Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/1996 z dne 19. 8. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/1996 z dne 19. 8. 1996

Kazalo

2836. Odlok o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem, stran 3931.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/84, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 20. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95, 16/96) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 27. junija 1996 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem
l. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 21/90), v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94 in 13/96) ter v skladu z urbanističnimi zasnovami naselja Žalec kot sestavnim delom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec (Uradni list RS, št. 69/93) sprejme ureditveni načrt za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem (v nadaljevanju: ureditveni načrt), ki je sestavni del tega odloka.
Ureditveni načrt je izdelala Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana v juniju 1996 pod št. 6/96.
2. člen
Sestavni del tega odloka so vsa soglasja, ki so jih k projektu iz 1. člena podali pristojni organi in organizacije.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Opis meje topografsko:
ureditveno območje je na jugu omejeno z Levstikovo ulico, z mejo med stanovanjskim in poslovno stanovanjskim delom (občina), z železniško progo Dravograd–Celje in severnim robom območja proizvodnih dejavnosti (Mešalnica krmil, Hmezad Export-Import, Coca-cola). Na vzhodu območje omejuje zahodni rob pokopališča, na severu Stritarjeva, Hausenbichlerjeva in Cankarjeva cesta ter Oničeva ulica, na zahodu pa Aškerčeva z delom Kardeljeve ceste in Prešernova ulica.
4. člen
Opis meje območja urejanja ureditvenega načrta po obodni parcelaciji:
meja poteka večinoma po parcelnih mejah, potek je podan od JZ vogala proti vzhodu. Začetna točka meje je na južnem robu parcele št. 1940/10 (Levstikova ulica) ob križišču Levstikove in Prešernove ulice in poteka po Levstikovi ulici do vzhodnega roba parcele št. 54/3. Tu se meja obrne proti jugu in poteka po vzhodnem robu parcele št. 1054/2 do železniške proge Dravograd–Celje, ki je tudi južna meja območja. Proti severu se meja obrne po vzhodnem robu parcele št. 1982/2 in parcele 834 (Vrečarjeva ulica), zopet pa se obrne proti vzhodu po severnem robu parcele 297. Meja se nato obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu parcel št. 898/19, 979/1, 896/2 do parcele 487, nato pa po južnem robu parcele št. 895, prečka parcelo št. 897/3. Na vzhodnem robu parcele št. 638 (obvozna cesta) se ob Celjski cesti obrne proti vzhodu na južnem robu njene parcele št. 1947/2. Proti severu se obrne v višini vzhodnega roba parcele št. 777 in delno št. 779, ki jo prečka v višini severnega roba parcele št. 786/1, kjer poteka ob južnem robu pokopališča po parcelnih mejah št. 786/1, po vzhodnem robu parcele št. 785/2 in južnem št. 785/3, nato prečka Pokopališko ulico in poteka po severnem robu parcele št. 636/1 in po zahodnem robu parcele št. 636/17, nato pa po Stritarjevi ulici, dokler se ne obrne proti severu do Ipavčeve ulice, nato pa po zahodnem robu parcele št. 680 do Hausenbichlerjeve ulice. Nato poteka po Hausenbichlerjevi in Cankarjevi ulici. Na sever se obrne po Velenjski cesti po vzhodnem robu njene parcele št. 1946/1 ter jo prečka v višini severnega roba parcele 32/2 in št. 834/4. Na sever se obrne meja po vzhodnem robu parcele št. 635/6 do Oničeve ulice, kjer poteka po južnem robu parcele št. 833.4. Nato prečka Aškerčevo ulico in sledi poteku njene zahodne meje parcele št. 1737/1. Proti vzhodu zavije ob severnem robu Savinjske ceste s parcelno št. 1943, ki jo prečka in zavije proti jugu ob vzhodnem robu Prešernove ulice s parcelno št. 1063/27 in se zaključi v začetni točki.
Območje v teh mejah meri 25.6 ha.
Meja območja urejanja je razvidna na listu št. l/1 v merilu 1:1000 v grafičnem delu ureditvenega načrta.
5. člen
Območje je zaradi preglednosti razdeljeno na 13 ureditvenih enot, ki so grafično prikazane na listu št. 6:
1. enota: območje med Aškerčevo, Savinjsko, Velenjsko in Oničevo ulico
2. enota: območje med Velenjsko, Šlandrovim trgom, Cesto na Ložnico in Cankarjevo ulico
3. enota: območje med Cesto na Ložnico, Šlandrovim trgom, historično pešpotjo in Hausenbichlerjevo ulico
4. enota: območje med historično pešpotjo, Celjsko cesto, mejo območja in Stritarjevo ulico
5. enota: območje med mejo območja, Celjsko cesto in parcelno mejo domačije Celjska 5
5a. enota: območje domačije Celjska 5
6. enota: območje med historično pešpotjo, Ulico Nade Cilenšek, mejo območja, Hmeljarsko ulico, ulico Ivanke Uranjek in Šlandrovim trgom
7. enota: območje med ulico Ivanke Uranjek, Pečnikovo ulico, Ulico Savinjske čete in Šlandrovim trgom
8. enota: območje med Ulico Savinjske čete, Ulico Žalskega tabora, mejo območja, Levstikovo ulico in Savinjsko cesto
9. enota: območje med Levstikovo in Prešernovo ulico ter Savinjsko cesto
10. enota: območje med Ulico Ivanke Uranjek, Hmeljarsko ulico, Ulico Savinjske čete in Pečnikovo ulico
11. enota: območje med mejo območja, železniško progo, Ulico Savinjske čete in Hmeljarsko ulico
12. enota: območje Šlandrovega trga, Celjske in Savinjske ceste.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
Merila in pogoji za celotno ureditveno območje
6. člen
Ureditveni načrt podaja usmeritve in izhodišča za prenovo objektov, novogradnje, nadomestne gradnje, urejanje odprtega prostora in zelenih površin, spremembe namembnosti nekaterih objektov, promet, infrastrukturno omrežje in varstvo okolja.
Na območju predvidenih objektov in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli ovirali bodoče gradnje in ureditve.
7. člen
V ureditvenem načrtu so skladno z ureditveno situacijo dopustne:
– prenove
– novogradnje
– rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave objektov in naprav, ki niso predvideni za rušenje
– odstranitve objektov in naprav
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav, skladno s predhodno izdelanim katalogom opreme (stojnice, kioski, nadstrešnice...), ki mora biti potrjen tudi s strani spomeniškega varstva
– postavitev in ureditve spominskih plošč in spomenikov
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin
– ureditve zelenih površin
– tekoča vzdrževalna dela vseh objektov, naprav in spremembe namembnosti nekaterih objektov, skladno z merili po posameznih ureditvenih enotah.
8. člen
Predlog rušenja
Zaradi predvidenih posegov na območju ureditvenega načrta je predvideno rušenje nekaterih, predvsem pomožnih objektov, ki so označeni na karti gradbenih parcel, vendar le v primeru ustrezne novogradnje oziroma ureditve površin:
2. enota: gospodarski objekt Šlandrov trg 25
3. enota: gospodarski objekt na parceli št. 800
5. enota: objekt na parceli št. 672 (bencinska črpalka)
7. enota: delno pomožni objekt na parceli št. 63/1
8. enota: objekt na parceli št. 657 (pritlična poslovna stavba) in št. 831 (tržnica)
10. enota: ob prenovi Juteksa objekt na parceli št. 95/1 in delno objekta parc. št. 95/2 in 95/3
Na objektih, ki so z načrtom predvideni za rušenje, so dopustna nujno potrebna vzdrževalna dela. Prezidave, dozidave in nadzidave ter druga dela, ki bi povečala gradbeno vrednost objekta, niso dopustna.
