Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1995 z dne 8. 12. 1995

Kazalo

3240. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška, stran 5430.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 12. seji dne 24. 10. 1995 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območja ŠS 1/1 – 2 Stara Šiška, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod številko 4132 v novembru 1994.
2. člen
Sestavni deli odloka so:
– ureditvena situacija                                   M 1:500
– situacijski načrt                                      M 1:1000
– zelene površine                                        M 1:500
– prometno tehnična situacija                            M 1:1000
– idejna višinska regulacija                             M 1:500
– izvennivojsko parkiranje                               M 1:1000
– prikaz obstoječe Celovške
ceste z novimi križišči                                  M 1:1000
– zbirna karta komunalnih naprav                         M 1:500
– načrt gradbenih parcel z obodno
parcelacijo                                              M 1:1000
– raba površin in zakoličbeni načrt                      M 1:500
Ureditveni načrt vsebuje še:
A. Tekstualni del:
– obrazložitev
– soglasja pristojnih organov in organizacij
B. Grafični del
– izsek iz dolgoročnega plana občin
in mesta Ljubljane                                       M 1:5000
– kopija katastrskega načrta                             M 1:1000
II. OPIS MEJA OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Območje, ki se ureja s tem ureditvenim načrtom, leži v katastrski občini Spodnja Šiška. Obsega območje med Celovško cesto, Gasilsko cesto, Kavškovo ulico, Ulico Milana Majcna, gorenjsko železnico in Rusko ulico.
4. člen
Meja se prične na severozahodnem delu območja v točki, ki leži na parc. št. 1453/1, od koder poteka proti jugovzhodu preko te parcele in parcel št. 1236/3, 1246/1, 1247/2 in 1248 do točke, ki je v podaljšku severne fasade objekta (parc. št. 1418). Od tu meja poteka proti jugozahodu po fasadi objekta parc. št. 1418, prečka Medvedovo ulico (parc. št. 1447), po osi Ruske ulice, parc. št. 1309 do zunanjega robnika novoprojektirane kolesarske poti Celovške ceste, nato poteka proti severozahodu v loku po zunanjem robniku novopredvidene kolesarske poti in seka parcele št. 1446, 1263/2, 1256, 1255/1, prečka Frankopansko ulico parc. št. 1429/1, preko parcel št. 1130/1, 1129, 1119/5, 1119/1, prečka Lepodvorsko ulico (parc. št. 1116), preko parcel št. 1114, 1115, 1113, 1103, 1102/1, 1102/2, prečka Ulico Milana Majcna (parc. št. 1448), preko parcel št. 1053/1, 1055, 1054, 1056, 1051, 1049/2 in 1049/3 do osi Gasilske ceste (parc. št. 1049/1). Od tu meja poteka proti vzhodu po osi Gasilske ceste do osi Kavškove ulice (parc. št. 634/1, nato proti jugu po tej ulici do osi Ulice Milana Majcna, se obrne in poteka proti severovzhodu po Ulici Milana Majcna parc. št. 1448 do izhodiščne točke na parc. št. 1453/1. Območje je analitično obdelano s koordinatami lomnih točk območja obdelave. Izračunana površina znaša 16 ha 44 a 91 m2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO ZEMLJIŠČA
5. člen
Območje SŠ 1/1 Stara Šiška je po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 namenjeno stanovanjski gradnji in spremljajočim dejavnostim. Obrobje Celovške ceste in območje med Ulico Milana Majcna ter Gasilsko cesto pa sta v grafičnih kartah dolgoročnega načrta opredeljena kot površini za osrednje mestne dejavnosti.
6. člen
Območje Stare Šiške je po oseh obstoječih ulic in cest (z izjemo meje med C2 in C3) razdeljeno na funkcionalne enote z oznakami C1 do C4 in D1 do D15.
7. člen
Na obravnavanem območju so z ureditvenim načrtom predvidene naslednje namembnosti:
– stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
– osrednje mestne poslovne dejavnosti,
– obrtne in servisne dejavnosti,
– proizvodne in skladiščne dejavnosti.
