Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/1999 z dne 28. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/1999 z dne 28. 10. 1999

Kazalo

4178. Odlok o ureditvi prometa v Mestni občini Celje, stran 13277.

Na podlagi 15., 16., 17. in 18. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) ter v skladu s 17. členom statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98 in 28/99) je Mestni svet mestne občine Celje na seji dne 5. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o ureditvi prometa v Mestni občini Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se v naseljih Mestne občine Celje urejajo:
OMEJITEV PROMETA V MESTNI OBČINI CELJE
NALAGANJE IN RAZLAGANJE TOVORA
USTAVITEV IN PARKIRANJE
AVTOBUSNE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA
UČENJE VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI
PROMET KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
POSEBNE PROMETNE STORITVE
ODSTRANJEVANJE NEPRAVILNO PARKIRANIH, POKVARJENIH, POŠKODOVANIH IN ZAPUŠČENIH VOZIL
VARSTVO CEST IN OKOLJA
UPORABA CEST
PRISTOJNOSTI ORGANOV ZA IZVRŠEVANJE DOLOČB TEGA ODLOKA
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot izrazi v 19. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in v 14. členu zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97).
(2) Javne parkirne površine so površine označene s prometnimi znaki ali talnimi obeležbami za parkiranje.
(3) Rezervirane parkirne površine so javne površine za:
– tovorna motorna vozila, avtobuse, počitniške prikolice in plovila;
– tovorna motorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi;
– vozila, ki so označena z znakom za invalide;
– taxi vozila;
– hrambo in varovanje vozil.
(4) V zvezi z ureditvijo prometa se Mestna občina Celje razdeli na naslednja območja:
1. za promet zaprto območje v starem mestnem jedru;
2. staro mestno jedro, ki je omejeno na severu z Gregorčičevo in Levstikovo ulico, na vzhodu z železnico, na jugu s Partizansko cesto in na zahodu z Jurčičevo ulico;
3. ožje območje mesta, ki je na severu omejeno z magistralo zahod, na vzhodu z Mariborsko cesto, Aškerčevo ulico in Ulico XIV. divizije, na jugu s Partizansko cesto, na zahodu pa s Čopovo ulico;
4. območje mesta, ki obsega preostalo območje občine znotraj krajevnih tabel.
II. OMEJITEV PROMETA V MESTNI OBČINI CELJE
3. člen
(splošna omejitev)
Na območju Mestne občine Celje velja, da je vožnja ali parkiranje dovoljeno samo po zato določenih površinah.
4. člen
(omejitev prometa v zaprtem območju)
(1) V zaprtem območju je prepovedan promet z motornimi vozili v delu Prešernove ulice od križišča s Savinovo ulico do Krekovega trga, delu Stanetove ulice od križišča z Miklošičevo ulico do Prešernove ulice, na Krekovem trgu od križišča z Razlagovo ulico do Prešernove ulice, Savinovi ulici, Linhartovi ulici in Glavnem trgu. Prepoved prometa mora biti označena z ustrezno prometno signalizacijo.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
5. člen
(območje kratkotrajnega parkiranja)
(1) Znotraj območja starega mestnega jedra in ožjega območja mesta, se vzpostavi “modra cona” oziroma “območje kratkotrajnega parkiranja”, to je območje, ki je pod posebnim komunalnim nadzorom in kjer se zaračunava parkirnina.
(2) Posebne pogoje urejanja prometa in parkiranja v območju “modre cone” potrdi Mestni svet mestne občine Celje in je sestavni del tega odloka.
(3) Območja kratkotrajnega parkiranja se označijo z modrimi črtami na cestišču in s prometnimi znaki.
(4) Voznik mora označiti čas prihoda s parkirnim listkom, ki ga dobi ob plačilu parkirnine iz parkomata ali na kakšen drug način, ki je določen.
Voznik je dolžan po poteku časa ponovno označiti prihod s parkirnim listkom ali vozilo odpeljati.
(5) Parkirnina se plačuje po ceniku, ki ga določi oddelek za okolje in prostor ter promet, potrdi pa Mestni svet mestne občine Celje oziroma župan na podlagi sklepa mestnega sveta.
(6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
6. člen
(primeri dovoljenega dovoza v zaprto območje)
(1) Ne glede na prepoved iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, pa je promet z vozili na javnih prometnih površinah dovoljen v naslednjih primerih:
1. Za preskrbovanje organizacij in gospodinjstev v zaprtem območju, če dovoz ni mogoč z dvoriščne strani:
– med 6. uro in 9.30 z vozili do 6 ton največje dovoljene mase, za gospodinjstva pa tudi med 16. in 18. uro,
– iz območja, določenega v 4. členu tega odloka, mora vozilo iz prejšnje alinee po končanem razkladanju nemudoma odpeljati,
– s posebnim dovoljenjem, ki ga izda občinski organ pristojen za urejanje prometa, za gospodarsko vožnjo z vozili do 12 ton,
2. za interventna vozila gasilcev, policije, komunalnih služb in nujne medicinske pomoči;
3. za invalide s posebno veljavno parkirno karto in izkaznico, ki jo izda upravna enota;
4. Za osebna vozila tistih imetnikov, katerih sedež ali stalno prebivališče je na tem območju, ob pogoju, da imajo garažo ali zagotovljen parkirni prostor na funkcionalnem zemljišču zgradbe, v kateri imajo sedež ali v njej stanujejo.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2. in 4. točko tega člena.
