Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/1996 z dne 25. 10. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/1996 z dne 25. 10. 1996

Kazalo

3441. Poslovnik Občinskega sveta občine Medvode, stran 5110.

Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS in 44/96 – odločba US RS) in 90. člena statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95 in 47/95) je Občinski svet občine Medvode na 17. seji dne 7. maja 1996 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Medvode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Medvode (v nadaljevanju: svet) in njegovih delovnih teles.
2. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Seje sveta in njegovih delovnih teles so odprte za javnost, razen če svet ali delovno telo zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu izključi javnost.
Svet določi, katera gradiva so zaupne narave. Gradivo z zaupno vsebino mora biti označeno s stopnjo zaupnosti.
3. člen
Svet ima predsednika, ki predstavlja svet, vodi njegovo delo in sklicuje seje.
Svet ima enega ali največ dva podpredsednika, ki pomagata predsedniku pri njegovem delu, ga nadomeščata v primeru odsotnosti ali zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravljata določene naloge z njegovega delovnega področja.
4. člen
Predsednik sveta na podlagi programa dela župana, ki predstavlja občino in vodi občinsko upravo, pripravi okvirni program dela sveta za posamezno leto.
5. člen
Svet ima svoj žig, ki je po obliki enak žigu občine, s tem, da je v notranjem krogu napisano besedilo: “Občinski svet”.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
6. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšni predsednik ali podpredsednik sveta najkasneje 14 dni po izvolitvi članov sveta.
Do izvolitve predsednika sveta (v nadaljevanju: predsednik) vodi sejo sveta njegov najstarejši član oziroma tisti član, ki ga na njegov predlog določi svet.
7. člen
Svet na prvi seji izvoli komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija ima predsednika in šest članov.
Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga vsak član sveta.
O kandidatih za predsednika in člane komisije se glasuje javno. Glasuje se o vsakem kandidatu posebej, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bili vloženi predlogi njegovih kandidatur. Svet lahko odloči, da se glasuje tajno, z obkrožanjem številk pred imeni kandidatov na glasovnici in imena kandidatov na glasovnici so razporejena v vrstnem redu po katerem so bili vloženi predlogi njihovih kandidatur.
Za predsednika je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov.
Za člane komisije je izvoljenih tistih šest kandidatov, ki so dobili največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobijo enako število glasov, se glasovanje za nje ponovi. Postopek se ponavlja do končne izvolitve komisije.
8. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinska volilna komisija predloži poročilo o opravljenih volitvah članov občinskega sveta in župana, potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
9. člen
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet najprej odloča o potrditvi vseh mandatov, ki niso sporni, nato pa posamično o vsakem spornem mandatu. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati pri odločanju o potrditvi svojega mandata.
10. člen
Svet se konstituira, ko so potrjeni mandati večine njegovih članov. Tedaj tudi preneha mandat prejšnjega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. Za seje se morajo pripraviti na osnovi gradiva in posvetovanja z volilci (občani).
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej delovnih teles, v katerih niso člani, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali aktom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
Če se svetnik udeleži seje delovnega telesa, katerega član ni, lahko na njej razpravlja, nima pa pravice glasovati.
14. člen
Svetniki lahko postavijo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacijo o njihovem delu in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan in občinska uprava so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije najkasneje v 30 dneh od zahtevka.
Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje, oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
15. člen
Član sveta, ki se seje ne more udeležiti, mora razloge za svojo odsotnost sporočiti sekretarju ali predsedniku sveta.
2. Pobude in vprašanja svetnikov
16. člen
Na vsaki redni seji sveta je posebna točka dnevnega reda: pobude in vprašanja svetnikov.
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov mora biti na seji obvezno prisoten župan. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
17. člen
Vprašanje svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da naj vprašanje ustrezno dopolni.
Pobuda svetnika mora biti pisna z utemeljitvijo.
18. člen
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor praviloma na prvi naslednji seji.
19. člen
Ko član sveta dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi na seji sveta dopolnilno vprašanje.
Vsak član sveta lahko potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, predlaga, da se o tem opravi razprava.
Po razpravi svet ugotovi, ali je s tem zadeva zaključena, in preide na naslednjo točko dnevnega reda ali pa odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni naslednjih sej. V tem primeru svet odloči, katero gradivo je treba pripraviti in kdo ga pripravi.