Namembnosti po funkcionalnih enotah:
C1 območje med Ulico Milana Majcna, Medvedovo ulico, Gasilsko cesto in Kavškovo ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
C2 območje med Ulico Milana Majcna, vzhodnimi parcelnimi mejami obstoječih obrtnikov, Gasilsko cesto in Medvedovo ulico – pretežno poslovne dejavnosti in spremljajoče dejavnosti,
C3 območje med Ulico Milana Majcna, Verovškovo ulico, Gasilsko cesto in vzhodnimi parcelnimi mejami obstoječih obrtnikov – pretežno obrtne, servisne in poslovne dejavnosti,
C4 območje med Ulico Milana Majcna, Celovško cesto, Gasilsko cesto in Verovškovo ulico – pretežno osrednje mestne poslovne dejavnosti ob Celovški cesti in stanovanja v notranjosti funkcionalne enote,
D1 območje med Jezersko ulico, Ulico Milana Majcna, Polakovo in Lepodvorsko ulico – pretežno obrtne in servisne dejavnosti,
D2 območje med Medvedovo ulico, Ulico Milana Majcna, Jezersko ulico in Lepodvorsko ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D3 območje med Gubčevo ulico, Ulico Milana Majcna, Medvedovo ulico in Lepodvorsko ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D4 območje med Celovško cesto, Ulico Milana Majcna, Gubčevo in Lepodvorsko ulico – pretežno osrednje mestne poslovne dejavnosti ob Celovški cesti in stanovanja v notranjosti funkcionalne enote,
D5 območje med Medvedovo in Lepodvorsko ulico ter Polakovo in Žibertovo ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D6 območje med Gubčevo in Lepodvorsko ulico ter Medvedovo in Žibertovo ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D7 območje med Celovško cesto, Lepodvorsko in Gubčevo ulico ter Žibertovo ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D8 območje med Medvedovo in Žibertovo ulico ter Polakovo in Frankopansko ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D9 območje med Gubčevo in Žibertovo ulico ter Medvedovo in Frankopansko ulico – proizvodne in skladiščne dejavnosti,
D10 območje med Celovško cesto, Žibertovo ulico ter Gubčevo in Frankopansko ulico – pretežno osrednje mestne poslovne dejavnosti ob Celovški cesti in stanovanja v notranjosti funkcionalne enote,
D11 območje med Medvedovo in Frankopansko ulico, železniško progo in območjem železniške postaje Šiška – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi predvsem ob železniški postaji,
D12 območje med podaljškom Gubčeve ulice proti Jesenkovi ulici, Frankopansko in Medvedovo ulico ter Malgajevo ulico – pretežno poslovne dejavnosti ob Frankopanski ulici in stanovanja ob Malgajevi ulici,
D13 območje med Celovško cesto, Malgajevo ulico, Jesenkovo in Rusko ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D14 območje med Celovško cesto ter Malgajevo, Jesenkovo in Rusko ulico – pretežno stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi,
D15 območje med Celovško cesto, Frankopansko ulico, podaljškom Gubčeve ulice proti Jesenkovi ulici in Malgajevo ulico – pretežno osrednje mestne poslovne dejavnosti ob Celovški cesti in stanovanja v notranjosti funkcionalne enote.
Stanovanjska gradnja je možna v vseh funkcionalnih enotah razen v funkcionalni enoti D9.
8. člen
V večstanovanjskih zgradbah (bločna gradnja) so pritličja namenjena javnim dejavnostim.
9. člen
Z ureditvenim načrtom je predvideno rušenje naslednjih objektov:
C1 vse zgradbe, razen stavbe na parceli št.1097 ob Ulici Milana Majcna,
C2 vse zgradbe,
C3 vse zgradbe, razen kvalitetnih zgradb obrtnikov: Ključavničarstvo Terlep, Krovstvo Humar in Vulkanizerstvo Močnik,
C4 vse zgradbe,
D1 pomožne zgradbe na parceli št. 1194,
D2 zgradba na parceli št. 1175/1 ter pomožne zgradbe na parceli št. 1178/2,
D3 vse zgradbe podjetja Drogerija – ABC Pomurka, zgradbi Milana Majcna št. 16 in št. 8 ter pomožne zgradbe na parcelah št. 1146, 1151, 1152, 1139/12, 1139/19 in 1138,
D4 vse zgradbe razen zgradb Lepodvorska ul. št. 3, 5, 9, Gubčeva št. 17 in Milana Majcna št. 8,
D5 pomožne zgradbe na parceli št. 1202,
D6 pomožne zgradbe na parceli št. 1168, 1164/2, 1162/3, 1162, 1159/2,
D8 pomožne zgradbe na parceli št. 1233/2,
D9 vogalno stavbo na parceli št.1174 (Frankopanska 21) – pogojno,
D10 vse zgradbe na parcelah št. 1129 in 1130/1, 1130/2, 1131/3 št. 1133/3, 1133/1, 1131/2: na parcelah št. 1131/1 in 1133/2 (Frankopanska 5, 9) – pogojno,
D11 vse zgradbe med železniško progo, kinom Mojca ter hišami Medvedova ulica št. 8 in 10 ter hišo Medvedova ulica št. 4,
D12 zgradbe s pomožnimi objekti: Frankopanska št. 18 in 20, ter zgradbe na parcelah št. 1252, 1254/1, 1254/2, 1261, 1263,
D15 vse zgradbe, razen Malgajeva 9.
10. člen
Na zgradbah, ki so namenjene rušenju, so dovoljena le vzdrževalna dela.
Spremembe namembnosti so dovoljene, kolikor niso potrebna večja gradbena dela kot pri delih iz prvega odstavka tega člena ter s pogojem, da se investitorju pri kasnejši odstranitvi objekta ne prizna večje vrednosti zgradbe in opreme. Spremembe namembnosti v skladiščno in proizvodno dejavnost niso dovoljene.
IV. POGOJI URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA
11. člen
Zunanji obod načrtovanih objektov predstavlja gradbeno linijo objekta kot obvezno stavbno črto.
Gradbene meje, to je velikost objektov znotraj funkcionalnih enot se določi s podrobnejšo dokumentacijo pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Pri podrobnejši obdelavi so možne manjše spremembe gabaritov, vendar je treba na gradbeni parceli spoštovati predvideni FSI.