7. člen
(posebna prometna ureditev v zaprtem območju)
(1) Stanovalci, gospodarski in negospodarski subjekti v za promet zaprtem območju so se dolžni oskrbovati z dvorišča ali drugega prostora, kjer so za to dani pogoji.
(2) Dejstvo, ali so podani pogoji za oskrbovanje z dvorišča ali drugega podobnega prostora ter če so na funkcionalnem zemljišču zgradb možni parkirni prostori in njih število, ugotovi za urejanje prometa pristojen občinski upravni organ.
(3) Na osnovi ugotovitve iz prejšnjega odstavka izda občinski organ, pristojen za urejanje prometa, dovolilnice za vstop na zaprto območje samo določenim obratovalnicam (npr. pekarne), trgovinam (npr.prodajalne s kruhom, mlekom, svežim mesom, ipd.) stanovalcem in lastnikom zgradb oziroma stanovanj, če je na dvoriščih zagotovljeno parkirno mesto.
(4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena in če nima veljavne dovolilnice iz tretjega odstavka tega člena.
8. člen
(dovoljenje za vožnjo v zaprtem območju)
(1) Voznik vozila se izkaže v primeru kontrole občinskega redarja, s spremnim dokumentom za blago, ki ga dostavlja v podjetje ali obratovalnico v zaprto območje v starem mestnem jedru. Vstop vozil v zaprto območje se lahko regulira tudi s posebnimi zapornicami.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.
9. člen
(prepoved prometa)
(1) V območju iz 4. in 5. člena tega odloka, po Ljubljanski cesti med Gledališkim trgom in odcepom k Industriji gradbenega materiala, po Kersnikovi ulici, muzejskem trgu, na okopih, je prepovedan promet z tovornimi vozili, ki presegajo največjo dovoljeno maso 6 ton, s traktorji in z delovnimi stroji razen v primeru iz tretje alinee 1. točke prvega odstavka 6. člena tega odloka.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
10. člen
(izjemna dovolitev prometa)
(1) Prepoved iz prejšnjega člena ne velja za vozila s prednostjo in komunalna vozila.
(2) Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa, lahko v upravičenih in nujnih primerih, ne glede na prepoved, izjemoma dovoli promet na javnih prometnih površinah iz 4., 5. in 9. člena tega odloka in z odločbo opredeli smer in čas dovoljene vožnje.
11. člen
(izjemna zapora ceste)
(1) Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa, lahko v primeru elementarne nesreče, izrednih snežnih padavinah ali v primeru prekomerne onesnaženosti zraka, ter ob drugih izrednih razmerah, zapre posamezne dele javnih prometnih površin in temu primerno določi možne obvozne smeri.
(2) Župan Mestne občine Celje lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena odredi konkretne izredne ukrepe za odpravo nastalih razmer, če pooblaščena podjetja niso sposobna sama v najkrajšem možnem času normalizirati razmer.
(3) Za skladnost dela mobiliziranih delovnih sredstev in delovne sile ob izrednih razmerah skrbi občinski štab civilne zaščite v skladu s svojimi načrti.
12. člen
(posebna prometna ureditev na območju mestne občine)
Organ, ki je pristojen za urejanje prometa bo, skladno z drugimi ureditvami, posebej urejal promet na območjih šol.
III. NALAGANJE IN RAZLAGANJE TOVORA
13. člen
(1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet drugih vozil.
(2) Če se vozilo ustavi na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dalj, kot je nujno potrebno.
(3) Če je potrebno zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora voznik za to imeti posebno dovoljenje, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa. Takšno delo lahko traja največ 30 minut.
(4) Pri nakladanju in razkladanju tovora mora biti vozilo pravilno označeno in pod nadzorom odgovorne osebe.
(5) Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati ceste ali povzročati čezmernega hrupa.
(6) Površine namenjene razkladanju in nakladanju se določijo z aktom občinskega organa pristojnega za urejanje prometa.
(7) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
IV. USTAVITEV IN PARKIRANJE
14. člen
(prepoved ustavitve in parkiranja)
(1) Ustavitev in parkiranje vozila ni dovoljeno:
1. na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;
2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku (razen v primeru iz 20. člena tega odloka), pešpoti ali kolesarskem pasu;
3. na železniškem prehodu ali manj kot 15 m od prehoda oziroma proge;
4. v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča;
5. v predoru, podvozu, galeriji, na mostu in nadvozu;
6. na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
7. na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo;
8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
9. na pospeševalnem, zaviralnem in prehitevalnem pasu;
10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale;
11. na vozišču ceste izven naselja;
12. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil;
13. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu;
14. na cestah v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v isto smer;
15. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen invalidov z 80% in več odstotno okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje;
16. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
17. tam, kjer je s prometno signalizacijo to prepovedano.
(2) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 15., 16. in 17. točko prvega odstavka tega člena.
15. člen
(zapustitev vozila)
(1) Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da vozilo ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu ali vozil, in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
16. člen
(zdravstveni delavci in invalidi)
(1) Zdravstveni delavci in delavci socialnih služb, kadar obiskujejo bolnike, in invalidi z 80% in več odstotno okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje, smejo parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2) Parkirano vozilo iz prejšnjega odstavka mora biti posebej označeno z veljavno parkirno karto, ki jo izda upravna enota.