Če pomeni odgovor na vprašanje uradno tajnost, lahko tisti, ki odgovarja, predlaga, naj seja sveta, na kateri bo podan odgovor, ne bo javna. O tem predlogu odloči svet.
IV. OBČINSKI SVET
20. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Izredna seja se skliče za obravnavanje nujnih zadev in odločanje o njih, kadar ni možnosti za sklic redne seje.
Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje. Vabilo za sklic sveta se skupaj z gradivom pošlje tudi županu in tajniku občine.
Izredno sejo skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana ali na zahtevo četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi zanj. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče izredne seje v roku sedem dni od prejema zahteve za sklic, mora o razlogih za takšno odločitev obvestiti predlagatelja.
Izredno sejo lahko skliče predsednik izjemoma tudi v krajšem roku.
21. člen
Seje sveta sklicuje predsednik. Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali na zahtevo župana.
Če predsednik sveta ne skliče seje na zahtevo župana ali članov sveta v enem mesecu po vloženi zahtevi, lahko sejo skliče župan oziroma člani sveta sami.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivom, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red, mora biti vročen članom sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo.
22. člen
Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik v skladu z okvirnim programom dela sveta s sklepi in pobudami delovnih teles in sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
23. člen
Seji sveta predseduje predsednik ali po pooblastilu podpredsednik.
Če je predsednik odsoten ali zadržan, pa eden od podpredsednikov sveta.
Predsednik sveta lahko za posamezne točke dnevnega reda pooblasti podpredsednika, da vodi sejo.
24. člen
Predsedujoči najprej preveri sklepčnost seje in predlaga dnevni red seje:
– pregled realizacije sklepov in pobud,
– potrditev zapisnika prejšne seje,
– pobude in vprašanja svetnikov.
25. člen
Spremembe dnevnega reda, razen točke iz 24. člena poslovnika, lahko predlaga vsak član sveta. Za vsak predlog se glasuje ločeno, razen za točko dnevnega reda, ki jo je pisno predlagala skupina četrtine članov sveta.
Pobuda za spremembo dnevnega reda se načeloma pisno posreduje pred sejo predsedujočemu.
26. člen
Posamezne zadeve dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
V razpravi o posamezni zadevi dnevnega reda lahko sodelujejo člani sveta, župan in poročevalci matičnih delovnih teles (razpravljalci).
Ob posamezni točki dnevnega reda dobi besedo najprej predlagatelj, za njim župan, če ni sam predlagatelj, nato poročevalci matičnih delovnih teles in nato člani sveta v vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Prijave k razpravi se lahko vložijo pisno predsedujočemu pred pričetkom razprave.
Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljalcev izčrpan, se lahko k razpravi priglasijo tudi drugi člani sveta in razpravljalci, ki so že imeli besedo v razpravi.
Razprave iz prejšnega odstavka lahko predsedujoči časovno omeji.
Svet lahko na predlog predsedujočega določi razpravljalcu omejitev, da lahko o določeneni zadevi govori le enkrat.
27. člen
Razpravljalec mora omejiti svojo razpravo na zadevo, ki je na dnevnem redu. Če se ne drži vsebine te zadeve, mu lahko predsedujoči odvzame besedo.
28. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta lahko govori le tisti, ki mu predsedujoči da besedo.
29. člen
Zaradi kršitve reda ali poslovnika lahko predsedujoči izreče opomin, odvzame besedo ali izreče ukrep odstranitve s seje.
Ukrep odstranitve s seje se lahko izreče razpravljalcu, če s svojimi kršitvami reda oziroma poslovnika onemogoča delo sveta.
Predsedujoči lahko odredi, da se iz prostora, kjer poteka seja, odstrani vsakdo, ki krši red na seji.
30. člen
Predsedujoči lahko prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsedujoči mora prekiniti sejo, če to zaradi posvetovanja zahteva najmanj četrtina članov sveta ali skupnina svetnikov istoimenske liste.
1. Zapisnik
31. člen
O delu sveta se piše zapisnik, ki mora vsebovati:
– zaporedno številko seje, datum seje ter datum izdelanega zapisnika,
– kraj seje z naslovom, pričetek in konec seje ter sklepčnost z evidentiranjem prisotnosti članov ter drugih vabljenih,
– povzetek razprave o dnevnem redu in sprejeti dnevni red,
– okvir razprav z navedbo razpravljalca po točkah dnevnega reda in nedvoumni sklepi z izidi glasovanja (za, proti, vzdržani),
– posamično razpravo ali dodatek k sklepu na posebno zahtevo četrtine članov sveta ali s predhodnim glasovanjem o vključitvi v zapisnik,
– podpisa sestavljalca zapisnika-sekretarja in predsedujočega,
– citat na izrecno zahtevo člana sveta.