Število kletnih etaž se lahko spremeni glede na potrebe po parkirnih površinah.
12. člen
Na ureditvenem območju so dovoljene naslednje gradnje in ureditve:
Funkcionalna enota C1
– gradnja dvonadstropnega objekta s poslovnimi dejavnostmi v pritličju in stanovanji v dveh etažah ob Gasilski in Železnikarjevi ulici,
Oblikovanje zgradbe proti Medvedovi ulici mora biti usklajeno s prostorsko zasnovo trga nasproti osnovni šoli.
Funkcionalna enota C2
– gradnja dvonadstropne poslovne zgradbe namenjene v celoti javnemu programu z garažno hišo v dveh kletnih etažah in uvozom iz Ulice Milana Majcna;
Rešitev se pridobi z natečajem, pri čemer je obvezno izhodišče oblikovanje odprtega prostora nasproti šole med Gasilsko in Železnikarjevo ulico. Gradbeni liniji, kot obvezni stavbni črti sta po določilih ureditvenega načrta le ob Ulici Milana Majcna in Gasilski cesti.
Funkcionalna enota C3
– gradnja enonadstropnih objektov s po eno kletno etažo v osrednjem delu;
– gradnja dvonadstropnih zgradb ob Verovškovi ulici;
– gradnja oziroma dozidava pritlične dvoranske lupine nad obstoječimi ključavničarskimi delavnicami.
Sredi funkcionalne enote C3 je skupna parkirna površina, dostopna z vozili preko prometno enosmernih dvorišč. Dovoz na dvorišče ključavničarske delavnice je širine 6 m, dovozi na dvorišča ostalih objektov pa 3 do 3,5 m.
V gradbeni liniji proti Ulici Milana Majcna so obvezni zamiki 1,2 m. Tolerance v horizontalnih dimenzijah zgradb na dvoriščnih straneh so ± 1 m.
Strehe hiš so dvokapnice z opečno kritino in enotnim naklonom 40 stopinj.
Funkcionalna enota C4
– gradnja poslovne zgradbe ob Celovški cesti s kletjo, pritličjem, štirimi nadstropji;
– garažno hišo v kletnih etažah pod celotno funkcionalno enoto C4 in uvozom z Verovškove ulice.
Poslovna zgradba stoji nasproti razglašenega sakralnega spomenika – Plečnikove cerkve Sv. Jerneja.
Rešitev se pridobi z natečajem.
Funkcionalna enota D1
– gradnja enonadstropnih obrtniških hiš
– gradnja pritličnih obrtniških delavnic
– nadzidava hiše (delavnice) za eno etažo
– možnost gradnje parkirno garažne hiše namesto obrtniških hiš in delavnic.
Obrtniške hiše imajo dvokapne strehe z enotnimi nakloni 40 stopinj, pritlične obrtne delavnice pa ravne strehe z oblikovnimi prvinami okolju prilagojenih strešin.
Funkcionalna enota D2
– gradnja stanovanjske hiše ob Ulici Milana Majcna s kletjo, pritličjem in dvema nadstropjema, z možnostjo dovoza na dvorišče, širine minimalno 3 m in oblikovno kvalitetnim prehodom na nižjo, enonadstropno vogalno zgradbo ob Medvedovi ulici,
– gradnja samostojne stanovanjske hiše s kletjo, pritličjem in nadstropjem ob Lepodvorski ulici.
Smeri slemen so vzporedno s cesto, strehe klasične, dvokapne s strmimi nakloni in izravnano kapno višino na ca. 7 m.
S sredine funkcionalne enote je treba odstraniti pomožne gospodarske zgradbe.
Funkcionalna enota D3
– gradnja enonadstropne zgradbe ob Medvedovi ulici
– gradnja dvonadstropnih zgradb ob Ulici Milana Majcna,
– prizidave k stanovanjskim hišam Lepodvorska ulica št. 13 in 15 (s toleranco v tlorisnih dimenzijah ± 1,5 m) v širini in višini obstoječe zgradbe,
– gradnjo samostojne stanovanjske hiše s kletjo, pritličjem in enim nadsropjem ob Lepodvorski ulici,
– gradnjo podzemne garažne hiše z uvozom iz Ulice Milana Majcna in urejenimi zelenimi površinami na nivoju terena.
Gradbena linija ob Ulici Milana Majcna je ravna. V zgradbah št. 1 in 6 morata biti dohoda do dvorišča z minimalno širino 3 m.
Funkcionalna enota D4
– gradnja samostojne stanovanjske hiše ob Gubčevi ulici s kletjo, pritličjem in nadstropjem,
– gradnja poslovno stanovanjske zgradbe z dvema kletnima etažama, pritličjem in tremi nadstropji s podhodom do dvorišča, širine minimalno 3 m ob Ulici Milana Majcna,
– gradnja poslovne zgradbe ob Celovški cesti z dvema kletnima etažama, pritličjem, štirimi nadstropji,
– gradnja dvoetažne garažne hiše pod zemljo z zeleno in igralno površino na nivoju terena za potrebe otroškega vrtca na južnem delu in za stanovalce nad severnim delom podzemne garaže.