(3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
17. člen
(parkiranje tovornih vozil)
(1) Parkiranje tovornih vozil, tovornih prikolic, priklopnikov, avtobusov, delovnih strojev in traktorjev je dovoljeno le na javnih parkirnih površinah za ta vozila, ki jih določi mestni svet.
(2) Upravni organ, pristojen za urejanje prometa, izda odločbo za obvestilne znake na mestnih vpadnicah, ki opozarjajo voznike na javne parkirne površine za vozila iz prvega odstavka tega člena.
(3) Za turistične avtobuse lahko upravni organ, pristojen za urejanje prometa, določi dodatne rezervirane parkirne površine.
(4) Rezervirane parkirne površine iz prejšnjega odstavka, je dolžan rezervirati upravljavec javnih parkirnih površin iz 19. člena tega odloka.
(5) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(6) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev.
(7) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec javnih parkirnih površin, če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba upravljavca javnih parkirnih površin, pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
(8) Če občinski komunalno-cestni inšpektor pri upravljavcu javnih prometnih površin ugotovi kršitve obveznosti pri izvajanju določb četrtega odstavka tega člena, mora podati koncedentu predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo. Koncendent pa mora izdati pismen opomin koncesionarju, če pa koncesionar kljub temu ne spoštuje koncesijske pogodbe, mora koncendent začeti postopek za odvzem koncesijske pogodbe.
18. člen
(parkiranje na javnih prometnih površinah)
(1) Voznik osebnega motornega vozila mora pri parkiranju vozila na javnih prometnih površinah upoštevati talne obeležbe in druge označbe za urejanje prometa in parkiranja.
(2) Čas in način parkiranja na javnih prometnih površinah ter način plačevanja parkirnine se označijo na dopolnilni tabli prometnega znaka.
(3) Dokazilo o plačani parkirnini mora biti pravilno izpolnjeno in nameščeno na dobro vidnem mestu pod vetrobranskim steklom vozila.
(4) Po izteku časa, določenega za parkiranje, mora voznik vozilo odpeljati.
(5) Način parkiranja in plačevanja ter višino parkirnine določi župan Mestne občine Celje potrdi pa mestni svet.
(6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
19. člen
(podeljevanje koncesije)
Posamezne javne in rezervirane parkirne površine se lahko oddajo s koncesijo v upravljanje drugi domači pravni osebi ali samostojnemu podjetniku-posamezniku, v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe v Mestni občini Celje.
20. člen
(parkiranje na pločniku)
Na pločnikih je ustavitev in parkiranje prepovedano (14. člen tega odloka), razen v primerih, ko je to izrecno dovoljeno s prometnim znakom ali talno obeležbo.
21. člen
(sredstva od parkirnin)
Sredstva, zbrana od parkirnin, so namenjena vzdrževanju obstoječih in izgradnji novih parkirnih mest v mestu Celju in naseljenih krajih v Mestni občini Celje.
V. AVTOBUSNE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA
22. člen
(ustavitev avtobusa na avtobusnem postajališču)
(1) Na avtobusnih postajališčih v Mestni občini Celje je dovoljeno ustaviti avtobus za toliko časa, da potniki izstopijo ali vstopijo. Daljši postanek se lahko opravi z avtobusom le na glavni avtobusni postaji na Aškerčevi ulici in na avtobusni postaji na Ulici XIV.divizije.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se površine za ustavljanje šolskih avtobusov in površine kjer se mora v posebnih primerih, avtobus ustaviti za dalj časa, določijo s posebnim aktom, ki ga sprejme mestni svet.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik avtobusa, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
23. člen
(vzdrževanje in upravljanje)
(1) Vozne površine avtobusnih postajališč vzdržuje in ureja pooblaščen upravljavec javnih površin, objekte avtobusnega postajališča pa vzdržuje Komunalna direkcija mestne občine Celje.
(2) Če občinski komunalno-cestni inšpektor pri upravljavcu voznih površin avtobusnih postajališč ugotovi kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja teh površin mora podati koncedentu predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo. Koncendent pa mora izdati pismen opomin koncesionarju, če pa koncesionar kljub temu ne spoštuje koncesijske pogodbe, mora koncendent začeti postopek za odvzem koncesijske pogodbe.
24. člen
(označbe na avtobusnih postajališčih)
(1) Avtobusna postajališča v javnem potniškem prometu morajo biti označena z enotno postajališčno tablo z imenom postajališča, označbo linije in voznim redom, za kar mora skrbeti komunalna direkcija.
(2) V roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, mora komunalna direkcija dopolnit, spremenit ali nanovo označiti označbe iz prejšnjega odstavka in jih uskladiti z zakonom o varnosti cestnega prometa, zakonom o javnih cestah in tem odlokom.
(3) Avtobusi v medkrajevnem prometu smejo po potrebi ustavljati tudi na postajališčih primestnega prometa.
VI. UČENJE VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI
25. člen
(prepoved pouka vožnje)
(1) Pouk vožnje kandidatov za voznike motornih vozil je prepovedan:
– v zaprtem območju v starem mestnem jedru;
– na dovoznih priključkih k šolam, zdravstvenim in vzgojno-varstvenim zavodom;
– na varovanih parkirnih površinah, ki so pod nadzorstvom.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik inštruktor, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.