32. člen
Potek seje se snema na magnetofonski trak in video trak TV Medvode. Magnetofonski trak je pomoč pri sestavi zapisnika. Magnetofonski trakovi se hranijo štiri leta. Zapisniki pa se hranijo trajno.
Udeleženci sej sveta imajo pravico poslušati tonski zapis seje v uradnih prostorih Občine Medvode.
33. člen
Predsedujoči po obravnavi zapisnika ugotovi, ali je zapisnik sprejet z glasovanjem za, proti, vzdržani.
Sprejete pripombe na zapisnik so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo originalu.
Zapisnik piše sekretar ali od njega pooblaščena oseba.
34. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet se hranijo v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila vodja občinske uprave v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in arhiviranje.
V. DELOVNA TELESA
35. člen
Svet ima odbore in komisije kot svoja delovna telesa, ki so ustanovljena v skladu z določili statuta.
Delovna telesa v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja ter predloge.
Delovna telesa lahko delujejo tudi po lastnih poslovnikih, ki jih mora verificirati svet.
36. člen
Delovna telesa obravnavajo zadeve, ki jim jih dodeli v obravnavo predsednik sveta, zadeve v skladu s sklepi in programom dela sveta ter druge zadeve.
Zadeva se dodeli praviloma v obravnavo enemu delovnemu telesu, in sicer tistemu, v katerega delovno področje spada (matično delovno telo).
37. člen
Delovno telo ima predsednika, ki vodi njegovo delo, sklicuje in vodi seje ter poroča svetu o delu telesa. V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika opravlja njegove naloge namestnik predsednika, ki ga izvoli delovno telo.
Za poročanje o obravnavi predloga splošnega akta oziroma proračuna in zaključnega računa lahko odbor določi tudi drugega poročevalca.
38. člen
Seje delovnega telesa se sklicujejo po potrebi. Zahtevo za sklic da predsednik sveta. Predsednik delovnega telesa pa mora najkasneje v treh dneh odposlati vabilo, sicer sejo telesa lahko skliče predsednik sveta sam.
39. člen
Delovno telo veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Odločitve v delovnem telesu se sprejemajo z večino glasov vseh članov. Če se posamezni član delovnega telesa brez opravičila ne udeleži dveh zaporednih sej, se prične postopek za zamenjavo člana delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
40. člen
Na sejo delovnega telesa se povabi predlagatelj predloga, ki se obravnava, oziroma njegov predstavnik.
Župan in predsednik sveta lahko sodelujeta v razpravi na seji delovnega telesa, tudi če nista predlagatelja.
Na sejo lahko pridejo tudi drugi člani sveta, ki v skladu s poslovnikom o zadevi lahko razpravljajo, ne morejo pa glasovati. Na posebno željo lahko prejmejo tudi vabilo in gradivo za določeno sejo delovnega telesa.
Na sejo se lahko povabijo kot sodelujoči v razpravi tudi strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti.
VI. KOLEGIJ PREDSEDNIKA SVETA
41. člen
Kolegij predsednika sveta je posvetovalno telo predsednika sveta. Kolegij pomaga predsedniku pri organiziranju dela sveta, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti sveta.
Kolegij predsednika sveta sestavljajo:
– predsednik sveta,
– podpredsednik sveta,
– predsedniki komisij in odborov ali od njih pooblaščeni člani.
42. člen
Predsednik sveta lahko skliče sejo kolegija, da se posvetuje o:
– predlogih dnevnega reda sej,
– delovnih razmerah članov sveta, komisij, odborov in sekretarja,
– predlogu o višini sredstev, ki naj bodo zagotovljena v proračunu občine za delo sveta in njegovih delovnih teles,
– drugih zadevah, določenih s poslovnikom ali drugimi akti.
VII. ODLOČANJE
1. Javno
43. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh njegovih članov.
Kadar je za odločanje potrebna dvetretjinska večina, svet veljavno sklepa, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini njegovih članov.
Sklepčnost ugotavlja predsedujoči na začetku seje, ob nadaljevanju dela po prekinitvi seje in pred vsakim glasovanjem.
44. člen
Član sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj glas. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot tri minute.
Glasovanje se izvede z dvigom rok.