Splošne usmeritve
9. člen
Na območju ni dopustna dejavnost, katere hrup bi presegal vrednost maksimalno dovoljene ravni hrupa 60 dB za noč in 50 dB za dan, III. stopnja varstva pred hrupom, v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in dejavnost, ki ni usklajena s pogoji za varovanje okolja, določenimi v odloku.
V roku 2 let po sprejemu ureditvenega načrta je treba izdelati elaborat inventarizacije neprimernih dejavnosti s predlogi možne sanacije, na osnovi katerega sprejme občinski svet ustrezni odlok. Rok za prilagoditev že obstoječih dejavnosti, ki ne sodijo v staro mestno jedro in niso v skladu z 52. členom tega odloka, se določi glede na možnost adaptacije, znaša 5 let.
Splošne usmeritve glede namembnosti
10. člen
Za vse enote, razen za enote št. 5 (trgovska, poslovna dejavnost), št. 8 (področje centralnih, kulturnih, trgovskih, poslovnih dejavnosti s stanovanjskimi bloki), št. 9 (področje z javnimi funkcijami ob trgovski in stanovanjski dejavnosti), št. 10 (področje s trgovsko-poslovnim značajem) in št. 11 (področje železniške postaje) ter št. 12, (Šlandrov trg z delom Savinjske ceste) se določijo glede namembnosti naslednje usmeritve:
V pritličnih prostorih, dostopnih s trga, je dopustna dejavnost, ki ustreza tržnemu prostoru (drobna trgovska, gostinska in obrtna dejavnost, poslovni prostori mestnega značaja, ki ne vplivajo negativno na okolje), v etažah nad pritličjem pa predvsem stanovanjska namembnost, poleg katere je v manjši meri dopustna tudi dejavnost, namenjena osebnemu delu in občasnemu javnemu dostopu (atelje, advokat, pisarniški prostori...). V veznih traktih trških objektov in objektih v zaledju trga, je v pritličju dopustna ustrezna dejavnost (drobna obrtna dejavnost, osebne storitve, trgovska in servisna dejavnost, ki ne vpliva negativno na okolje) oziroma stanovanjska funkcija, v nadstropju pa so pogoji isti kot pri trških objektih. Podstrešni prostori se namenijo predvsem stanovanjski funkciji. Enaka dejavnost je možna v objektih, ki so predvideni ob Cankarjevi, Hausenbichlerjevi, Stritarjevi, Pečnikovi ulici in ulici Nade Cilenšek.
Odprte površine zaledja so opredeljene kot funkcionalna zemljišča obstoječih in predvidenih objektov (dvorišča, dostopi do objektov, parkiranje, zasebni in gostinski vrtovi, otroška igrišča, zelenice...).
V čim večji meri naj se v skladu z ureditvenim načrtom ohranijo obstoječa dvorišča stanovalcev, razen dvorišč objektov javne namembnosti, kjer ta pogojuje javno rabo dvorišča in funkcionalnega zemljišča.
IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
1. Merila in pogoji za celotno ureditveno območje
11. člen
Za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani tudi v grafičnem delu ureditvenega načrta in sicer so to:
– parcelacija in lega objektov na parceli
– tip objekta
– horizontalni gabariti
– vertikalni gabariti
– arhitekturni elementi (oblikovanje fasad, stavbna zasnova in oblikovanje, naklon strešin in kritina...)
– prečni profili ulic in tlaki
– trgi
– drevoredi
– parki in zelenice.
2. Splošni pogoji za prenovo odprtega javnega prostora
Trg
12. člen
Šlandrov trg in del Savinjske ceste mora biti tlakovan niveletno enotno, kjer to dopušča obstoječe stanje. Predvideno oblikovanje tlaka in podobe trga je razvidno v grafičnem delu ureditvenega načrta. Osnovni princip oblikovanja je določen z zaporedjem: cestišče, (parkirišče), drevored in ploščad za pešce ob stavbah.
Park z dvojnim drevoredom se ohrani na prvotni višini. Šlandrov trg tvorijo: osrednja ploščad kot vozna površina za lokalni in dostavni promet s kratkotranjim parkiranjem, katero prekinjamo z organiziranimi ploščadmi na križiščih s prečnimi cestami. Ob hišah oblikujemo ploščadi za pešce z vstopi v stanovanja in lokale. Oblikovanje talnih površin je enotno v kombinaciji kamna, kamnitih kock in asfalta s poudarjanjem osrednjih ploščadi, vhodov in muld. Med voznim prostorom in prostorom za pešce zasadimo drevored. Osrednji dvojni drevored v SV delu trga oblikujemo tudi z manjšimi ambientalnimi ureditvami, na začetku in koncu s spominskimi obeležji. Sedanje različne nivoje trga v niveleti kar najbolj poenotimo, razen v SV prostoru trga, kjer je nivo peščeve ploščadi ob hišah nižji od ploščadi parka.
Postavitev urbane opreme (predvsem oprema parkov, Šlandrovega trga, tlakovanje ulic in pešpoti...) je razvidna tudi iz grafičnega dela ureditvenega načrta, oblikovanje mestne opreme bo določeno z izdelavo kataloga. Na trgu se lahko postavljajo le začasni provizorni objekti, ki morajo biti posebej oblikovani.
Razsvetljava trga se uredi s svetilnimi stebri, skladno z oblikovalskim katalogom opreme mestnega prostora.
Ulice in peš povezave
13. člen
Za tlakovanje ulic in peš povezav so predvideni materiali kot: asfalt, granitna kocka ali kombinacija obeh, v smislu kockastih obrob, rastrov in muld, kot poudarke prostora je posamezne površine možno tlakovati tudi v kamnu. Poleg tlakov bo prenova ulic obsegala tudi komunalno prenovo in urbano opremo, kar bo določeno v katalogu mestne opreme.
Dvoriščni prostori
14. člen
Dvoriščne prostore je treba urejati kot parkovne in vrtne površine ali tlakovati ploščadi v smislu dejavnosti, ki se nahajajo v objektih ob trgu in veznih objektih. Na dvoriščnih prostorih je možno, skladno z ureditvenim načrtom, organizirati tudi parkirne prostore za potrebe uporabnikov objektov. Ob prenovi objekta je obvezno načrtovati tudi prenovo dvorišča in vrta kot celote.
Ureditev okolice objekta in zasaditev mora biti končana pred izdajo uporabnega dovoljenja.
Pomožne objekte (vrtne ute, pergole, senčnice...) ni dopustno postavljati ob glavnih ulicah, temveč na dvoriščih za objekti ali na zelenicah med objekti.
3. Merila in pogoji za prenovo grajene strukture
Splošni pogoji
15. člen
Usmeritve za urejanje notranjega prostora med Pečnikovo ulico in trgom ter na območju med Cankarjevo, Velenjsko, Hausenbichlerjevo ulico, traso Godomlje in trgom (enote št. 1,2,3,4,6,7,8):
1. Vse objekte, ki sledijo historični parcelaciji, je možno obnoviti v obstoječem stanju ali nadomestiti z nadomestnim objektom, ki upošteva značilno gradnjo na vzdolžnih parcelah v skladu z dovoljenjem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
2. Ob prenovi in novogradnji naj se ohranja:
– značilna vzdolžna zazidava, ki omogoči interne prehode trg – trgu vzporedne ulice (Pečnikova, Cankarjeva, Hausenbichlerjeva ulica)
– vezne trakte je možno podaljšati ob upoševanju principa vzdolžnosti in v skladu z obliko parcele in stavbe, na katere se navezujejo
– stavbe na trgu vzporedni ulici, je možno zaključiti tudi prečno ob upoštevanju gradbene črte
– naklon in struktura strešin: vse strehe naj imajo naklon nad 40% in kritino bobrovec ali njemu prilagojene kritine enake strukture in barve
– uporaba gradbenih materialov pri obdelavi fasad: uporabljajo se klasični ometi in leseni detajli ter kamen, manj pa kovinski in betonski detajli
– enaki materiali se upoštevajo tudi pri gradnji vrtnih ali parcelnih ograj.