26. člen
(časovna omejitev pouka vožnje)
(1) Poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil med 6. in 7. uro ter 14. uro in 15.30 je po javnih prometnih površinah na območju mesta Celja prepovedano.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik inštruktor, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
27. člen
(1) Pouk vožnje kandidatov za voznike motornih vozil v prvi in drugi stopnji (fazi) v Mestni občini Celje je dovoljen samo na avto poligonu ter prometno neobremenjenih cestah izven mesta in naseljenih območij.
(2) Na območju mesta Celja in naseljih je dovoljen pouk vožnje kandidatov motornih vozil šele v tretji fazi poučevanja.
(3) Ugotovitev, da je kandidat uspešno zaključil pouk vožnje na prvi in drugi stopnji, mora biti vpisana in od avtošole potrjena, v kandidatovem evidenčnem kartonu poučevanja vožnje.
(4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik inštruktor, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
VII. PROMET KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
28. člen
(mesta, kjer je dovoljeno puščati kolesa in kolesa z motorjem)
(1) Na javnih prometnih površinah v naselju je dovoljeno puščati kolesa le na mestih, ki so za to določena in opremljena s stojali.
(2) V mestu Celju in naseljih Mestne občine Celje je prepovedano naslanjati kolesa z motorjem in kolesa (v nadaljnjem besedilu: kolesa) ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine ter na robnike kolesarskih stez in pločnikov.
(3) Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa, določi v Mestni občini Celje prostore, kjer je dovoljeno puščati kolesa in način ureditve kolesarnic.
(4) Pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine iz 19. člena tega odloka je odgovoren, da so mesta za puščanje koles primerno opremljena, urejena in vzdrževana.
(5) Če občinski komunalno cestni inšpektor pri pooblaščenem vzdrževalcu javnih pronetnih površin ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja kolesarnic mora poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo. Koncendent pa mora izdati pismen opomin koncesionarju, če pa koncesionar kljub temu ne spoštuje koncesijske pogodbe, mora koncendent začeti postopek za odvzem koncesijske pogodbe.
(6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek imetnik pravice uporabe ali voznik kolesa, če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(7) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja mest za puščanje koles, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja mest za puščanje koles, pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
29. člen
(odstranitev kolesa)
(1) Če predstavlja prislonjeno kolo oviro za varno odvijanje prometa, se lahko na zahtevo, komunalno cestnega inšpektorja ali občinskega redarja kolo odstrani.
(2) Odstranitev kolesa, po nalogu komunalno cestnega inšpektorja ali občinskega redarja, opravi na stroške voznika kolesa ali imetnika pravice uporabe, pooblaščen izvajalec odvoza vozil, na za to določeno mesto.
VIII. POSEBNE PROMETNE STORITVE
30. člen
(javne prometne površine)
(1) Javne prometne površine se smejo praviloma uporabljati samo za promet.
(2) Stanovalec ali podjetje sme pri dostavi kuriva, pohištva ipd., ko prevzem ni mogoč z dvorišča ali drugega podobnega prostora, začasno uporabiti javno prometno površino tako, da postavi označbo “Pozor, dovoz blaga!” Po končani dostavitvi blaga mora označbo takoj odstraniti.
(3) Blago, ki je dostavljeno naročniku in odloženo na javno prometno površino ali drugo javno površino, mora biti odstranjeno brez odlašanja in hitro. Javno površino ali javno prometno površino mora uporabnik takoj po odstranitvi blaga temeljito očistiti.
(4) Izjemoma lahko občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa, s soglasjem upravnega organa pristojnega za urejanje prostora, izda dovoljenje za uporabo javne prometne površine oziroma njenega dela za sezonsko opravljanje dejavnosti storitev.
(5) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje stanovalec oziroma naročnik blaga, ki ravna v nasprotju z prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(6) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.
31. člen
(prepoved parkiranja prometnih sredstev )
(1) Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno parkirati tovorne in bivalne prikolice, tovorna vozila, plovila in avtobuse (v nadaljevanju: prometna sredstva).
(2) Za parkiranje bivalnih prikolic in plovil se določijo posebna varovana parkirišča, ki jih določi župan potrdi pa mestni svet. Način varovanja ter pogoji za hrambo predmetov iz prejšnjega odstavka se določijo s posebnim aktom.
(3) Kolikor uporabnik ali lastnik bivalnih prikolic oziroma plovil ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, odredi komunalno-cestni inšpektor odstranitev.
Stroške odstranitve nosi lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, odstranitev pa opravi za to pooblaščena organizacija.
(4) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik oziroma lastnik prometnega sredstva, ki ravna v nasprotju z prvim in drugim odstavkom tega člena.
(5) Z denarno kaznijo 100.00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.
32. člen
(uporaba javne prometne površine v druge namene)
(1) Javne prometne površine se lahko z dovoljenjem upravnega organa pristojnega za urejanje prometa, uporabljajo za postavljanje kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panojev, gradbišč in začasnih deponij materiala, za prirejanje prireditev in podobno (v nadaljnjem besedilu: objekti in naprave). Dovoljenje za zasedbo javne prometne površine se izda v sodelovanju z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi.
(2) Na območju Mestne občine Celje se lahko dovoljenje iz prvega odstavka izda le v skladu s posebnim projektom, ki ga pripravi oddelek za okolje in prostor ter promet potrdi pa župan.
(3) Za uporabo javne prometne površine oziroma njenega dela mora uporabnik plačati posebno takso v skladu z odlokom o komunalnih taksah.