Funkcionalna enota D5
– gradnja samostojne stanovanjske hiše s kletjo, pritličjem in nadstropjem ob Lepodvorski ulici,
Vse pritlične stanovanjske hiše je mogoče nadzidati za eno etažo pod pogojem, da se okna v novih zgradbah načrtujejo v smereh, kjer so motnje s sosedi najmanjše.
S sredine funkcionalne enote je treba odstraniti pomožne gospodarske zgradbe.
Funkcionalna enota D6
– gradnja stanovanjske hiše ob Lepodvorski ulici s kletjo, pritličjem in nadstropjem,
– gradnja prizidka k stanovanjski hiši Lepodvorska ulica št. 14 namesto odstranjenega skladišča v širini obstoječe hiše in globini 5 m s kletno, pritlično in nadstropno etažo,
– gradnja prizidka k hiši Žibertova ulica št. 13 s kletjo, pritličjem in nadstropjem,
– gradnja prizidka k stanovanjski hiši Žibertova ul. št. 15 s kletjo, pritličjem in nadstropjem (1)
– ureditev osrednje zelenice, ki je povezana z igriščem vzgojno varstvene ustanove z Lepodvorske št. 5.
Funkcionalna enota D7
– ureditev parkirišča nad podzemno garažo in zelenih površin s počivališči na robu podzemne garaže.
Funkcionalna enota D8
– gradnja stanovanjske hiše ob Žibertovi ulici s kletno etažo, pritličjem in nadstropjem,
– nadzidajo se objekti ob Medvedovi ulici do višini P+2. Pogoj za nadzidavo je pozitivna svetlobno-tehnična ocena. Idejno rešitev nadzidave predhodno potrdi pristojna mestna služba za urbanizem.
Iz osrednjega dela funkcionalne enote je treba odstraniti pomožne objekte.
Funkcionalna enota D9
– novogradnje, dozidave, nadzidave in adaptacije znotraj funkcionalne enote za potrebe podjetja Slovenijavino. Objekt Frankopanska 21 se lahko odstrani samo s soglasjem pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
Oblikovanje zgradb mora biti prilagojeno značaju zgradb ob Medvedovi ulici.
Funkcionalna enota D10
– gradnja pretežno poslovne zgradbe ob Celovški cesti in poslovno stanovanjskih objektov ob Frankopanski in Žibertovi ulici z dvema kletnima etažama za parkiranje, pritličjem, štirimi nadstropji.
Obstoječi stavbi ob Frankopanski ulici (št. 5 in 9 na vogalu z Gubčevo ulico) se lahko odstranita samo s soglasjem pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
Funkcionalna enota D11
– zagraditev vmesnih prostorov med cisternami v celotni višini, da se oblikuje visoko protihrupna pregrada,
– gradnja stanovanjsko poslovne, trinadstropne gradbe v vrzeli med zgradbama Medvedova ulica št. 8 in 10,
– nadzidava obstoječe hiše Medvedova št. 8 za eno stanovanjsko etažo,
– gradnja enonadstropne poslovne zgradbe med železniško postajo šiška in mladinskim kinom Mojca,
– nadomestna gradnja za kino Mojca.
Obvezni oblikovni in funkcionalni elementi trga pred železniško postajo so:
– ureditev trga ima ovalno obliko,
– podhod pod progo mora biti maksimalno pregleden
– stopnišče je v liniji podhoda pod železniško progo in pravokotno na os Medvedove ulice,
– dimenzije elementov podhoda: širina podhoda 5 m, od tega kolesarska steza 3 m in peščeva pot 2 m; kolesarska rampa je širine 3 m, stopnišče pa 5 m; svetla višina podhoda je min. 2,60 m,
– enonadstropna nova zgradba nad podhodom ima prostorski poudarek v osi podhoda,
– gradnja garaž ob železniški progi.
Funkcionalna enota D12
– ob križišču Frankopanske in Medvedove ulice ob poslovni zgradbi podjetja Slovenijavino se lahko zgradi nova poslovna hiša višine gabarita P+3,
– na mestu stanovanjskega bloka ob Frankopanski ulici se lahko zgradi poslovni objekt gabarita P+3, z dvema kletnima etažama za potrebe parkiranja,
– stanovanjski blok podjetja Slovenijavino, Frankopanska ulica št. 14 in 16 se lahko preuredi v poslovne namene,
– objekte ob Malgajevi ulici in ob njenem vogalu z Medvedovo ulico se lahko nadomesti z večstanovanjskimi objekti s podzemnim parkiranjem, gabarita P+3, oziroma skladno z drugo stranjo Malgajeve ulice.
– obtoječi stavbi ob Malgajevi ulici na parcelah št. 1260 in 1262 se lahko ohranita; v tem primeru se zasnova prilagodi ohranjenima objektoma.
Funkcionalna enota D13
– dogradi se ena stanovanjska etaža zgradb Malgajeva ulica št. 12 in 18 tako, da se čim bolj poenoti kapne višine celotnega bloka.
Funkcionalna enota D14
– dogradi se stanovanjske hiše Malgajeva ulica št. 4, 6, 8 in 10 za eno stanovanjsko etažo in v največji možni meri poenoti višine kapnih vencev.