16. člen
Tolerance pri grafično podanih tlorisnih gabaritih so dopustne do -15%, ob obveznem upoštevanju gradbene črte.
Horizontalne gabarite za predvidene objekte in obstoječe objekte, ki se prenavljajo ali dozidavajo, določa gradbena črta. Odmiki od objektov gradbene črte in zamiki gradbene črte preko regulacijske niso dopustni.
Pri dozidavah se gradbena črta novih objektov prilagaja smeri in zamikom obstoječih objektov.
Garaža in pomožni prostori so praviloma vključeni v volumen objekta. Prizidki so izjemoma sprejemljivi samo kot nujna funkcionalna širitev glavnega objekta in se oblikovno prilagajajo glavnemu objektu v enovito arhitekturo.
17. člen
Pri fasadah objektov je pomembno ohranjati razmerje med polnim in praznim (okna), upoštevati poudarke vhodov, vež, prehodov in razmerja ter elemente, značilne za staro mestno jedro v Žalcu.
18. člen
Pri vseh predvidenih prostostoječih objektih, je obvezna simetrična dvokapna streha z opečno (ali njej podobno) kritino z naklonom nad 40%. Slemena streh tečejo praviloma vzporedno z glavno komunikacijo, v zaledju oziroma notranjosti pa so nanjo pravokotna. Ob trgu vzporednih ulicah so lahko objekti z ulico vzporedni. Višina venca in slemena novega objekta v neposrednem zaledju trga ne sme presegati višine sosednjih objektov.
19. člen
Pri novogradnjah je potrebno pridobiti tudi geološko poročilo.
20. člen
Pogoji za izgradnjo in prenovo podstrešij
Glede na usmeritve pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je možna izvedba strešnih odprtin, kar je razvidno tudi iz karte št. 2 v grafičnem delu ureditvenega načrta:
1. na objektih, ki niso locirani v najožjem ambientu Šlandrovega trga in nimajo lastnosti kulturnega spomenika ter veznih traktih trških objektov je izraba podstrešnih površin možna v celoti. Strešne odprtine morajo biti prilagojene tipu in masi arhitekture. Na zavarovanih objektih morajo biti strešne odprtine historične (line, kukrli...), na nezavarovanih pa je možna tudi izvedba modernejših strešnih odprtin ali vgraditev strešne odprtine v ravnini strešine, ob pogoju, da je oblikovanje celotnega objekta enovito (zaželjen enak tip in velikost oken)
2. na zavarovanih objektih v središču naselja ob Šlandrovem trgu je možna izraba strešnih površin za bivalne prostore in osvetlitev samo na dvoriščni strani ter na prostih zatrepih. Odprtine morajo biti oblikovane in dimenzionirane skladno s historično podobo in velikostjo objekta. Na trški strani pa je možno ohraniti oziroma obnoviti le obstoječe historične prezračevalne odprtine, izvedba novih ali večanje obstoječih pa ni dopustno. Odprtine, ki so izvedene brez soglasja spomeniške službe, je potrebno ustrezno preoblikovati ali odstraniti.
3. na objektih, zavarovanih kot kulturni spomenik, izraba podstrešja v stanovanjske namene in izvedba strešnih odprtin ni mogoča. Izjemoma je mogoča izraba podstrešja pod pogojem, da je nova funkcija usklajena s celotnim programom spomenika, da ne zahteva dodatnih večjih posegov v substanco objekta in da nova funkcija podstrešja ne potrebuje dnevne svetlobe (npr. galerija, depo...)
4. Merila in pogoji po posameznih ureditvenih enotah
21. člen
V 1. ureditveni enoti je predvidena novogradnja treh prostostoječih stanovanjskih objektov, za katere veljajo naslednji pogoji oblikovanja:
– okvirne tlorisne dimenzije: 10x14 m
– tlorisna bruto površina: 140 m2
– etažnost: P+1+M
– streha: dvokapnica, sleme poteka pravokotno na trg, kritina je opečna in rdeče barve
– gradbena črta: 5m od vzhodne meje parcele srednjega predvidenega objekta
– dostop: z Velenjske in Oničeve ulice
– oblikovanje: lahko je svobodnejše kot v historičnem jedru. Objekti se prilagajajo gradbeni črti
Za dozidavo ob trgu veljajo naslednji pogoji:
– okvirne tlorisne dimenzije: 10x7 m
– tlorisna bruto površina: 70 m2
– etažnost: P+1
– oblikovanje: po smernicah pristojnega zavoda za spomeniško varstvo
– namembnost: v pritličju je predvidena poslovna dejavnost (lokal, drobna obrt), v nadstropju pa stanovanjska ali poslovna namembnost, ki je namenjena osebnemu delu z občasnim javnim dostopom (kot advokat, atelje...)
– dodatni pogoji: v kolikor bi novogradnja segala preko balkona na severni strani sosednjega objekta, je potrebno pridobiti soglasje soseda
Predvideni sta nadomestni gradnji ob severni parcelni meji v atriju, dostopnem s trga ob pogojih:
– etažnost: P+1
– tlorisna bruto površina: 200 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 10x20 m
in prenova veznega trakta v obstoječih dimenzijah ob Velenjski ulici (P+1). Za oba veljajo še naslednji pogoji:
– streha: dvokapnica, sleme poteka pravokotno na trg, kritina je opečna in rdeče barve
– namembnost: v pritličju je dopustna nemoteča dejavnost kot so pisarne in drobna storitvena obrt, v nadstropju pa praviloma stanovanja oziroma poslovna namembnost z občasnim javnim dostopom (advokat, atelje...)
– oblikovanje: arhitektura objekta mora biti usklajena s trško, napajanje je mogoče le z dvorišča, ki se napaja preko atrija, vstopi v objekt ob Velenjski ulici pa so predvideni z Velenjske ulice.
22. člen
V 2. ureditveni enoti je predvidena novogradnja dveh stanovanjskih hiš z veznimi trakti ob Cankarjevi ulici. Pogoji oblikovanja:
– okvirne tlorisne dimenzije: po 15x10 m in vezni trakt 7.5x7.5 m
– bruto gabariti: po 215 m2
– etažnost: P+1+M
– zahtevnost oblikovanja: objekt ima lahko tloris v obliki črke L in glavni vhod s Cankarjeve ulice
– streha: dvokapnica, sleme poteka vzporedno z ulico, kritina je opečna in rdeče barve
– namembnost objektov je stanovanjska, z možnostjo vzpostavitve dejavnosti v pritličju
– gradbena črta: objekti so določeni z gradbeno črto , ki poteka v isti oddaljenosti od roba cestišča kot stanovanjski bloki ob Cankarjevi ulici.
Predvidena je nadomestna gradnja z novogradnjo prizidka na parc. št. 25/2, ob naslednjih pogojih oblikovanja:
– etažnost: P+1+M
– prizidek : okvirne tlorisne dimenzije: 7,5 x 6 m
– bruto gabarit: 45 m2
– streha: dvokapnica, sleme poteka pravokotno na Šlandrov trg, kritina je opečna in rdeče barve
– namembnost je poslovno stanovanjska
– dostopnost: dovoz je predviden s severne strani, kjer je treba urediti parkirne prostore. Z južne strani so dovozi za uporabnike mogoči glede na dogovor s sosedi.
Predvidena je novogradnja objekta, kvadratnega tlorisa ob gradbeni črti na vogalu Cankarjeve in Ceste na Ložnico ob naslednjih pogojih oblikovanja:
– bruto gabarit:144 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 12x12 m.