Na zahtevo člana sveta, se v primeru dvoma izid glasovanja ugotovi s poimenskim glasovanjem, če pa član sveta zahteva tajno glasovanje, ga mora podpreti več kot polovica navzočih članov sveta.
O izvedbi poimenskega oziroma tajnega glasovanja odloča svet.
Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsedujoči pozove člane, naj najprej glasujejo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti, in nazadnje, ali se je kdo vzdržal glasovanja.
Poimensko glasovanje se opravi tako, da se poklicani navzoči član opredeli “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽANI”. Klicanje izvede sekretar sveta po abecednem vrstnem redu.
O predlogih, danih v razpravo na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani.
Po vsakem končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na njegovi podlagi razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
Če član sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
2. Tajno
45. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se izdela toliko glasovnic, kolikor je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča, in opredelitev ZA - PROTI - VZDRŽANI. Svetnik glasuje tako, da obkroži ustrezno besedo.
46. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči ob pomoči dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administativno-tehnična opravila opravlja sekretar sveta ali od njega pooblaščena oseba.
Svetnikom se pri mizi predsedujočega vročijo glasovnice, glasujejo pa v prostoru, določenim za glasovanje. Na seznamu članov sveta se sproti označuje, kateri svetniki so prejeli glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
47. člen
Ko je glasovanje končano, predsedujoči in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov ZA, število glasov PROTI in VZDRŽANI oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog sprejet s predpisano večino ali da ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi razultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi objavi izid glasovanja.
48. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, če ni z zakonom, statutom ali tem poslovnikom določeno drugače.
Odločitve o postopku glasovanja lahko predlaga vsak član sveta, odločitev pa sprejme svet v obliki sklepa.
VIII. POSTOPEK ZA SPREJEMANJE ODLOKOV
49. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali pet odstotkov volivcev v občini. Delovno gradivo, osnutek in predlog za sprejem se posreduje pisno predsedniku sveta. O uvrstitvi na dnevni red in vrsti kvalitete gradiva odloči predsednik sveta.
Odlok mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev. Obrazložitev vsebuje razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
50. člen
Če so predlagatelji odloka volivci ali skupina članov sveta, določijo svojega predstavnika, ki sodeluje na razpravah v odborih in na sejah sveta.
51. člen
Predsednik sveta določi delovno telo, ki bo obravnavalo prejeto gradivo odloka, in poroča svetu z oblikovanimi predlogi sklepov in stališči.
Delovno telo mora poslati predsedniku sveta zapisnik seje najkasneje en dan pred sejo sveta, na kateri se bo odlok obravnaval.
52. člen
Predsednik sveta pošlje vabilo z gradivom članom sveta in županu najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo odlok obravnavan.
53. člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
Pri obravnavi osnutka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejetje odloka, ter o ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah odloka.
Pri obravnavi osnutka odloka svet lahko:
– odloči, da se osnutek odloka ne sprejme;
– sprejme stališča in pripombe, ki jih mora upoštevati predlagatelj pri pripravi predloga odloka;
– odloči, ali je osnutek primeren za obravnavo.
Če svet odloči, da je osnutek primeren za sprejetje brez sprememb, takoj preide k obravnavi predloga ter ga lahko tudi sprejme.
54. člen
Predlog odloka se poda v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati zlasti:
– ali so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka;
– stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki jih predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel,
– vsebinska usklajenost na dane pripombe.
55. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita obravnava osnutka in predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Uporabo hitrega postopka lahko predlaga predlagatelj odloka. Člani sveta ali župan pa tudi, kadar niso predlagatelji odloka.
56. člen
Amandmaji se predlagajo pri sprejemanju predloga odloka. Amandmaje lahko predlaga vsak član sveta, matično delovno telo, župan in skupina volivcev, ki je predlagatelj.
Amandma se vloži predsedniku najkasneje štiri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Amandma mora biti predložen članom sveta najkasneje dva dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Na seji, lahko predlaga amandma posamezna skupina svetnikov oziroma četrtina članov sveta.
Odloki in amandmaji se sprejmejo z večino navzočih članov sveta na seji.
IX. POSTOPEK ZA SPREJEMANJE DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV IN POSTOPEK ZA SPREMEMBO PRAVILNIKA
57. člen
Pravilnike, odredbe in navodila predlaga predlagatelj oziroma župan. Predlog s kratko obrazložitvijo pošlje župan oziroma statutarno-pravna komisija predsedniku sveta.