Funkcionalna enota D15
– gradnja pretežno poslovne zgradbe ob Celovški cesti in poslovno stanovanjskih objektov ob Frankopanski in Malgajevi ulici z dvema kletnima etažama za parkiranje, pritličjem in štirimi nadstropji.
13. člen
Novogradnje, prizidave, nadzidave in adaptacije ter drugi ureditveni posegi v prostoru morajo vzdrževati urbanistično enotnost, oblikovno homogenost in se prilagajati kvalitetnim elementom okoliških zgradb po:
– zasnovi ulice ali funkcionalne enote,
– višini zgradb,
– ohranjanju ulične zazidalne linije,
– naklonu streh in smereh slemen,
– materialu, barvi in strukturi kritine.
Pri dozidavah, nadzidavah in prenovi zgradb je treba upoštevati merila in razporeditev fasadnih elementov, zlasti vhodov, oken, vrat in uvozov skozi zgradbe na dvorišča.
14. člen
Vse strehe (razen pri proizvodnih zgradbah) morajo biti v naklonu, teksturi in barvi kritine prilagojene obstoječim zgradbam v okolju. Možni nakloni strešin so od 30 do 42 stopinj.
15. člen
Na vseh obstoječih in predvidenih podstrešjih je možno graditi mansardna stanovanja, če so gradbenotehnični in drugi pogoji ustrezni. Oblike in velikosti strešnih oken in fasad se morajo prilagajati grajenim oblikam obstoječih strešnih in okenskih odprtin v soseščini.
16. člen
Dozidave veternikov ali drugih delov zgradb na pločnik niso dovoljene. V nadstropnih etažah je mogoče graditi konzolne balkone, lože in poudarke na vogalih.
17. člen
Oblikovanje zgradb in ureditev ob Celovški cesti:
– vse zgradbe naj imajo enotno višino: pritličje in štiri nadstropja,
– arhitekturna obdelava pritlične etaže naj se razlikuje od oblikovanja višjih nadstropij,
– funkcionalni del pritličja zgradbe v nobenem slučaju ne sme posegati v pločnik.
18. člen
Prizidave k obstoječim zgradbam, ki v ureditvenem načrtu niso predvidene, so možne pod pogoji:
– da se ne ruši vizualna enotnost širšega ambienta,
– da se ne onemogoči realizacija zgradb in ureditev po tem načrtu,
– da pomeni bistveno izboljšavo funkcionalnega in sanitarnega standarda,
– da ne motijo sosedov.
V. POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
Za vse posege (prenova, prestavitev, rušitev...) na objektih, ki so evidentirani kot kulturna oziroma naravna dediščina, je potrebno predhodno mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Arheološka dediščina:
– območje Stare Šiške leži v neposredni bližini z odlokom razglašenega arheološkega spomenika Ljubljane. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo biti izvedeni s soglasjem pristojnega zavoda.
Stavbna dediščina:
– Celovška cesta št. 34, 36, 44, 50, 54, 56, 62; objekti so predvideni za rušenje ob rekonstrukciji Celovške ceste
– Frankopanska ulica št. 5, 9 (funkcionalna enota D10), 21 (funkcionalna enota D9); pri prenovi ali rušitvi navedenih objektov je treba pred posegom pridobiti mnenje pristojnega zavoda.
Zgodovinska dediščina iz narodno osvobodilne vojne (avtentične lokacije so obeležene s spominskimi ploščami ali spomeniki); zavarovani so:
– Medvedova 13 – spominska plošča
– Medvedova 14 – spomenik (razglašen)
– Frankopanks a1 – spominska plošča
– Žibertova 27 – spomenik (razglašen)
– Lepodvorska 23 – spominska plošča
– Milana Majcna 4 – spominska plošča
– Naravna (dendrološka) dediščina:
– platana v parku pred železniško postajo.
VI. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE ZELENIH POVRŠIN
20. člen
Notranjost funkcionalnih enot je treba v čim večji meri ozeleniti in urediti primerno za stanovalce.
V čim večji meri je treba ohraniti zdravo odraslo, posamično ali skupinsko drevje.
Vsaka od javnih zelenic v funkcionalnih enotah mora obsegati poleg zelenih travnatih površin z opremo za odmor občanov še igrišča za predšolske otroke.
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE OBMOČJA
21. člen
Potrebna je rekonstrukcija Frankopanske ulice in njena navezava na Celovško cesto v polnem semaforiziranem križišču.
22. člen
V podaljšku Verovškove ulice se med Gasilsko in Ulico Milana Majcna zgradi nova dvopasovna Verovškova ulica, z obojestranskim parkiranjem, zelenicami in hodniki za pešce.
23. člen
Med Ulico Milana Majcna in Gasilsko ulico se korigira trasa Železnikarjeve ulice in se jo prilagodi novi zazidavi. Cesta je dvopasovna, z obojestranskimi hodniki za pešce.
24. člen
V podaljšku Polakove ulice se zgradi cesto, deloma vzporedno z železniško progo, ki se naveže na Ulico Milana Majcna. Cesta ima vozišče za enosmerni promet, pas za vzdolžno parkiranje in enostranski hodnik.