– etažnost: P+1+M
– streha: štirikapnica, kritina pa opečna in rdeče barve
in nadomestna gradnja oziroma prenova objekta ob Cesti na Ložnico:
– bruto gabarit: 250 m2,
– okvirne tlorisne dimenzije: 8.5x30 m,
– etažnost: P+1+M,
– streha: dvokapnica, kritina pa opečna in rdeče barve
Ostali pogoji oblikovanja za oba objekta:
– zahtevnost oblikovanja: oblikovanje objekta kvadratnega tlorisa na vogalu mora biti usklajeno s historičnim in se obravnava celovito, idejno rešitev je potrebno pridobiti v povezavi s predvidenim objektom ob Cesti na Ložnico. V pritličju ima vzdolžni objekt arkade proti Cesti na Ložnico. Objekta je možno povezati.
– gradbena črta: odmaknjena za 12 m od Ceste na Ložnico, ob Cankarjevi se prilagaja obstoječim objektom
– namembnost: v pritličju so dopustni poslovni prostori, v nadstropjih pa praviloma stanovanjska namembnost oziroma poslovna dejavnost, namenjena osebnemu delu kot atelje, ordinacija z manjšo frekvenco javnega dostopa.
– dostopnost: s Ceste na Ložnico
Predvidena je prenova ali nadomestna gradnja veznih traktov trške hiše Šlandrov trg 25, z delno novogradnjo v osrednjem delu pod naslednjimi pogoji:
– okvirne tlorisne dimenzije novogradnje: 5x10 m
– bruto gabarit: 50 m2
– etažnost prenovljenih in novograjenih objektov: P+1+M, ne preko trškega objekta
– zahtevnost oblikovanja: oblikovanje fasad se prilagaja trški arhitekturi, objekti skupno tvorijo atrij, dostopen s trga
– namembnost: ista kot pri objektih ob Cesti na Ložnico.
– dostopnost: preko atrija
– napajanje: s severne strani in občasno s trga (52. člen)
Za oblikovanje nadomestne gradnje na parcelni meji na parceli št. 20/2 in na parceli št. 813/1 veljajo naslednji pogoji:
– tlorisne dimenzije: objekta ostajata istih tlorisnih dimenzij oziroma z minimalnimi razširitvami (do 5x25 m za vsak objekt)
– etažnost: P+1 in višinsko ne presegajo trškega niza
– zahtevnost oblikovanja: vstopi se uredijo z atrija, oblikovanje fasad pa se prilagaja historični arhitekturi trga.
– streha: dvokapnica, sleme poteka pravokotno na trg, kritina je opečna in rdeče barve
– namembnost: v pritličju so dopustni poslovni prostori, v nadstropjih pa praviloma stanovanjska namembnost oziroma v manjši meri tudi poslovna dejavnost
Za oblikovanje dozidave na severni strani trške hiše Šlandrov trg št. 35 veljajo naslednji pogoji:
– bruto gabarit: 80 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 12x7 m
– etažnost: P+1
– zahtevnost oblikovanja: objekt se oblikovno prilagaja dozidanemu objektu
– namembnost: objekt se funkcionalno prilagaja dozidanemu objektu
Potrebno je urediti površine za parkiranje za potrebe stanovalcev in uporabnikov predvidenih objektov. Ob veznem traktu Šlandrov trg 25, 27, 41 in ob Velenjski cesti je treba urediti tlakovan atrij za dostop do objektov.
23. člen
V 3. ureditveni enoti veljajo za oblikovanje predvidenega novograjenega prostostoječega vzdolžnega objekta ob Cesti na Ložnico naslednji pogoji oblikovanja:
– bruto gabarit: 380 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 12x32 m
– etažnost: P+1+M
za oblikovanje prostostoječega, kvadratnega tlorisa na vogalu Hausenbichlerjeve ulice pa naslednji pogoji:
– bruto gabarit: 144 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 12 x 12 m
– etažnost: P+1+M
Za oba objekta velja:
– gradbeno črto določa odmik “sušilnice” od Hausenbichlerjeve ulice na severni strani in oddaljenost od Ceste na Ložnico, ki znaša od cestišča 8m na zahodni strani
– pogoji za zahtevnost oblikovanja in namembnost so enaki kot za objekta na nasprotni strani Ceste na Ložnico.
Pogoji za preoblikovanje obstoječega objekta sušilnice:
– etažnost: objekt se višinsko zniža na vertikalni gabarit P+1+M
– tlorisni bruto gabarit: objekt je možno na južni strani razširiti z izgradnjo pritličnega prizidka, tako da znaša bruto gabarit skupno 270 m2 + 150 m2
– streha: dvokapnica, kritina opečna in rdeče barve in vzporedna s trgom
– zahtevnost oblikovanja: fasade se oblikujejo v skladu s historično arhitekturo trga
– dostopnost: vstopi se uredijo z ulične in dvoriščne strani.
– namembnost: objekt se nameni dejavnosti (lahko lokali in servisna dejavnost kot drobna obrt glede na 52. člen), obstoječa dejavnost ne ustreza pogojem ureditvenega načrta
Pogoji za oblikovanje predvidene zazidave dveh stanovanjskih objektov ob Hausenbichlerjevi ulici so naslednji za vsak objekt:
– okvirne tlorisne dimenzije: 10x20 in vzdolžni trakt 10x8 m
– bruto gabarit: 200 m2 in 180 m2 za vzdolžni trakt
– etažnost: P+1+M
– namembnost: ob stanovanjski namembnosti je možna ureditev prostorov za poslovno dejavnost (pisarne, drobna obrt, lokali, frizer, slaščičar in podobno) v pritličju in servisnih prostorih v veznem objektu.
– streha: novogradnje imajo dvokapnico, kritina opečna in rdeča, s slemenom, vzporednim peš poti,
– zahtevnost oblikovanja: vhodi v objekt s Hausenbichlerjeve ulice, ki morajo biti ustrezno poudarjeni
– gradbena črta: črta se prilagaja prenovljenemu objektu nekdanje sušilnice.
Prenovljenemu veznemu traktu na parceli št. 6/1 se predvidi dozidava stanovanjskega objekta ob Hausenbichlerjevi ulici, za katero veljajo naslednji pogoji:
– etažnost: P+1+M
– bruto gabarit: 200 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 20x10 m, skupna bruto površina s prenovljenim objektom je 400 m2
– namembnost: stanovanjska
– dostopnost: objekti so dostopni preko Hausenbichlerjeve ulice in urejenega prehoda do trga
– gradbena črta, streha in zahtevnost oblikovanja: kot pri objektih v prejšnjem odstavku
Pogoji za preoblikovanje vzdolžnih objektov nekdanjega Ferralita:
– etažnost: P+1
– bruto gabarit: 770 m2, na zahodni strani bruto gabarit 180 m2,
– okvirne tlorisne dimenzije: 5x32 m na vzhodni strani in na zahodni 7x11m, ob prenovi je zahodni trakt za 10 m in vzhodni za 14 m krajši od obstoječe dolžine, tako da se oba zaključita pred načrtovano peš potjo in se prilagajata gradbeni črti, kar je razvidno tudi iz grafičnega dela ureditvenega načrta
– gradbena črta: se prilagaja prenovljenemu objektu nekdanje sušilnice
– zahtevnost oblikovanja: sedanji objekt je možno prenoviti oziroma nadomestiti z novim tako, da se sedaj strnjeni objekt velike dolžine preoblikuje v več manjših enakega gabarita višine P+1, oblikovanje fasad mora ustrezati oblikovanju trške historične arhitekture in mora biti ustrezno členjeno na več enot
– dostopnost: vstopi v lokale se uredijo z osrednje ploščadi, ki se tlakuje v skladu s tlakovanjem Šlandrovega trga
– namembnost: v skladu z 52. členom
Pogoji za preoblikovanje objektov na parceli št. 795/7 in 68
– etažnost: P
– tlorisni gabarit: kot v obstoječem stanju
– streha: dvokapnica z opečno kritino rdeče barve
– oblikovanje: prilagojeno bližini historičnega jedra; vhodi naj bodo urejeni z atrija
– namembnost: možno je dopustiti dejavnosti v skladu z 52. členom
Predvidena je dozidava trški hiši Šlandrov trg 15, za katero veljajo naslednji pogoji oblikovanja:
– etažnost: P+1+M, višinsko ne sme presegati trškega objekta
– tlorisni gabarit: 10 x 7 m
– okvirne tlorisne dimenzije: 70 m2
– streha: dvokapnica z opečno kritino rdeče barve
– oblikovanje: prilagojeno bližini historičnega jedra
– namembnost: možno je dopustiti dejavnosti v skladu z 52. členom.