O predlogu pravilnika, odredbe ali navodilu odloči svet na seji.
Glede obravnave v matičnem delovnem telesu in glede vlaganja amandmajev se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje odlokov razen določbe 53. člena.
O pravilniku, odredbi in navodilu se razpravlja in glasuje v celoti, razen če so bili vloženi amandmaji.
O členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, se razpravlja in glasuje po končani razpravi o predlogih amandmajev. Na koncu se glasuje o predlogu pravilnika, odredbe oziroma navodila v celoti.
58. člen
Spremembo tega poslovnika lahko predlaga vsak član sveta. Predlog sprememb pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
Predlog sprememb poslovnika svet obravnava enkrat, upoštevajoč mnenje statutarno-pravne komisije.
X. POSTOPEK ZA SPREJETJE PRORAČUNA IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA
59. člen
Za postopek za sprejetje proračuna in zaključnega računa proračuna se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejetje odloka, če ni drugače določeno.
60. člen
Razprava o proračunu se lahko razdeli na splošno razpravo in razpravo po delih, ki jih opravijo posamezni odbori.
61. člen
Amandmaje k predlogu proračuna lahko predlaga vsak član sveta in vsako delovno telo.
Vsak vlagatelj amandmaja mora upoštevati ravnovesje med proračunskimi prihodki in izdatki.
62. člen
Če predsedujoči na osnovi strokovnega mnenja predlagatelja ugotovi, da proračun ni usklajen, zahteva, da se v določenem roku pripravi predlog usklajenega proračuna.
O vloženih amandmajih se najprej izreče župan, nakar se o vsakem amandmaju glasuje posebej.
O predlogu usklajenega proračuna se razpravlja in glasuje v celoti.
Če je proračun usklajen, se o njem glasuje in je sprejet, če se zanj izreče večina vseh članov sveta.
XI. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
1. Splošne določbe o postopku volitev, imenovanju in razrešitvah
63. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če v prvem krogu glasovanja noben kandidat ne dobi potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja, v katerem se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov v prvem krogu. V drugem krogu je izvoljen kandidat, ki dobi večino opredeljenih glasov.
Volitve predsednika sveta so tajne.
Svet lahko odloči, da so volitve javne.
64. člen
Predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika sveta lahko poda najmanj četrtina članov sveta v pisni obliki z obrazložitvijo.
Po razpravi v svetu je predsednik razrešen, če za njegovo razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
65. člen
Predsednik sveta lahko odstopi.
Svoj odstop mora pisno obrazložiti.
Svet se seznani z odstopom predsednika.
66. člen
Na enak način kot predsednik sveta se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
67. člen
Sekretarja sveta imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Sekretar sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu in njegovemu predsedniku.
Postopek za razrešitev sekretarja sveta je enak postopku njegovega imenovanja.
68. člen
Odbori in komisije občinskega sveta se imenujejo na podlagi liste kandidatov.
Glasuje se o listi kot celoti.
Kandidate za člane odborov in komisij lahko predlagajo najmanj trije člani sveta ali skupina svetnikov istoimenske liste. Člane odborov in komisij iz vrst občanov lahko predlaga tudi skupina najmanj 20 volivcev.
Na podlagi razprave o predlogih komisija za volitve in imenovanja določi listo kandidatov za imenovanje odborov in komisij.
Kandidati so imenovani, če za listo glasuje večina vseh članov sveta.
Glasovanje o listi je javno, če svet ne odloči drugače.
Razrešitev predsednika ter članov odbora in komisije lahko predlagajo najmanj trije člani sveta in skupina svetnikov istoimenske liste.
Razrešitev predsednika in članov odborov ter komisij je sprejeta z večino glasov vseh članov sveta.
Za kandidature in imenovanje novega člana odbora ali komisije se smiselno uporabljajo določbe tega člena.
69. člen
Če glasovanje o listi kandidatov ne uspe, lahko komisija za volitve in imenovanja umakne predlog liste in predlaga novo, če svet ne določi, da se glasuje o vsakem kandidatu posebej. Če tako niso imenovani vsi člani odbora, se predlagajo novi kandidati, o katerih se spet glasuje posamično.
70. člen
Kandidate za člane in predsednika nadzornega odbora imenuje svet izmed občanov na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov sestavi predsednik sveta na osnovi predloga komisije za volitve, imenovanja. Kandidate za člane in predsednika nadzornega odbora lahko predlagajo najmanj štirje člani sveta ali skupina najmanj 50 volilcev.