(4) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki brez dovoljenja postavlja oziroma zavzema javno prometno površino s kakršnimkoli objektom iz prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
33. člen
(oddajanje javne prometne oziroma parkirne površine)
(1) Posamezna javna parkirna oziroma prometna površina ali njen del se lahko odda v uporabo tudi na podlagi javnega razpisa.
(2) Katera javna parkirna oziroma prometna površina se bo oddala v uporabo na podlagi javnega razpisa, odloči s sklepom občinski svet na predlog upravnega organa, pristojnega za urejanje prometa.
(3) Z izbranim uporabnikom oziroma upravljavcem javne prometne površine se sklene koncesijska pogodba.
(4) Režim parkiranja na tistih parkiriščih, ki ne bodo oddana v upravljanje s koncesijsko pogodbo, se določi s posebnim aktom.
34. člen
(nadzor)
(1) Če komunalno-cestni inšpektor ali občinski redar ugotovi, da se uporablja cesta (razen državne ceste), posebna prometna površina ali druga javna prometna površina za postavljanje kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panojev, gradbišč in začasnih deponij materiala ali podobno, brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa, lahko komunalno cestni inšpektor odredi takojšnjo odstranitev na stroške kršitelja. Pritožba na odločbo o takojšnji odstranitvi ne zadrži izvršitve odločbe.
(2) Izvršitev odločbe iz prejšnjega odstavka, opravi pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine ali druga pooblaščena pravna oseba.
35. člen
(dela na javnih površinah)
(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javni prometni površini se lahko opravljajo samo z ustreznim dovoljenjem pristojnega upravnega organa ter tako, da je pri tem zagotovljena varna vožnja vozil in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2) Vsa dela na javni prometni površini opravlja pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine, na stroške naročnika. Le izjemoma lahko opravlja to delo tudi druga, za to pooblaščena organizacija, samostojni podjetnik, na predlog vzdrževalca javne prometne površine. Predlog mora biti potrjen od pristojnega občinskega organa.
(3) Izvajalec iz prejšnjega odstavka, je dolžan po končanem delu za sabo javno prometno površino očistiti in spraviti v stanje karšno je bilo pred pričetkom dela.
(4) O izrednih intervencijah na komunalnem omrežju mora njihov upravljavec obvestiti pristojni upravni organ in policijo.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
36. člen
(prijava del na javnih površinah)
(1) Naročnik del iz prejšnjega člena tega odloka, mora plan del prijaviti pooblaščenemu vzdrževalcu javne prometne površine najmanj 15 dni pred začetkom del. Ta mora interese naročnika del uskladiti in dati v potrditev pristojnemu občinskemu organu.
(2) Če občinski komunalno-cestni inšpektor pri pooblaščenem vzdrževalcu javne prometne površine ugotovi pogoste kršitve določbe prvega odstavka tega člena, mora podati koncedentu predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo. Koncedent pa mora izdati pismen opomin koncesionarju, če pa koncesionar kljub temu ne spoštuje koncesijske pogodbe, mora koncedent začeti postopek za odvzem koncesijske pogodbe.
37. člen
(1) Če se na javni prometni površini izvaja izgradnja ali rekonstrukcija komunalne naprave, je potrebno istočasno obnoviti vse komunalne naprave, ki so dotrajane ali v slabem stanju.
(2) Pred začetkom del iz prejšnjega odstavka opravi ogled pristojni občinski organ in poda pisno oceno o dotrajanosti komunalnih naprav iz prejšnjega odstavka, ki jo je dolžan izvajalec v celoti upoštevati.
(3) Če izvajalec iz prejšnjega odstavka ne upošteva pisne ocene pristojnega občinskega organa mu komunalno cestni inšpektor zaustavi gradnjo z odločbo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
38. člen
(označevanje dela na javnih površinah)
(1) Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki, tako da je zagotovljen varen promet.
(2) Delovišče na cesti ali v območju varovalnega pasu ob cesti mora biti ponoči, v megli oziroma slabi vidljivosti predpisano razsvetljeno.
(3) Kadar je potrebno zaradi gradnje ali drugega ostalega dela zasesti pločnik, kolesarsko stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, biti mora razsvetljen ter urejen za varno hojo.
(4) Takoj, ko preneha razlog posebne uporabe javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike in ostalo opremo, ki jo je postavil pred ali med izvajanjem del na javni prometni površini.
(5) Prometne znake in druge ovire je izvajalec del dolžan odstranjevati dnevno tako, da jih postavi pred pričetkom dela in odstrani po dnevnem zaključku del, če to dopušča narava dela.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(7) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
39. člen
(postavljanje prometnih znakov na javnih površinah)
(1) Prometne znake na javnih prometnih površinah sme postavljati le pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine po potrjeni skici ureditve prometa.
(2) Postavitev, dopolnitev, sprememba ali odstranitev prometne signalizacije in talnih obeležb se opravi na osnovi odločbe občinskega organa pristojnega za urejanje prometa.
(3) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
IX. ODSTRANJEVANJE NEPRAVILNO PARKIRANIH, POKVARJENIH, POŠKODOVANIH IN ZAPUŠČENIH VOZIL
40. člen
(zapuščeno, pokvarjeno ali poškodovano vozilo)
(1) V primeru, da občinski redar ali komunalno-cestni inšpektor najde zapuščeno, pokvarjeno ali poškodovano vozilo, ki je parkirano na cesti ali na zemljišču ob cesti ali na kakšni drugi javni prometni površini, mora ugotoviti lastnika in mu odrediti, da vozilo odstrani na lastne stroške.