25. člen
Gasilska ulica, Ulica Milana Majcna, južno od Medvedove, Frankopanska severno od Medvedove, Žibertova južno od Gubčeve in Malgajeva južno od Jesenkove obdržijo obstoječ potek, se pa rekonstruirajo, tako, da imajo poleg dveh voznih pasov še urejeno enostransko oziroma dvostransko parkiranje.
26. člen
Ulica Milana Majcna severno od Medvedove, Jezerska, Polakova, Lepodvorska, Žibertova, Jesenkova in Malgajeva ulica severno od Jesenkove, se uredijo kot enosmerne ulice, z enostranskim vzdolžnim parkiranjem. Ob Medvedovi se ob robu pločnika postavi stebričke, zaradi preprečitve parkiranja na površinah za pešce in s tem zagotovitve varne peš poti za otroke na poti v šolo.
27. člen
Prečni profili novih in rekonstruiranih cest so naslednji:
nova Celovška:       vozišče tramvaja                       7 m
                     peron oziroma varovali pas       2 x 4,5 m
                     vozišče motornih vozil           4 x 3,5 m
                     kolesarska steza                   2 x 2 m
                     hodnik                           2 x 2–5 m
Gasilska ulica:      vozišče                            2 x 3 m
                     parkiranje                             2 m
                     zelenica                             1,5 m
                     hodnik                           2 x 2–3 m
Nova Verovškova
ulica:               vozišče                         2 x 2,75 m
                     parkiranje                         2 x 2 m
                     zelenica                         2 x 1,5 m
                     hodnik                          1,5 in 2 m
Nova Medvedova:      vozišče                            2 x 3 m
                     hodnik                        4,5 m in 4 m
Stara Medvedova:     vozišče                         2 x 3,25 m
                     hodnik                       2 x 1,6–2,5 m
Enosmerna Ul.
Milana Majcna:       vozišče                                4 m
                     parkiranje                             2 m
                     zelenica                             1,5 m
                     hodnik                             2 x 2 m
Dvosmerna Ul.
Milana Majcna:       vozišče                         2 x 2,75 m
                     parkiranje                             2 m
                     zelenica                             1,5 m
                     hodnik                         2 x 1,6–3 m
Nova Polakova ul.:   vozišče                                4 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                               2,5 m
Stara Polakova:      vozišče                              3,5 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                                 2 m
Jezerska:            vozišče                              3,5 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                          2,5 in 4 m
Gubčeva ulica:       vozišče                            2 x 3 m
                     hodnik                             2 x 2 m
Enosmerna
Lepodvorska:         vozišče                                4 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                             2 x 2 m
Dvosmerna
Lepodvorska:         vozišče                            2 x 3 m
                     hodnik                             2 x 2 m
Enosmerna
Žibertova:           vozišče                                4 m
                     parkiranje                        2 m, oz.
                                                čakalni pas 3 m
                     hodnik                             2 x 2 m
Dvosmerna
Žibertova:           vozišče                              5,5 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                                 2 m
Frankopanska:        vozišče                          2 x 3,5 m
                     čakalni pas                            3 m
                     hodnik                           2 x 2–4 m
Enosmerna
Malgajeva            vozišče                                4 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                            2 in 3 m
Dvosmerna
Malgajeva:           vozišče                         2 x 2,75 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                          2,5 in 4 m
Jesenkova ul.:       vozišče                                4 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                             2 x 2 m
Ruska ulica:         vozišče                          2 x 3,5 m
                     parkiranje                             2 m
                     hodnik                          1,6 in 3 m
28. člen
Parkiranje in garažiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno v garažnih hišah (pod terenom ali v zgornjih etažah), parkiranje pa tudi na nekaterih mestnih ulicah in v notranjosti funkcionalnih enot.
Za potrebe mirujočega prometa je treba zgraditi podzemne parkirno garažne hiše v funkcionalnih enotah C2, C4, D3, D4, D10, D12 in D15.
29. člen
Poleg pokritja lastnih potreb je treba zagotoviti še 140 GM za potrebe sosednjega območja Stara cerkev (v funkcionalni enoti C4).
30. člen
V podaljšku Ruske ulice se zgradi pod železniško progo podhod v smeri Bežigrada za pešce in kolesarje v skupni svetli širini minimalno 5 m.
31. člen
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne peš poti, in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez grajenih ovir, tako da so primerni za funkcionalno ovirane ljudi.
32. člen
Prometna varnost
Varnost pešcev je treba doseči z:
– omejitvijo hitrosti motornega prometa v celotnem naselju na 40 km/h,
– zmanjšanjem lokalnega in ukinjanjem tranzitnega prometa,
– prepovedjo zadrževanja tovornjakov na ulicah,
– s parkiranjem izključno na parkirnih površinah,
– proste površine v funkcionalni enoti, ki so določene za zelenice ali igrišča, v nobenem dnevnem ali letnem času ne smejo biti uporabljene za parkiranje ali drugačne namene,
– prepovedjo vožnje tovornjakov z nosilnostjo preko 5 ton po Medvedovi in Ruski ulici.
Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi in urejene površine za intervencijska vozila.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
33. člen
Vodovod
Glavni napajalni vodovod Ø 200 za obravnavano območje se zgradi po Medvedovi ulici ter mimo obstoječih in bodočih industrijskih obratov.
Po ulicah, kjer se s kapaciteto obstoječih vodovodov ne da zadovoljiti protipožarnih in sanitarnih zahtev, je treba zgraditi nove sekundarne vodovode in namestiti požarne hidrante.
34. člen
Kanalizacija
Po vseh ulicah območja ŠS 1/1 – 2 se obnovi kanalizacijsko omrežje, ki je dotrajano. Na odseku kanala po Ulici Milana Majcna se pri rekonstrukciji poveča profil kanala iz Ø 40 na Ø 50.
Po Jezerski ulici in Ulici Milana Majcna se zgradijo novi kanali.
Vse objekte na obravnavanem območju je treba priključiti na javno kanalizacijo.
V primeru, da odpadne vode pred vstopom v javno kanalizacijo vsebujejo več škodljivih snovi kot jih dovoljuje strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85), se izvede čiščenje pred vstopom v kanalizacijo.
35. člen
Električno omrežje
Potrebna je gradnja treh novih TP s skupno instalirano močjo 3970 KVA. To so TP Gasilska, TP Verovškova in TP Medvedova. Treba bo spremeniti lokacijo TP Žibertova, ker se Celovška cesta širi na lokacijo obstoječe TP.
Gradnja vseh novih TP je v sklopu novih objektov.
V sklopu TP Verovškova se zgradi 10 KV stikališče, ki bo služilo kot razklopišče. Vanj se vključi vse obstoječe 10 KV kable po Verovškovi ulici in poveže vse kable iz RP Tržna. TP Verovškova se poveže z RTP Center in RTP Šiška.
Po vzhodni strani Celovške ceste, Verovškovi in Gasilski ulici do RP Tržna se zgradi šestcevna kabelska kanalizacija.
Obstoječe nizkonapetostno omrežje se rekonstruira.
Nizkonapetostno omrežje bo grajeno izključno v kabelski izvedbi.
36. člen
Plin
Srednjetlačni 1-barski plinovod po Medvedovi ulici, ki tangira objekt v funkcionalni enoti C2, se prestavi.
Zgradi se plinovod po Lepodvorski ulici in Ulici Milana Majcna od obstoječega plinovoda na križišču z Gubčevo ulico do Kamniške ulice.
Del plinovoda ob Celovški cesti med Malgajevo in Frankopansko ulico se ukine.
37. člen
Vročevod
Vročevod po Gubčevi ulici, ki tangira v funkcionalni enoti C 3 predvideno zazidavo, se ne prestavlja.
Po Gasilski in Medvedovi ulici se zgradi nov napajalni vročevod DN 150 in DN 100, ki se naveže na vročevod DN 200 po Štefanovi ulici.
38. člen
Javna razsvetljava
Celotno območje je treba dodatno osvetliti. Napajanje se izvede iz obstoječih in novih prižigališč.
39. člen
PTT omrežje
Zgradi se dvocevno kabelsko kanalizacijo po Ruski ulici, Trgu pred železniško postajo, Žibertovi ulici, Gubčevi ulici in Verovškovi ulici v dolžini ca. 640 m.
Po celotnem območju so kabelska razvodišča – omarice, v katerih bodo zaključeni kabli na končnike.
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
40. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti ter dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če poseg izboljšuje sedanje stanje in ne povzroča v okolju večjih motenj kot so s predpisi dovoljene.
41. člen
Varstvo zraka
Za varstvo zraka je treba:
– vsak potencialni onesnaževalec mora meriti emisije posameznega vira možnega onesnaženja pri obrtnih in proizvodnih dejavnostih, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom;
– obrtne in proizvodne dejavnosti locirati v za to določene funkcionalne enote;
– po izgradnji vročevodnega omrežja nanj priključiti vse stanovanjske in ostale porabnike;
– upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem.
Kontrolo nad izvajanjem teh ukrepov izvajajo pooblaščene organizacije.
42. člen
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je treba:
– v obrtnih in proizvodnih obratih meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni; hrup je treba zmanjšati pri njegovem izvoru,
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da je v isti funkcionalni enoti dejavnost sorodnega značaja,
– onemogočiti tranzitno vožnjo tovornih vozil skozi naselje z administrativno prepovedjo vožnje,
– usmeriti vsa tovorna vozila po najbližjih poteh na Celovško cesto;
– nakladanje in razkladanje s tovornih vozil omejiti na manipulativna dvorišča znotraj objektov,
– pred hrupom na Celovški cesti, ki presega normalno dovoljene nivoje, je treba vse obstoječe in predvidene zgradbe ščititi s pasivno zaščito (okna in fasadne stene);
– ob železniški progi Ljubljana–Jesenice je treba zgraditi protihrupni zid višine 2,8 m nad nivojem robnega železniškega tira. Na območju vinskih rezervarjev pa se vmesne presledke med cisternami tesno zapolni z ustrezno masivno bariero.