Kandidati so imenovani, če za listo glasuje večina vseh članov sveta.
Glasovanje je javno, če svet ne določi drugače.
71. člen
Razrešitev predsednika oziroma člana nadzornega odbora lahko predlagajo najmanj štirje člani sveta. Predsednik oziroma član nadzornega odbora je razrešen, če za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
72. člen
Kandidate za druga imenovanja, razen za imenovanje tajnika občinske uprave določi predsednik na podlagi predlogov matičnega telesa ali najmanj štirih članov sveta.
Kadar je treba imenovati več oseb, se glasuje o listi, ki jo določi predsednik. V primeru neuspelega glasovanja se smiselno uporabljajo določbe 68. člena.
Lista oziroma kandidat so imenovani, če zanje glasuje večina navzočih članov sveta, razen če statut ne določi drugače.
Razrešitev lahko predlagajo najmanj štirje člani sveta.
2. Tajne volitve
73. člen
Potek tajnih volitev vodi komisija, ki jo sestavljajo predsednik sveta in dva člana, ki ju izvoli svet.
Glasovnica za tajne volitve obsega:
– označbo sveta,
– označbo, za katero funkcijo se glasuje,
– ime in priimek kandidatov po abecednem vrstnem redu,
– navedba predlagateljev posameznih kandidatov,
– pojasnilo o načinu glasovanja,
– pečat sveta.
Ko predsedujoči ugotovi, da so glasovnice, glasovalne skrinjice ter prostor, kjer se bo glasovalo, pripravljeni, ponovno preveri navzočnost članov na seji.
Ko ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži namen volitev, objavi začetek in pojasni način glasovanja.
Predsedujoči pokliče vsakega člana in mu izroči glasovnico.
O oddanih glasovnicah se vodi poseben seznam.
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja.
Član glasuje tako, da pred kandidatom, za katerega želi glasovati, obkroži zaporedno številko. Za vsako od funkcij se glasuje le za enega kandidata.
Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katere kandidate je član sveta glasoval, sta neveljavni.
Neveljavna je tudi glaosvnica, če je član sveta glasoval za več kandidatov, kot se jih voli.
Ko vsi člani oddajo glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in odredi odmor za ugotovitev izida glasovanja.
Komisija najprej prešteje neuporabljene glasovnice in jih da v posebno kuverto.
Nato po seznamu članov sveta ugotovi, koliko članov je glasovalo.
Nato odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega kandidata posebej, koliko glasov je dobil in koliko glasovnic je neveljavnih.
O delu komisije se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Izid glasovanja se ugotovi tako:
– da se najprej ugotovi število članov sveta,
– da se nato ugotovi, koliko članov sveta je bilo navzočih na seji,
– da se ugotovi, koliko članov je prejelo glasovnice,
– da se ugotovi, koliko članov je glasovnice oddalo,
– da se ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati na glasovnici,
– da se ugotovi, koliko glasovnic je neveljavnih,
– da se ugotovi, ali in kateri od kandidatov je izvoljen.
Komisija ugotovi, kateri kandidati so bili izvoljeni.
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili potrebno število glasov.
Izid glasovanja razglasi predsednik sveta.
XII. RAZMERJE SVETA DO ŽUPANA
74. člen
Župan in svet ter njegova telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali preblematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
75. člen
Župan predlaga svetu v sprejetje proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu določi poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi odlokov in drugih aktov.
76. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve, in izrazi svoje stališče in mnenje o njih.
77. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča sam, ali po njegovem pooblastilu zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če župan ne more izvršiti sklepa sveta, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
78. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov.
79. člen
Župan zagotavlja materialne, tehnične in administrativne možnosti za delo sveta in delovnih teles sveta.
80. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem sklepu na prvo naslednjo sejo.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
81. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ukrepe.
Če svet sklene, da je treba nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana, in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
XIII. RAZLAGA POSLOVNIKA
82. člen
Če se pojavijo dvomi o pomenu določbe poslovnika, predsedujoči ali sekretar občinskega sveta med sejo razlaga poslovnik.
Zunaj seje razlaga poslovnik statutarno-pravna komisija.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika odloči svet.
XIV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
83. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik Občinskega sveta občine Medvode (Uradni list RS, št. 7/95).
84. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2416/96
Medvode, dne 24. septembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Medvode
Mitja Ljubeljšek l. r.