24. člen
V 4. ureditveni enoti je predvidena novogradnja dveh individualnih stanovanjskih hiš z možnostjo ureditve nemoteče dejavnosti v pritličju objektov. Pogoji za oblikovanje severnega objekta:
– etažnost: P+1+M
– bruto gabarit: 200 m2 in 180 m2 za vzdolžni trakt
– okvirne tlorisne dimenzije: 10x20 in vzdolžni trakt 10x8 m
– gradbena črta: objekt se na severu prilagaja gradbeni črti objektov ob Hausenbichlerjevi ulici oziroma peš poti, ki jo določa “sušilnica”
Pogoji za oblikovanje južnega objekta:
– etažnost: P+1+M
– bruto gabarit 90 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 11x8m
Pogoji oblikovanja za oba objekta: vogalni objekt ima tlorisni gabarit v obliki črke L, oblikovanje se zaradi neposredne bližine historičnega jedra temu prilagaja
Predvidena je dozidava obstoječe Veterinarske postaje z objektom spremljajoče dejavnosti, za katero veljajo naslednji pogoji:
– etažnost: P+1
– bruto gabarit: 100 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 7x14 m
– oblikovanje: oblikovno se prizidek prilagaja dozidanemu objektu
Na območju ob Pokopališki ulici se predvidi parkirišče, ob njegovem zahodnem robu je dopustno postavljanje infrastrukturnih objekov in naprav.
25. člen
V 5. ureditveni enoti je predvidena prostostoječa novogradnja s trgovsko oziroma poslovno dejavnostjo, za katero veljajo naslednji pogoji:
– etažnost: P (višina kot pri dozidanem objektu)
– bruto gabarit: 500 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 20x25m
– gradbena črta se prilagaja obstoječim trgovskim objektom Agrine in njihovemu odmiku od Celjske ceste
Za predvideno dozidavo objektom Agrine s podobno dejavnostjo se določijo naslednji pogoji:
– etažnost: P+2+M
– bruto gabarit: 900 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 42x25 m
Pogoji za oba objekta:
– napajanje obeh objektov se vrši preko preoblikovanih dovoznih in parkirnih površin
– oblikovanje: zaradi označitve vstopa v mesto naj se prostostoječi objekt ustrezno oblikuje. Arhitektura objekta se mora oblikovno uskladiti z morfologijo obstoječih stavb.
26. člen
Za območje parcele pod Celjsko 6 v ureditveni enoti 5a veljajo naslednji pogoji:
Prostor je treba obravnavati kot prostor s posebnim značajem; obstoječe stavbe je možno obnoviti v obstoječi arhitekturi, na katero se mora navezovati tudi oblikovanje neposrednega okolja. Predvsem je treba usmeriti pozornost na ohranjanje ozelenjenega okolja
– namembnost: poleg stanovanjske in ostalih, ki so dopustne na trgu, predvsem turizem, gostinstvo in kultura
27. člen
V 6. ureditveni enoti je treba varovati sistem historične parcelacije, predvsem ob tržni zazidavi z objekti P+1 in P. V notranjosti je možno objekte na dvoriščih obnoviti ali dozidati v skladu z obstoječimi tlorisnimi in višinskimi gabariti obstoječih stavb ob upoštevanju značilnih arhitekturnih oblikovalskih elementov obstoječe arhitekture.
Za prenovo kompleksa nekdanjega Gramesa veljajo naslednji pogoji:
– zahtevnost oblikovanja: poseben poudarek je treba posvetiti prilagoditvi objekta značilnostim trške arhitekture. Fasade, notranjega atrija se preoblikujejo tako, da z arkadami pred objektom zakrijemo industrijsko oblikovano fasado in salonitno streho objekta. Zunanje fasade zakrijemo z ozelenitvijo.
– streha: arkadni nadstrešek širine 2,4 m ima naklon 40%.
– namembnost: obstoječe objekte je možno prenoviti v smislu novega programa (trgovine, servisna dejavnost) in glede na 52. člen
Pogoji za ureditev atrija:
notranjost atrija uredimo kot ozelenjeno javno ploščad tako, da v vzdolžnem nadaljevanju veznega trakta hiše Šlandrov trg 20, zasadimo ozelenjeno jedro z drevesi in fontano, okoli katerega je možno urediti dostavne parkirne prostore. Z dvokapnico naklona 40% je treba prekriti tudi objekt kurilnice in vzdolžni objekt ob ulici Ivanke Uranjek. Notranji atrij naj se poveže tudi proti Šlandrovemu trgu z javnim prehodom. Parkiranje se uredi na predvidenem parkirišču ob Ulici Nade Cilenšek, kjer je možno urediti tudi razstavni prostor na prostem. Parkirišče se s prehodom poveže z atrijem.
28. člen
V notranjih dvoriščih in ob Pečnikovi ulici v 7. ureditveni enoti je predvidena predvsem dozidava obstoječih objektov, za kar veljajo naslednji pogoji za oblikovanje:
– ker so predvidene kot novogradnje predvsem dozidave, se te navezujejo na oblikovanje dozidanega historičnega objekta in na usmeritve, opisane v splošnih pogojih
– namembnost: nestanovanjska namembnost, ki ni moteča (trgovski in gostinski lokali, drobna obrt, storitve) je možna v pritličju objektov in izjemoma nad pritličjem, pod pogojem, da je to osebno delo z občasnim javnim dostopom
Za oblikovanje dozidave obstoječemu objektu ob Ulici Ivanke Uranjek na vogalu ulice veljajo naslednji pogoji:
– etažnost: P+2+M
– bruto gabarit: 150 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: za 5m se podaljša obstoječi vzdolžni objekt , ki ga zaključimo vzporedno s Pečnikovo ulico s tlorisnim gabaritom 15x7m
– namembnost: ustrezna dejavnost (lahko banka)
– zahtevnost oblikovanja: objekt se gabaritno in glede strešin prilagaja obstoječemu. Oblikovanje mora biti usklajeno s trško arhitekturo. Objekt je oblikovan kot vogalni, ki se Pečnikovi ulici umakne za vrsto parkirnih mest in pločnik (skupno 5m). Prostor med parkirnimi mesti je treba zasaditi z vrsto dreves, ki zaključujejo prostor Pečnikove ulice. Vhod v Pečnikovo ulico v širini stavbne parcele je urejen z dvosmernim prometom širine 6m.
– streha je dvokapnica z naklonom 40% in vzporedna z ulico
– gradbena črta: odmik gradbene črte od Pečnikove ulice znaša 5m
– napajanje vogalnega objekta v obliki črke L se vrši preko atrija, pred objektom ob Pečnikovi ulici pa je urejeno parkiranje.
29. člen
Za novogradnjo trgovskega objekta na mestu predvidene porušitve tržnice veljajo naslednji pogoji:
– etažnost: P+1
– bruto gabarit: 300 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 20x9 m in vzdolžni trakt 9x14 m
– gradbena linija na severni strani objekta se prilagaja obstoječi stavbi Savinjska 12 in je od objekta Savinjska cesta 4 odmaknjena za 10 m proti vzhodu
– zahtevnost oblikovanja: Pri oblikovanju arhitekture objekta je treba upoštevati elemente tržne arhitekture sosednjih hiš, v soglasju s smernicami pristojnega zavoda za spomeniško varstvo
– napajanje: napajanje objekta je z južne strani, kjer se tudi na novo koncipira sicer že obstoječe parkirišče, preko katerega poteka pešpot od Ulice Savinjske čete do Levstikove ulice in mestnega parka.
