Ribnica
Jože Tanko l. r.

AAA Zlata odličnost