(2) Če lastnik ne odstrani zapuščeno, pokvarjeno ali poškodovano vozilo, občinski redar, komunalno-cestni inšpektor ali služba za nadzor cest, pa ugotovi, da se vozilo v nobenem primeru ne more usposobiti za vožnjo, po predhodnem obvestilu lastnika, odredi odstranitev na stroške lastnika.
(3) V primeru, ko občinski redar, komunalno-cestni inšpektor ali služba za nadzor cest ne more ugotoviti lastnika, zapuščeno, pokvarjeno ali poškodovano vozilo se pa v nobenem primeru ne more usposobiti za vožnjo, odredi odstranitev.
(4) O najdenem zapuščenem, pokvarjenem ali poškodovanem vozilu in njegovi odstranitvi po določbah prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora občinski redar, komunalno-cestni inšpektor ali služba za nadzor cest sestaviti poseben zapisnik.
(5) Za zapuščeno vozilo se šteje tisto vozilo, ki stoji na javni prometni površini ali kakšni drugi javni površini na istem mestu, več kot sedem dni in daje videz zapuščenega vozila.
(6) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(7) Z denarno kaznijo 200.000 se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
41. člen
(športne ali druge prireditve na cesti)
(1) Če je za varnost športne ali druge prireditve na cesti, posebni prometni površini ali na drugi javni prometni površini potrebno s prireditvenega prostora odstraniti parkirana vozila, se to opravi na stroške organizatorja prireditve.
(2) Odredbo za odstranitev lahko izda komunalno-cestni inšpektor ali občinski redar.
42. člen
(odvoz nepravilno parkiranih vozil )
(1) Če občinski redar ugotovi, da je na javni prometni površini vozilo parkirano tako, da ogroža druge udeležence v cestnem prometu odredi, da se odstrani z javne prometne površine na določeno mesto namenjeno za hrambo in varovanje vozil, na stroške lastnika oziroma voznika.
(2) Šteje se, da parkirano vozilo ogroža, če je parkirano v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko 14. člena tega odloka.
(3) Javne prometne površine, s katerih se redno odvažajo nepravilno parkirana vozila so označene z ustrezno prometno signalizacijo.
43. člen
Odstranitev nepravilno parkiranih, zapuščenih, poškodovanih ali pokvarjenih vozil opravi od župana pooblaščena pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki je registriran(a) za tako dejavnost.
44. člen
(cena odvoza)
(1) Ceno za odvoz nepravilno parkiranih, zapuščenih, poškodovanih in pokvarjenih vozil predlaga pooblaščena služba iz prejšnjega člena tega odloka, potrdi pa jo župan Mestne občine Celje.
(2) Občinski redar lahko napačno parkirano vozilo blokira s posebnimi tehničnimi napravami (lisicami), da ga lastnik oziroma voznik ne more uporabljati do identifikacije kršilca oziroma vročitve plačilnega naloga (sklepa), kršitelju.
(3) Na vozilo, ki je parkirano tako, da ogroža druge udeležence v cestnem prometu, ni dovoljeno postaviti tehnične naprave, ki prepreči odpeljati vozilo, pač pa se za tako parkirano vozilo odredi odvoz.
(4) Ceno namestitve in sprostitve posebne tehnične naprave, ki prepreči odpeljati vozilo, predlaga izvajalec, potrdi pa jo župan Mestne občine Celje.
45. člen
(polovična cena odvoza)
Če lastnik oziroma voznik vozila, odstrani vozilo potem, ko je pooblaščena uradna oseba že pozvala pooblaščeno službo za odvoz vozil, da odstrani vozilo, mora voznik, lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, plačati 50% določene višine stroškov odvoza.
46. člen
(seznanitev javnosti)
(1) Organizator prireditve iz prvega odstavka 31. člena ali izvajalec del na javni prometni površini iz drugega odstavka 35. člena tega odloka, mora po pridobitvi dovoljenja javnost seznaniti s spremenjenimi prometnimi razmerami in časom trajanja spremenjenih razmer na lastne stroške na krajevno običajen način.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena.
47. člen
(prepoved prometa)
(1) Pristojni organ sam ali na predlog pooblaščenega vzdrževalca javne prometne površine oziroma izvajalca rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del odredi splošno prepoved prometa ali prepoved prometa za posamezne vrste vozil na vsej, na delu ali na posameznih odsekih ceste (razen državnih cest), posebne prometne površine ali druge javne prometne površine (v nadaljevanju: prometna površina), na območju Mestne občine Celje:
– če je prometna površina ali objekt na njej oziroma ob njej v takem stanju, da promet ni mogoč ali je mogoč samo za posamezne vrste vozil;
– če bi promet posameznih vrst vozil škodoval prometni površini ali objektom na njej oziroma ob njej ter drugim javnim interesom;
– če se rekonstrukcija, obnovitvena in redna vzdrževalna dela na prometni površini ne dajo izvesti, ne da bi se ustavil promet;
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na varnost prometa.
(2) Splošna prepoved prometa na prometnih površinah iz prvega odstavka tega člena sme biti samo začasna in ne sme trajati dalj, kot je nujno potrebno, da se razlogi za omejitev ali prepoved odpravijo.