Ob Ulici Talcev se južno od obstoječega prenovljenega gospodarskega poslopja predvidi kot nadomestna gradnja porušenega objekta novogradnja objekta pod naslednjimi pogoji:
– etažnost: P+1+M
– bruto horizontalni gabarit: 144 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 12x12 m
– streha: kritina je opečna in rdeča, sleme strehe je vzporedno z Ulico talcev,
– gradbena črta: odmik od ulice Talcev se prilagaja odmiku obstoječega stanovanjskega bloka vzhodno od objekta, na zahodu pa je gradbena črta določena s prenovljenim gospodarskim poslopjem
– namembnost: centralna funkcija oziroma funkcijo, ustrezno področju centralnih dejavnosti
– zahtevnost oblikovanja: oblikovanje objekta naj bo usklajeno s trško arhitekturo
Na parceli št. 252 se ob prenovi korigira prizidek objektu VVZ pod naslednjimi pogoji:
– etažnost: P+1+M
– v istih tlorisnih dimenzijah in gabaritih
– naklon strehe in oblikovanje fasad se prilagodi naklonu strehe in oblikovanju fasade zgradbi VVZ
– pogoji za oblikovanje: obstoječi gospodarski objekt ob vrtcu je možno obnoviti tako, da se v pritličju uredijo arkade ob Ulici talcev, kjer objekt. posega v ulični prostor (pločnik). Oblikovanje fasad se prilagodi fasadi zgradbe VVZ.
– namembnost je lahko poslovna ali stanovanjska.
Za oblikovanje novega objekta severno od železniške proge in zahodno od obstoječega veljajo naslednji pogoji:
– etažnost: P+2+M, višinski gabarit se prilagaja sosednjemu stanovanjskemu bloku .
– bruto horizontalni gabarit: 390 m2
– okvirne tlorisne dimenzije:15x26 m
– streha: sleme je pravokotno na železniško progo, kritina je opečna in rdeče barve
– namembnost: družbena in stanovanjska dejavnost
– dostopnost: preko dvorišča s parkiriščem
– zahtevnost oblikovanja: zaradi lokacije je arhitekturno oblikovanje lahko svobodnejše kot v historičnem jedru.
30. člen
V 9. ureditveni enoti ni predvidena gradnja objektov. V skladu z grafičnim delom ureditvenega načrta se predvideva preoblikovanje mestnega parka in ureditev parkirišča ob blagovnici. Proti jugu se razširi parkirišče ob zdravstvenem domu, na zahodni strani objekta temeljnega sodišča pa se uredi parkiranje, dostopno z Levstikove ulice.
31. člen
Za prenovo kompleksa Juteks veljajo naslednji pogoji:
– namembnost: ob delni rušitvi je možno prenoviti objekte v atrijski kompleks z ustrezno dejavnostjo: trgovsko-gostinsko, obrtno-uslužnostno in servisno, za okolje nemotečo proizvodnjo, kulturne, športno-rekreacijske in družabne dejavnosti. V prvi fazi se uredijo v prvem (severnem) atriju pokriti ali nepokriti prodajni prostori za živilsko ali neživilsko blago, v južnem pa parkirni prostori za potrebe lokalov,
– ostali pogoji oblikovanja: arhitektura se modificira v skladu z namembnostjo in okoljem (industrijske fasade se adaptirajo v skladu z novim programom in značajem prostora), vendar pa celovito. Vhodi so praviloma z atrijev, na cestno stran se ob Pečnikovi ulici po možnosti uredijo arkade, ob Ulici Savinjske čete pa se sedanje industrijske fasade preoblikujejo v skladu z novo namembnostjo prostorov,
– napajanje je mogoče z vzhodne strani po dovozni cesti.
V notranjosti Juteksa se po porušitvi objekta v osrednjem delu predvidi dve novogradnji, ki razdelita osrednji del na severni in južni atrij, pod naslednjimi pogoji:
– etažnost: isti višinski gabariti kot trakt ob Pečnikovi ulici
– bruto tlorisni gabariti: 345 m2 in 405 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 15x23 m in 15x27 m
– streha: dvokapnica z opečno kritino rdeče barve in slemenom, vzporednim s Pečnikovo ulico
V primeru obsežnejših, celovitejših posegov (programskih in gradbenih) veljajo naslednji pogoji:
– vertikalni gabarit naj ne presega ostale tržne arhitekture
– zahtevnost oblikovanja: oblikovanje naj bo ustrezno bližini historičnega ambienta trga in njegovega zaledja
– priprava dokumentacije: razpiše se javni natečaj za izdelavo projektov
– v primeru, da se celotni kompleks na novo zgradi, je obvezno urediti zadostno število parkirnih mest z možnostjo izven nivojskega parkiranja.
Za oblikovanje dozidave na vogalu ulice Ivanke Uranjek in Hmeljarske ulice veljajo naslednji pogoji:
– etažnost: P+2, v velikosti nekdanjega objekta
– bruto tlorisni gabariti: 800 m2 in 130 m2
– okvirne tlorisne dimenzije: 50x16 m in 13x10 m
– streha: naklon strešine in kritina je ista kot pri dozidanemu objektu, sleme vzporedno z ulico
– namembnost: stanovanjska namembnost z lokali v pritličju in 1. nadstropju ali poslovna dejavnost v celoti.
32. člen
V 11. ureditveni enoti (področje železniške postaje) je predvidena novogradnja kot dopolnitev obstoječe ali prenova obstoječega objekta, ki bi se prilagodil postajnemu poslopju v oblikovnem in funkcionalnem smislu. Arhitekturo obstoječe postaje je treba arhitekturno in prostorsko zaščititi.
Park ob železnici se modificira delno v parkirišča ob ulici, s tem da se obstoječa zasaditev ohrani in dopolni. V parku je na njegovem robu dopustno postavljanje objektov za potrebe infrastrukturnega urejanja parkov in zelenic. Asfaltirana ploščad, vzhodno od postajnega poslopja, ostane funkcionalna površina v lasti slovenskih železnic, ob njenem severnem robu pa je predvidena zasaditev vrste dreves, skladno z grafičnim delom ureditvenega načrta, tako da ta ne moti uvoza in izvoza na ulico, ki poteka ob ploščadi.
V. MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
33. člen
Na Šlandrovem trgu je predvidena ponovna posaditev kostanjevega drevoreda.
Na vzhodnem delu trga se uredi obstoječi park – postopoma se nadomesti obstoječe drevje z drugimi vrstami z večjo krošnjo.
34. člen
V območju urejanja je potrebno urediti javne zelenice in naslednje parke: park pred zdravstvenim domom, pred cerkvijo, na Šlandrovem trgu, med občino in Ulico talcev, med Savinjko in Levstikovo ulico in pri veterinarski postaji. Severni del parka pri železnici je treba prilagoditi za potrebe parkiranja tako, da v obstoječo zasaditev ne posegamo oziroma jo nadomestimo in dopolnimo v skladu s konceptom zasaditve (vizualna in protihrupna zaščita).
Obstoječe drevje v mestnih parkih se varuje, s kolikor ni v nasprotju s predvidenim konceptom zasaditve. Oprema v parkih se načrtuje skupno z opremo odprtega prostora (katalog mestne opreme) in v skladu z značajem parka.
35. člen
Notranje atrije in ploščadi je treba ozeleniti s parkovno zasaditvijo in v skladu s funkcijo prostora.
Ob celotni historični komunikaciji, peš povezavah in cestah za motorni promet in parkiriščih je, kjer to dopuščajo prostorske možnosti, predvidena zasaditev drevoreda in zelenic skladno z grafičnim delom ureditvenega načrta. Na izpostavljenih površinah, ob cestah in železnicah se predvidi še dodatna zasaditev (protihrupna in vizualna zaščita).