V območjih ob prometnicah in v območjih mešanih dejavnosti ravni hrupa ne smejo presegati vrednosti četrte stopnje hrupne obremenjenosti, znotraj funkcionalnih enot pretežno stanovanjske namembnosti in vrtca pa tretje stopnje hrupne obremenjenosti po odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
43. člen
Varstvo voda
Območje Stare Šiške se nahaja v III. varstvenem pasu – širši varstveni pas zaščite vodnih virov v Ljubljani.
Varstvo voda:
– pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode;
– pri eventualni povečani porabi tehnološke vode je treba predvideti sistem za recirkulacijo vode;
– uporabniki prostora, ki spuščajo ali odvajajo tehnične odplake so dolžni redno preiskovati njih kakovost in količino;
– tehnične odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, se morajo pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje očistiti do take mere kot zahteva odlok o čiščenju odpadnih snovi;
– pred gradnjo podzemnih garažnih hiš je treba detajlno preučiti hidrogeološke značilnosti mikrolokacije in z ozirom na rezultate določiti možno globino in število podzemnih etaž; za zajem morebitnih izlitij v podzemnih etažah bo v vsaki potrebno izvesti brezodtočno talno lovilno kineto, oziroma drug način zajema.
44. člen
Odstranjevanje odpadkov
– Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih v pocinkani pločevini tipske izvedbe, prostornine 500, 700 ali 900 litrov;
– zbirna mesta za komunalne odpadke morajo biti na funkcionalni površini zgradbe oziroma na njenem obodu, zunaj peščevih površin ali površin motornega prometa;
– razdalja med zbirnim mestom in cestiščem mora biti čim krajša ter brez robnikov ali drugih ovir;
– za pobiranje komunalnih odpadkov je treba zagotoviti dovoz do zbirnih mest z možnostjo obračanja vozila ali krožnim prometnim sistemom;
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj,
– eventualni posebni odpadki se smejo varno skladiščiti v območju povzročitelja v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.
X. MERILA IN POGOJI GLEDE LASTNIŠTVA ZEMLJIŠČ IN RABE POVRŠIN
45. člen
Na ureditvenem območju so naslednje vrste lastnine in rabe površin:
– zasebna last v zasebni rabi
– zasebna last v javni rabi
– zasebna last v skupni rabi
– javna last v javni rabi in
– javna last v skupni rabi
(Grafična karta št. 10 Raba površin in zakoličbeni načrt, navedena v 2. členu tega odloka).
46. člen
Površina v zasebni lasti v zasebni rabi uporablja in vzdržuje lastnik zemljišča.
Zasebna last v javni rabi je površina splošnega javnega pomena. Vzdržuje jo pooblaščena komunalna organizacija.
Zasebna last v skupni rabi je površina, ki jo uporablja določena skupina občanov, podjetje ali ustanova, ki skrbi tudi za vzdrževanje površine.
47. člen
Javna last v javni rabi je površina, ki je dostopna vsem uporabnikom, vzdržuje pa jo pooblaščena komunalna organizacija.
Javna last v skupni rabi je površina, ki jo uporablja določena skupina občanov, podjetje ali ustanova, ki je dolžna površine tudi vzdrževati.
XI. ETAPE IZVAJANJA NAČRTA
48. člen
Vsaka gradbena etapa obsega zidavo objektov nad in pod terenom s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.
49. člen
Vsaka funkcionalna enota je enotna gradbena parcela, ki jo je možno graditi fazno. Faza ne sme preprečiti ureditve celotne funkcionalne enote.
50. člen
V začetno etapo realizacije ureditvenega načrta sodi izgradnja semaforiziranega križišča Celovške ceste s Frankopansko ulico ter prometne ureditve, ki omogočajo zmanjševanje tranzitnega prometa po Medvedovi in Ruski ulici.
51. člen
Kompleksna gradnja v funkcionalnih enotah D9, D10, D12 in D15, ki bi generirala bistveno več prometa v naselju je mogoča šele po izgradnji priključka Frankopanske ulice na Celovško cesto.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
52. člen
V vseh predvidenih objektih je treba zagotoviti zaščito ljudi in materialnih dobrin pred vojnim delovanjem in posledicami naravnih ter drugih nesreč.
53. člen
Celotno ureditveno območje Stare Šiške je enotno obračunsko območje. Stroške za pripravo in opremo stavbnega zemljišča nosijo glede na kapacitete nameravanih gradenj vsi investitorji enakomerno.
54. člen
Pri vsaki spremembi namembnosti in novogradnjah je treba zagotoviti potrebna parkirna ali garažna mesta.
55. člen
Dokončana zunanja ureditev objektu pripadajočega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja objekta.
XIII. KONČNE DOLOČBE
56. člen
V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 Spodnja Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 24/91, 58/92, 5/94) se črta:
– 2. člen, druga alinea, ki se glasi: “ŠS 1/1-2 Stara Šiška”,
– 46. člen, besedilo, ki se glasi: “ŠS 1/1-2 Stara Šiška”.
57. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Šiška,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.
58. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
59. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 30-8/95
Ljubljana, dne 24. oktobra 1995.
Predsednik Mestnega sveta
Mestne občine Ljubljana
Dimitrij Kovačič l. r.