48. člen
(označevanje ovir in odstranitev)
(1) Ovire v cestnem prometu so:
1. delovišče na cesti ali ob cesti, če vpliva na cestni promet;
2. tovor ali predmeti na cesti ali ob cesti, ki ogrožajo ali ovirajo udeležence v cestnem prometu;
3. na cesti ustavljena, pokvarjena ali poškodovana vozila, če ovirajo ali ogrožajo udeležence v cestnem prometu;
4. onesnažena cesta (npr. z gnojem, listjem, zemljo, peskom, oljem in pododno), če ogroža ali ovira udeležence v cestnem prometu.
(2) Oviro je treba nemudoma odstraniti s ceste, če:
1. onemogoča odvijanje prometa na tirih;
2. onemogoča promet vozil javnega prevoza;
3. ne omogoča vozniku dostopa do javne garaže, dvorišča, skladiščnega prostora in podobnih objektov ali ne omogoča zasebnega dostopa do objekta oziroma zemljišča;
4. pešci, zlasti pa osebe z otroškimi in invalidskimi vozički ne morejo uporabljati pešpoti in pločnikov;
5. kolesarji ne morejo uporabljati kolesarske poti.
(3) Oseba, ki je odgovorna za povzročitev ovire, ki ni posledica nepričakovanega dogodka, mora imeti posebno dovoljenje upravljalca ceste.
(4) Oseba, ki brez dovoljenja povzroči oviro na cesti, mora oviro takoj odstraniti s ceste.
(5) Upravljalec ceste mora zagotoviti označitev ovire s predpisano prometno signalizacijo in jo v pogojih slabe vidljivosti in ponoči tudi osvetliti.
(6) Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire nosi tisti, ki je oviro povzročil. Če ni mogoče ugotoviti, kdo je pustil vozilo, mora stroške poravnati lastnik vozila, ki je povzročilo oviro, razen če mu je bilo vozilo neupravičeno odvzeto. Lastnik vozila, ki je povzročilo oviro, mora na zahtevo komunalno cestnega inšpektorja ali občinskega redarja dati osebne podatke o osebi, ki ji je dovolil voziti svoje vozilo.
(7) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(9) Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
X. VARSTVO CEST IN OKOLJA
49. člen
(ustavitev vozila)
(1) Vozilo na motorni pogon, ki se je ustavilo zaradi kakršnih koli razlogov, sme imeti motor med postankom v teku največ 3 minute. Če je postanek daljši, mora voznik motor ustaviti.
(2) Ogrevanje strojev motornih vozil pred pričetkom vožnje ali zaradi segrevanja kabin je na območju mesta in naselij v Mestni občini Celje prepovedano.
(3) Pri uporabi vozil je lastnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe dolžan preprečiti nepotreben ropot (vožnja brez glušnikov ali s pregorelimi izpušniki) in nedovoljene emisije izpušnih plinov.
(4) Prepovedano je iz vozil izpuščati, metati ali odlagati na ali ob javne prometne površine, kanalizacijo, dvorišča in druge površine goriva, maziva, dele vozil in druge snovi ali predmete, ki lahko škodujejo ljudem, živalim, rastlinam ali kakorkoli drugače onesnažujejo okolje.
(5) Prepovedano je pranje vozil na javnih površinah, ob izvirih in ob vodotokih.
(6) Pri izvajanju zimske službe je prepovedano uporabljati snovi za posipanje proti poledici v količinah, ki presegajo predpisane količinske normative.
(7) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 25.000 tolarjev.
XI. UPORABA CESTE
50. člen
(1) Lokalne ceste v Mestni občini Celje se lahko uporabljajo le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih in na način ter pod pogoji, določenimi s predpisi o cestah in s tem odlokom.
(2) O uporabi ceste, ki je v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka občinski redar takoj obvesti upravljavca ceste in pristojen organ ali službo za nadzor cest, ki odredi nujne ukrepe za zavarovanje ceste in prometa na njej.
(3) Ob lokalni cesti je prepovedano opravljati kakršno koli dejavnost (trženje, reklamiranje, uporabo zvočnih naprav itd.), ki bi bila v nasprotju s predpisi o cestah in tem odlokom ali pa bi njeno opravljanje lahko vplivalo na varno in tekoče odvijanje prometa na cesti in odvračalo pozornost udeležencev v prometu.
(4) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva.
Voznik oziroma lastnik vprežnega vozila je v primerih onesnaženja ceste ali druge javne površine z živalskimi iztrebki ali v primerih razsutja tovora, dolžan cesto ali drugo javno prometno površino takoj očistiti.
(5) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
(6) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.
XII. PRISTOJNOSTI ORGANOV ZA IZVRŠEVANJE TEGA ODLOKA
51. člen
(pristojnost občinskega upravnega organa za urejanje prometa)
(1) Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa:
1. določi parkirne površine, način parkiranja, prepoved parkiranja in ustavitve po določenih cestah in ob trgovinskih in gostinskih lokalih;
2. odredi postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi pešci;
3. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok in slabotnih na prehodu čez vozišče v bližini zdravstvenega in vzgojno-varstvenega zavoda ter šole;
4. odredi odstranitev, zamenjavo ali postavitev prometne signalizacije, če to zahtevajo prometne in varnostne razmere;
5. odredi ukrepe za umirjanje prometa;
6. predpiše pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in drugih delih na javnih prometnih površinah;
7. določi prednostne in stranske ceste;
8. določi enosmerne ceste;
9. omeji hitrost vožnje skozi naselje na lokalnih cestah;
10. uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili;
11. uredi gonjenje in vodenje živine;
12. ukrepa v drugih zadevah lokalnega pomena v naseljih.