Med Levstikovo in ulico Savinjske čete je ob ozelenjeni peš povezavi potrebno ustrezno prezentirati ostanke starega mestnega obzidja.
36. člen
Pri urejanju parkirišč, posebej pri tistih, ki so predvidena na mestu obstoječih zelenic ali posegajo v park, je zaželjeno uporabiti travne plošče in ohraniti večje drevje.
VI. MERILA IN POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
1. Prometna ureditev
37. člen
Ureditve na širšem območju
Ureditev prometa na širšem območju opredeljujejo sprejete “Urbanistične zasnove naselja Žalec” kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 69/93).
Pred vstopom v mestno jedro se tranzitni promet usmeri na zunanje cestno omrežje: magistralno cesto M10 – sedanjo obvoznico, ki bo po izgradnji avtoceste služila le lokalnemu tranzitnemu prometu in obstoječo južno obvoznico za lokalni tranzitni promet v smeri proti Grižam in Libojam.
Hkrati je treba urediti ustreznejši dostop preko proge v industrijski predel tako, da se zgradi južna industrijska obvoznica v prostoru proti Savinji, na katerega se bo usmerjal tudi promet proti Grižam in Libojam. V ta namen je ustreznejše reševati vstopno križišče pri pokopališču in pri nadvozu nad progo.
Križišče južne obvoznice z mestno cesto pri pokopališču je treba dolgoročno rešiti tako, da bo zagotovljeno varno vključevanje v promet vseh vozil in v smislu jasne prometne situacije, kar je možno s prestavitvijo križišča k vstopu v mesto z obvoznice.
Ureditve na ožjem območju
38. člen
Prometni režim
Vse ceste za motorni promet imajo pri vhodu v ožje območje ureditvenega načrta poseben prometni režim kot ceste ožjega mestnega jedra, kjer ima prednost pešec. Iz ožjega mestnega jedra je izključen promet s tovornjaki nad 5 ton, dostava se lahko vrši le v določenem terminu. Hitrost motornih vozil je minimalna (30 km/h).
39. člen
Cestno omrežje ostaja praviloma istih dimenzij kot v obstoječem stanju.
Na novo se vzpostavijo ulice: od ulice Savinjske čete pri občini do križišča pred sodiščem in od vzhodne dovozne ulice do kompleksa Juteks do začetka enosmernega prometa na Pečnikovi ulici. Urejanje Hausenbichlerjeve ulice:
Ohrani se v prvotnem stanju in sega do parcelne številke 800. Obstoječe cestišče zaključimo z obračališčem, vzhodno od omenjene parcele. Nadaljevanje cestišča se v sedanjem ureditvenem načrtu ne definira, zemljišče pa se rezervira za kasnejšo uporabo.
40. člen
Pri izvajanju rekonstrukcije trga na enoten talni nivo je potrebno upoštevati kote vhodov v obstoječe objekte ter istočasno urediti prilagoditve novih nivojev z obstoječimi. Različni nivoji tal so predvideni le v severovzhodnem delu Šlandrovega trga. Nivojske razlike med ploščadjo parka in tržno površino ob hišah se premostijo s stopnišči.
41. člen
Javne parkirne površine
Javne parkirne površine se predvidijo na novo ob Šlandrovem trgu in Savinjski cesti, na območju med Pokopališko, Celjsko in Stritarjevo ulico, na parkirišču ob ulici Nade Cilenšek, na parkirišču ob novi prometni povezavi za občino, ob Hausenbichlerjevi in Cankarjevi ulici, na parceli 809 (ob Cankarjevi ulici), ob železnici, v južnem atriju Juteksa.
Preuredijo pa se parkirni prostori na Šlandrovem trgu, Celjski in Savinjski cesti,ob Cesti na Ložnico, pri zdravstvenem domu in na parkirišču ob Levstikovi ulici.
42. člen
Ob parkiriščih je obvezno zasajanje dreves in ureditev zelenic, kot je razvidno iz grafičnega dela ureditvenega načrta. Pri parkiriščih, ki so predvidena na mestu obstoječih zelenic ali posegajo v park, je potrebno ohraniti obstoječe večje drevje, za tlakovanje pa travne plošče pri parkirišču pri železnici, za občino, pri zdravstvenem domu in ob Pokopališki ulici.
Parkiranje na Šlandrovem trgu je časovno omejeno.
43. člen
Po sprejetju odloka o ureditvenem načrtu imajo vsi, ki na območju starega mestnega jedra opravljajo kakršnokoli dejavnost in nimajo zadostnega števila parkirnih mest na funkcionalnem zemljišču objekta, obveznost plačila prispevka za ureditev skupnih parkirišč. Natančnejši pogoji bodo določeni v občinskem odloku o začasni ureditvi parkiranja v mestu Žalec, ki mora biti sprejet v roku 2 let po sprejemu tega odloka.
44. člen
Napajanje objektov ob trgu je predvideno z ulic v zaledju trga oziroma ob določenih terminih tudi s Šlandrovega trga. Dostop s Stritarjeve ulice na veterinarsko postajo je dopusten le v urgentnih primerih.
45. člen
Kolesarski in peš promet
Kolesarski promet sledi cestam in glavnim peš povezavam. Nove peš povezave potekajo po trasi Godomlje, ob veterinarski postaji, ob Hausenbichlerjevi ulici, med Hausenbichlerjevo ulico in Šlandrovim trgom, ob južni strani cerkvenega kompleksa do Levstikove ulice.
2. Vodovodno omrežje
46. člen
Pri izvedbenih načrtih in izvajanju komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati obstoječe stanje komunalnega omrežja in idejne rešitve v grafičnem delu ureditvenega načrta.
Vsi objekti (stanovanjski, obrtno-stanovanjski in družbeni) morajo biti priključeni na javni vodovod. Izvedba vodovodnega omrežja lahko odstopa od idejnih rešitev, vendar pa mora upoštevati druge komunalne vode in racionalno izvedbo omrežja. Potrebno je projektirati razširitev hidrantnega omrežja v centru mesta, za zagotovitev požarne varnosti pa vgraditi tri nadzemne hidrante. Pri spremembi zemljišč v utrjene povozne in parkirne površine je potrebno obstoječe vode ustrezno zaščititi. Pri prestavitvi vodovoda in kanalizacije je potrebno upoštevati obstoječe komunalne vode (PTT, elektrika, CATV, plinovod).
3. Kanalizacijsko omrežje
47. člen
Na osnovi hidravlične presoje obstoječe kanalizacije v mestnem jedru je potrebno izdelati sanacijski program obnove, delnih zamenjav in dograditev kanalizacijskih odcepov. Kanalizacija (Ø 40 cm) iz betonskih cevi, ki poteka v Šlandrovem trgu po levi in desni strani, se mora projektirati in zgraditi na globini, ki omogoča priključevanje vseh obstoječih in predvidenih objektov na obnovljeni kanal.
Odplake vseh objektov (stanovanjskih, obrtno-stanovanjskih in družbenih) morajo biti speljane v javno kanalizacijsko omrežje ter nadalje v Č.N. Kasaze. Odplake zdravstvenih domov je potrebno voditi preko dezinfekcijskega bazena. Meteorne vode se vodijo v javno fekalno kanalizacijo. Meteorne vode parkirišč se morajo voditi preko lovilcev olj v kanalizacijo, (priključni revizijski jašek pri lokalni avtobusni postaji Agrina). Vsi objekti se priključijo na kanalizacijo brez greznice, izlivne vode iz cestnih površin pa se vodijo preko jaškov – peskolovov.
4. Plinovodno omrežje
48. člen
Pri gradnji plinovoda je potrebno pri izgradnji upoštevati rešitve, potrjene s strani pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in upravljalca plinovodnega omrežja.
