Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/1995 z dne 14. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/1995 z dne 14. 12. 1995

Kazalo

3319. Poslovnik Občinskega sveta občine Radeče, stran 5552.

Na podlagi 36. in 99. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, l4/95 in 20/95 – odločba US RS) in 30. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 51/95) je Občinski svet občine Radeče na seji dne 4. 11. l995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Radeče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter njegovih organov (v nadaljevanju: organ) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki).
Določbe poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, kot tudi s poslovniki delovnih teles.
2. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost je lahko omejena ali izključena samo, če tako odloči svet.
3. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma vsak mesec, najmanj pa enkrat v treh mesecih, razen v času letnih dopustov (julij, avgust).
Seja sveta lahko traja največ pet ur, oziroma tudi dlje, če se svet tako odloči.
4. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
5. člen
Svet ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Občine Radeče. Ob krožnici zgoraj je napis Občina Radeče, spodaj pa Občinski svet.
Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo sekretar občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
6. člen
Prvo sejo novo izvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
7. člen
Do izvolitve predsednika in podpredsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na njegov predlog lahko svet odloči, da sejo vodi drug član sveta.
Do imenovanja sekretarja sveta opravlja njegove naloge dosedanji sekretar sveta.
8. člen
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov, na predlog članov sveta komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
9. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb.
Svet izda sklep o potrditvi mandatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil o pritožbi kandidatov, predstavnikov kandidatov, list kandidatov ali političnih strank.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
l. Splošne določbe
10. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom, s statutom občine in tem poslovnikom.
11. člen
Član sveta ima pravico in dolžnost:
– predlagati odlok ali drug akt sveta in amandmaje k predlogu odloka ali drugega akta sveta;
– predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na delo sveta, na izvrševanje odlokov ali na delo občinske uprave;
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji sveta;
– dajati pobude, postavljati vprašanja ter zahtevati pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje sveta;
– predlagati svetu imenovanja in razrešitve članov organov sveta;
– opravljati druge zadeve za katere je pooblaščen.
Član sveta lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu s tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če svetnik zaradi višje sile ali drugih razlogov predsednika sveta o svoji odsotnosti ne more obvestiti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so, po seji pa lahko o zaupnosti odloča občinski svet.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo.
14. člen
Svetnik je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predsednik sveta določi katero gradivo velja za zaupno. Na seji svet odloči o nadaljnji zaupnosti.
Za zaupno velja tudi gradivo, ki ga predlagatelj pošlje svetu in ga označi kot zaupno, prav tako pa tudi vse podatke za katere izve svetnik na seji sveta ali organa v zvezi z zadevo, ki jo na seji obravnavajo brez navzočnosti javnosti.
15. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu, delovnemu telesu, tajniku občine in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
16. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
17. člen
Vprašanja oziroma pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal na seji in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
18. člen
Svetnik ima pravico na seji sveta postaviti vprašanje pisno ali ustno.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku občine), na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje se mora podati pisni odgovor najkasneje v petnajstih dneh po tem, ko je bilo vprašanje postavljeno, razen če svet v posameznih primerih ne določi krajšega roka.
l9. člen
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se na seji sveta odgovori tudi na vsa tista pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
20. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
21. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta.
22. člen
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v tridesetih dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
23. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, njegove pristojnosti pa so določene in opredeljene v 19. členu statuta Občine Radeče.
V. SEJE SVETA
l. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na sejah
24. člen
Seje sveta sklicuje in vodi predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih v 27. členu statuta Občine Radeče.
25. člen
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja izredne seje sveta ne skliče v roku desetih dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
26. člen
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta se pošlje tudi županu in podžupanu.
27. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določita župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim (strokovni sodelavci sveta ali njegovih delovnih teles, strokovnjaki določenih področij, ki so sodelovali pri pripravi gradiva ipd.), katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
28. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na kateri se lahko svetnikom predloži tudi gradivo za sejo.
29. člen
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo, razen če svet ne odloči drugače.
30. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši občinski svetnik.
31. člen
Kadar svet sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je poleg svetnikov še lahko navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
32. člen
Ko predsedujoči otvori sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
33. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetniki lahko dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
34. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
35. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem in sprejetem vrstnem redu.
Med sejo svet s sklepom lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
36. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko predlagatelj poda dopolnilno obrazločitev.
Kadar tako sklene svet, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočemu priglasili k razpravi.
37. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda itd. se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta.
38. člen
Predlagatelj lahko umakne svoj predlog do začetka glasovanja. Tako umaknjeni predlog lahko predlaga drug predlagatelj.
Če je predlog z glasovanjem sprejet ali zavrnjen, ga ni dopustno ponovno obravnavati na isti seji sveta, razen če svet z dvetretjinsko večino glasov prisotnih članov sveta ne odloči drugače.
39. člen
Med razpravo o katerem koli vprašanju sme član sveta postaviti proceduralno vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v skladu s tem poslovnikom.
Vsako nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem poslovnikom, je predsedujoči dolžan predložiti v glasovanje svetu, ki odločitev predsedujočega lahko zavrne z večino glasov prisotnih članov sveta.
40. člen
Če je v razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih odloči po naslednjem vrstenm redu;
– predlog za sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za prekinitev seje sveta,
– predlog za preložitev seje sveta.
41. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo ta zahteva.
Predsedujoči nato poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo.
42. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da pri posamezni točki dnevnega reda ni več priglašen k razpravi, sklene razpravo.
Pravico predlagati sklepe ima predlagatelj, ki to lahko stori že v gradivu za posamezno točko dnevnega reda, vsak član sveta in predsedujoči.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda na zahtevo članov sveta ali predsedujočega lahko prekine in nadaljuje po predložitvi predlogov.
43. člen
Kadar svet obravnava več predlogov sklepov v eni točki dnevnega reda, se glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili podani.
Kadar se o delih sklepa glasuje ločeno, je izglasovane dele sklepa predsedujoči dolžan dati ponovno na glasovanje kot celoto.
44. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta, če so potrebna dodatna posvetovanja v delovnem telesu, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanju, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo prekinjena seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta tudi, če ugotovi, da seja ni več sklepčna in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnost pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi.
45. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
46. člen
Predsedujoči zaključi sejo, ko so obravnavane in izčrpane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
47. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsedujoči.
48. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje ali z dela seje.
49. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, če se ne drži dnevnega reda ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe poslovnika in je bil na tej seji predhodno že dvakrat opomnjen, da naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. Odstranitev iz seje ali iz dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta.
50. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
51. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se s seje odstrani vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča njen nemoten potek.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
52. člen
Če predsedujoči ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
53. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v prostoru, kjer je seja.
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
54. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
55. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem le, če tako sklene na podlagi drugega odstavka 29. člena statuta Občine Radeče, pred odločanjem v vsaki posamezni zadevi oziroma vprašanju.
56. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Vsak član sveta ima en glas.
Poteka glasovanja ni mogoče prekinjati z novimi predlogi ali razpravo.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
57. člen
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezni svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”.
58. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta skliče svetnike po seznamu, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti”, ali “vzdržan”.
59. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se izdela toliko glasovnic, kolikor je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
60. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči ob pomoči dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno tehnična opravila opravlja sekretar sveta.
Svetnikom se pri mizi predsedujočega vročijo glasovnice, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so prevzeli glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
61. člen
Ko je glasovanje končano, predsedujoči in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja;
Ugotovitev izida glasovanja obsega;
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in število glasov “proti”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja.
62. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
63. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Vsak član sveta ima pravico, da se v zapisnik vpiše tudi njegovo ločeno mnenje, ki ga na svojo zahtevo pove na seji.
Zapisnik se pošlje svetnikom v roku 15 dni po seji sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in sekretar sveta.
64. člen
O delu na seji sveta se lahko vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogram seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. Magnetogram seje se hrani leto dni po seji.
65. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan ali tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
66. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Predsednik sveta
67. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– s predsedniki delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
68. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
69. člen
Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
8. Delovna telesa sveta
70. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.
71. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
72. člen
Stalne komisije sveta so:
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje pet članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet;
– občinskemu svetu in županu daje pobude, oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;
– obravnava in določa plače občinskih funkcionarjev ter nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij;
– obravnava druga vprašanja, ki jih določa svet.
2. Volilna komisija, ki je sestavljena v skladu z zakonom in izvaja naloge določene z zakonom.
3. Statutarno pravna komisija, ki šteje pet članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava predloge sprememb statuta in poslovnika občinskega sveta,
– na zahtevo sveta obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet glede njihove skladnosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi pravnimi predpisi.
4. Komisija za vloge in pritožbe občanov, ki šteje tri člane in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vloge občanov,
– obravnava pritožbe občanov, ugotavlja njihovo utemeljenost in jih rešuje,
– na podlagi ugotovitev posreduje svoja stališča občinski upravi.
Poleg stalnih ima občinski svet lahko tudi druge komisije, če tako narekujeta delo in potrebe občinskega sveta. Njihove naloge, sestava in način imenovanja članov se opredelijo v aktu o ustanovitvi.
73. člen
Svet ima stalne občinske odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo svoja mnenja in predloge.
Stalni odbori sveta so:
– odbor za gospodarski in komunalni razvoj ter urejanje prostora,
– odbor za družbene dejavnosti in socialno politiko,
– odbor za delo društev in organizacij.
Sestava odborov in način imenovanja njihovih članov je opredeljena v 43. in 44. členu statuta Občine Radeče. Naloge odborov se opredelijo v aktu o ustanovitvi.
74. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
75. člen
Sejo delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta ali na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa.
Delovno telo je sklepčno, če je navzoča večina članov, komisija za vloge in pritožbe občanov pa mora zasedati v polni sestavi.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
76. člen
Občinski svet sprejema splošne in posamične akte v skladu z 9. poglavjem statuta občine.
77. člen
Za referendum se uporabljajo ustrezni členi statuta in določila zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
78. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
79. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
80. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.
81. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
82. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
83. člen
Kandidata za predsednika ali podpredsednika sveta predlagata svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisiji pa kandidata predlagajo najmanj 4 člani občinskega sveta.
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta
84. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Volitve podžupana
85. člen
Na predlog župana svet izvoli podžupana.
O tem ali se volitve podžupana izvedejo na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred volitvami.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
5. Imenovanje tajnika
86. člen
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana z javnim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov.
6. Postopek za razrešitev
87. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje, po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
88. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovai, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Izjava o odstopu je nepreklicna. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.
VIII. RAZMERJE SVETA DO ŽUPANA
89. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
90. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
91. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
92. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
93. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezne namene ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
94. člen
Javnost dela občinskega sveta se zagotavlja v skladu z določili statuta in sprejetim odlokom.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
95. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitev poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
96. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži statutarni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet.
XI. KONČNI DOLOČBI
97. člen
Na dan, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik Občinskega sveta občine Radeče.
98. člen
Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 021-6/95
Radeče dne, 4. novembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Radeče
Matjaž Han l. r.

AAA Zlata odličnost