(2) Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa ali upravljalec ceste, mora v primerih, ko to narekuje varnost prometa, nemudoma obvestiti komunalno-cestnega inšpektorja, ki z odločbo odredi znižanje ograje ali žive meje na 70 cm višine ali da se posekajo veje dreves, ki segajo v pregledni trikotnik ali profil ceste, kadar je to potrebno zaradi preglednosti križišča, ovinka in prevoznosti ceste.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba-posameznik, ki ne upošteva odločbe komunalno-cetnega inšpektorja iz drugega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ne upošteva odločbe komunalno-cestnega inšpektorja iz drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.
(5) Če kljub izrečeni denarni kazni, osebe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ne upoštevajo odločbe komunalno-cestnega inšpektorja, odredi inšpektor, da to opravi pooblaščena organizacija na stroške lastnika zemljišča na katerem rastejo drevesa ali rastline, iz drugega odstavka tega člena, če dajejo nepreglednost v križišču.
52. člen
Zadeve s področja upravno-tehničnega urejanja prometa iz prejšnjega člena opravlja upravni organ pristojen za urejanje prometa. Pred odločitvijo mora pridobiti mnenje policije in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
53. člen
(vloga krajevnih in četrtnih skupnosti)
Krajevne in četrtne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za promet:
– ureditev prometa pešcev in kolesarjev;
– ureditev dostavnega prometa;
– ureditev prometa pred šolami in vzgojno-varstvenimi ustanovami, domovi za ostarele in zdravstvenimi zavodi;
– določitev lokacij za avtobusna postajališča;
– ureditev prometa pred izhodi iz stanovanjskih, proizvodnih ali neproizvodnih objektov;
– ureditev parkirnih površin;
– druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometno varnost udeležencev v prometu.
54. člen
( opravljanje nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o ureditvi prometa, ki se neposredno uporabljajo za javne površine, nadzirajo občinski redarji in komunalno-cestni inšpektor.
55. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva na javnih površinah ima občinski komunalno-cestni inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati dela pri obnavljanju javnih prometnih površin, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti odpravo pomanjkljivosti ali ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez dovoljenja občinskega upravnega organa pristojnega za urejanje prometa ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja;
2. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo javnih površin in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na javnih površinah, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
3. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na javni površini, ki ogrožajo varnost prometa;
4. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na javni površini ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
5. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti in prevoznosti;
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih na javnih površinah.
(2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski komunalno-cestni inšpektor lahko odloči tudi po skorajšnjem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski komunalno-cestni inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, lastništvu objektov in naprav na javnih površinah in drugih podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva in;
– izdajati plačilne naloge za storjene prekrške v skladu z zakonom o prekrških.
(5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena mora občinski komunalno-cestni inšpektor obvestiti župana, občinski upravni organ pristojen za urejanje prometa in policijo.
(6) Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
56. člen
(naloge občinskega redarja)
Pri opravljanju nadzora nad določbami tega odloka ima občinski redar naslednje pristojnosti:
1. ugotavlja istovetnost storilca prekrška;
2. opravlja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili;
3. opravlja nadzor nad nalaganjem in razlaganjem tovora;
4. odreja odvoz nepravilno parkiranih in dotrajanih ali zapuščenih vozil, počitniških prikolic;
5. odreja postavitev naprave s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo;
6. izdaja plačilne naloge kršiteljem;
7. predlaga uvedbo postopka o prekršku;
8. opozarjati na lažje kršitve.
57. člen
Pravna oseba ali samostojni podjetnik iz 19. člena tega odloka se s koncesijsko pogodbo lahko pooblasti za izvajanje nadzora dovoza v zaprto območje, parkiranja v “modri coni” in parkiranja na parkirnih površinah, ki so v njegovem upravljanju.
58. člen
(pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, ki so izdana v postopku pridobitve dovoljenj za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinski upravni organ pristojen za promet je dovoljena pritožba na župana.
59. člen
(odgovornost lastnika vozila)
(1) Če se pojavi dvom, ali je lastnik oziroma imetnik uporabe vozila v času storitve prekrška vozil vozilo, in če se o tem ne želi izjaviti, se kaznuje za storjeni prekršek, kot, da je vozil sam, razen če iz posebej opravičenih razlogov ni mogel vedeti, kdo je vozil vozilo.
(2) Če je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, se mora izjaviti odgovorna oseba. Če se o tem ne želi izjaviti, se kaznujeta za storjeni prekršek odgovorna oseba in pravna oseba.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
(1) Posebne pogoje urejanja prometa in parkiranja iz 5. in 6. člena tega odloka se podrobneje določijo s pravilnikom v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2) Posebni pogoji iz prejšnjega odstavka se nanašajo na kontrolo parkiranja, ustavljanja in prevoza motornih vozil, na urejanje prometnega reda na osrednji celjski tržnici ter na načela parkiranja za obiskovalce mesta, stanovalce in zaposlene.
(3) Posebni akt iz drugega odstavka 22. člena pripravi Oddelek za okolje in prostor ter promet v roku treh mesecev, sprejme pa ga Mestni svet.
61. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje (Uradni list RS, št. 5/93, 54/94, 46/96).
62. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 103/0001/99
Celje, dne 5. oktobra 1999.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.