Vidne objekte plinovodnega omrežja je treba oblikovati v skladu z ambientalnimi zahtevami prostora. Po možnosti jih kar najmanj vidno vključimo v obstoječe in novograjene objekte. Ob tem je potrebno upoštevati predpise varnosti v objektih.
5. Električno omrežje
49. člen
Pri izvedbenih načrtih in izvajanju energetske infrastrukture je potrebno upoštevati načrte energetskega omrežja v strokovnih podlagah in idejne rešitve v grafičnem delu ureditvenega načrta. Izvedba lahko odstopa od idejnih rešitev, vendar pa mora upoštevati druge komunalne vode in racionalno izvedbo omrežja. Pogoji in usmeritve se podrejajo določilom upravljalca električnega omrežja.
Pred pridobitvijo lokacijskih dovoljenj za objekte si morajo investitorji na podlagi izdelanega elaborata pridobiti soglasja upravljalca električnega omrežja k lokacijam, pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte pa elektroenergetska soglasja
6. PTT omrežje in omrežje kabelske televizije
50. člen
Pogoji in usmeritve se podrejajo določilom upravljalca PTT omrežja. Pri izvedbenih načrtih PTT omrežja je potrebno upoštevati obstoječe telefonsko omrežje in idejno zasnovo PTT omrežja, podano v grafičnem delu ureditvenega načrta. Omrežje kabelske televizije se prilagaja obstoječi telefonski infrastrukturi.
7. Ogrevanje
51. člen
Prevladujejo individualna kurišča (centralna kurjava, na trdo gorivo ali olje), izgrajuje pa se priključitev objektov na plinovodno omrežje.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
52. člen
Zrak
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je predvidena plinifikacija območja, ohranitev zelenih površin in parkov ter zasaditev novih drevoredov ob glavni prometnici in parkiriščih.
Hrup
V starem mestnem jedru se ne smejo opravljati dejavnosti, katere bi povzročale onesnaževanje okolja ali pa povzročale prekomeren hrup v dnevnem in nočnem času. V območju je potrebno upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Pri prenovi gradbenega fonda in novogradnjah je potrebno vzpodbujati izvajanje toplotne in protihrupne zaščite objektov.
Odpadki
Smetnjaki in kontejnerji ne smejo biti postavljeni v javnih ambientih in uličnem prostoru, ampak na dvoriščih in vežah. Vsi objekti morajo biti zajeti v organiziran odvoz odpadkov po pooblaščeni organizaciji.
Zaščita pred požarom
Zaščita pred požarom se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in mora biti zagotovljena z varnostnimi odmiki med posameznimi objekti, z izgradnjo hidrantnega omrežja in namestitvijo dodatnih naprav v skladu s poročilom in načrtom o varnosti pred požari za območje ureditvenega načrta.
Primernost dejavnosti
Za območje ureditvenega načrta, določenega za kulturni spomenik, so določene kot neprimerne tiste dejavnosti, ki jih zaradi zgoraj omenjenih omejitev ne moremo locirati v mestno jedro, poleg njih pa tudi tiste, ki že zaradi svoje namembnosti ne spadajo v historični mestni prostor (npr. prodaja krme, umetnih gnojil,večja skladišča in delavnice, garažni objekti, ki niso namenjeni za osebne avtomobile...)
V kolikor zahteva dejavnost dostavo s kamioni nad 5t, prevelike prostorske kapacitete, ki ne ustrezajo volumnu historičnih objektov v starem mestnem jedru Žalca, škodljive emisije (zrak, voda) in imajo velike potrebe po odvozu in nabavi materiala, jo je potrebno izločiti oziroma spremeniti program v roku 5 let. Izjemoma so dopustne izredne dostave in smetarska vozila. Dostava je mogoča le ob določenem terminu.
Za opravljanje posameznih obrtnih in storitvenih dejavnosti si mora investitor pridobiti soglasje zdravstvene inšpekcije in izdelati oceno vplivov na okolje.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
53. člen
Celotno staro mestno jedro Žalca je valorizirano in varovano kot spomenik historičnega urbanizma (odlok o razglasitvi je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 20/89). Meje spomenika so označene na karti 2 v grafičnem delu ureditvenega načrta.
Pri izvajanju kakršnihkoli posegov v zavarovanem območju naselja je potrebno upoštevati smernice iz elaborata 02-37/6-88 “Spomeniškovarstvena izhodišča za načrt prenove - Žalec”, ki ga je izdelal ZVNKD Celje l. 1988 ter dodatna spomeniškovarstvena izhodišča s karto, ki so bila izdelana l.1995 pod št. 02-84/6-96-GD.
Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v tem prostoru morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega Zavoda.
Investitor mora k zahtevi za priglasitev del oziroma k zahtevi za lokacijsko dokumentacijo priložiti soglasje ZVNKD, da so načrtovani posegi v skladu s spomeniškovarstvenimi izhodišči.
Območje UN, izven meja urbanističnega načrta, je zavarovano kot vplivno območje. Za vsa načrtovana dela v tem prostoru mora investitor pridobiti spomeniškovarstveno mnenje, da planirani posegi ne vplivajo negativno na zavarovano območje naselja.
IX. ZAPOREDNOST IZVAJANJA
54. člen
Etapnost izvedbe za območja ureditvenih enot, za sklope objektov oziroma za posamezne objekte ni opredeljena in poteka skladno z investicijskimi programi posameznih investitorjev in določili UN.
55. člen
Predno se pristopi k urejanju Šlandrovega trga je potrebno urediti v prvi fazi parkirne površine pred vstopom v mesto (predvsem na vzhodu) in komunalno ureditev ob sinhronem urejanju vseh komunalnih in drugih vodov.
56. člen
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom spreminjajo ali rušijo, ostaja do izvedbe nespremenjena. Na območjih, kjer se objekti porušijo in se na njih takoj ne zgradijo novi objekti, je potrebno te površine urediti v skladu s funkcijo in značajem prostora.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
57. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč, v času gradnje racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču
– v primeru večjih poškodb vegetacije se mora ta sanirati oziroma nadomestiti.
58. člen
Pri izvajanju rekonstrukcije cest je treba predhodno preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter jih po potrebi obnoviti.
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture.
59. člen
Za komunalno opremo zemljišč je odgovoren investitor objekta v območju UN in sklad stavbnih zemljišč v okviru razpoložljivih sredstev letnih planov.
60. člen
Pred izvajanjem zunanjih ureditev in mestne opreme je potrebno v roku 3 let po sprejetju tega načrta izdelati katalog zunanjih ureditev in urbane opreme.
61. člen
Izvajanje posameznih posegov in ureditev načrta spremlja Občina Žalec s strokovnimi službami in strokovna organizacija, ki je izdelala ureditveni načrt in ki se v postopek vključi po presoji Občine Žalec. Pri posegih v zelene površine in novih zasaditvah je potrebno vključiti krajinskega arhitekta.
XI. KONČNE DOLOČBE
62. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati:
– odlok o zazidalnem načrtu za Center Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 20/67 in 15/70, Uradni list SRS, št. 10/82)
– odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in Frenga Žalec (Uradni list SRS, št. 10/82) v delu, ki se nanaša na obravnavano območje ureditvenega načrta
– odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ložnica I. v Žalcu (Uradni list SRS, št. 34/79) v delu ki se nanaša na obravnavano območje ureditvenega načrta.
63. člen
Občina Žalec je vključena v postopek pridobitve dovoljenj za posege v prostor na območju UN kot soglasjedajalec.
64. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor pri Upravni enoti Žalec, Občini Žalec in Mestni skupnosti Žalec.
65. člen
Izvajanje tega odloka nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe.
66. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-004/94-04
Žalec, dne 27. julija 1996.
Predsednik
Občinskega sveta občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.

AAA Zlata odličnost