Na podlagi 16. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 39/95) in 25., 39. ter 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 11. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), je Občinski svet občine Kočevje na 7. redni seji dne 16. 6. 1995 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Kočevsko Polje (PUP2) v občini Kočevje, ki jih je izdelal POPULUS Podjetje za prostorski inženiring, d.d., iz Ljubljane, v juliju 1994, pod št. projekta 05/94 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve v mesecu februarju 1995.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje 1986–2000 in urejajo:
– območja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih ureditvenih načrtov (PIN)
– območja, za katera so prostorski izvedbeni načrti že realizirani
– območja, za katera se predvideva izdelava prostorskih izvedbenih načrtov.

Meje območij ureditvenih območij in morfoloških enot so razvidne iz grafičnih prilog preglednega topografskega in katastrskega načrta v M 1:5000.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se določajo merila in pogoji za naslednje planske celote:
– del P2 (KS Stara Cerkev)
– del P4 (KS Rudnik – Šalka vas)
– del P6 (KS Kočevje mesto)
– del P8 (KS Ivan Omerza).

Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:
– po 50. členu ZUN, za posege, za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje
– po 51. členu ZUN, za posege, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča priglasitev del pri pristojnem občinskem upravnem organu.

Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali ureditveno enoto drugače določeno.
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUNDPP potrebno dobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj objektov in naprav, je po tem odloku potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.

Upravni organ pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot lokacijska presoja za izdelavo lokacijske dokumentacije.

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
I. Uvodne določbe
II. Splošne določbe
III. Funkcije ureditvenih območij
IV. Splošna merila in pogoji glede vrste posegov
V. Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor
VI. Merila in pogoji za urejanje prometa in zvez
VII. Merila in pogoji za kumunalno in energetsko opremljanje
VIII. Merila in pogoji za druge posege, ki trajno spremenijo prostor
IX. Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena
X. Merila za varovanje in izboljšanje okolja
XI. Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
XII. Prehodne in končne določbe.

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
Posebne strokovne podlage
1. Tekstualni del obsega:
– posebne strokovne podlage za celotno območje
– posebne strokovne podlage za naselja
– seznam naravne in kulturne dediščine
2. Grafični del obsega:
– prikaz posebnih strokovnih podlag v merilu 1:5000
Prostorski ureditveni pogoji
1. Tekstualni del:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
– priložena soglasja pristojnih organov in organizacij
– katalog prostorskih ureditvenih pogojev z obrazložitvijo
2. Grafični del:
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem topografskem načrtu v merilu 1:5000
– prikaz razmejitev (ureditvenih območij in morfoloških enot) za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000
– prikaz razmejitev morfoloških enot za posege v prostor na katastrskih načrtih za ureditvena območja naselij v merilu 1:1000.

Na obravnavanem območju Občine Kočevje se pojavljajo različne prevladujoče funkcije. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje krajinske identitete prostora se morajo varovati obstoječe zelene površine v kmetijski rabi in gozd. V že sedaj intenzivno pozidanih območjih so možne le dopolnilne gradnje. Za zadovoljevanje potreb po novogradnjah bomo usmerjali pretežni del na nepozidana stavbna zemljišča. Posegi v ta prostor so možni le z merili in pogoji o vrsti dopustnih posegov in drugimi pogoji, določenimi za posamezno morfološko enoto.
Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot:
Z – UREDITVENA OBMOČJA NAMENJENA POZIDAVI
Kategorizacija morfoloških enot je narejena po naslednjem nomenklaturnem ključu:
1. STANOVANJSKA OBMOČJA – pozidava z večstanovanjskimi hišami (bloki)
2. STANOVANJSKA OBMOČJA – pozidava z enodružinskimi individualnimi hišami
3. OBMOČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI – šolstvo, inštituti, zdravstvo, otroško varstvo, kultura
4. OBMOČJE S POSLOVNO NAMEMBNOSTJO – oskrbne (gostinstvo, trgovina), storitvene, servisne in turistične dejavnosti
5. OBMOČJE PROIZVODNE DEJAVNOSTI – industrija, drobno gospodarstvo, obrt
6. OBMOČJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
7. JAVNE POVRŠINE – parki, športna igrišča itd.
8. PRETEŽNO KMETIJSKE POVRŠINE V NASELJU
9. PRETEŽNO GOZDNE POVRŠINE V NASELJU
10. OSTALO – razgaljene površine, močvirja...
Glede na tip pozidave ločimo naslednje morfološke enote:
A zazidava s prosto stoječimi objekti
B strnjena zazidava
C razpršena gradnja
E zazidava z enoetažnimi ali večetažnimi stavbami, v katerih se opravlja proizvodnja
F zazidava s tehnološkimi objekti in napravami za procesno proizvodnjo
G odprte površine ali površine delno pokrite s pomožnimi ali začasnimi objekti (deponije, skladišča na prostem, pokopališče itd.).
K – OBMOČJA UREJANJA NAMENJENA KMETIJSTVU
Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:
N – njive
T – travniki
S – sadovnjaki
P – pašniki
M – mokrišča
V – vodotok
G – gozd
Z – pozidano
O – ostalo.
G – UREDITVENA OBMOČJA NAMENJENA GOZDOVOM
Glede na tip ločimo naslednje morfološke enote:
1. gozd z lesno produktivno funkcijo
2. varovalni gozd
3. hidrološki gozd
4. biotopski gozd
5. zaščitni gozd
6. turistično rekreacijski gozd
7. poučno raziskovalni gozd
8. gozd pod režimom zaščite naravne dediščine
9. estetski gozd.

Na celotnem območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in odstranitve
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve
– dopustne ureditve javnih in drugih zelenih površin
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso dopustne.

V območju kmetijskih površin so dovoljeni:
– kmetijski prostorski ureditveni posegi
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejavnosti
– ureditev športno-rekreacijskih in poljskih poti.

V območju gozdnih površin so dovoljeni:
– gozdnogospodarski ureditveni posegi
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno gozdnogospodarski dejavnosti
– gradnja in ureditev gozdnih cest in športno-rekreacijskih poti.

V ureditvenih območjih naselij in zaselkov označenih z (Z), ki so grafično prikazani, so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja stanovanjskih objektov (v stanovanjskih objektih je dovoljeno opravljanje mirne poslovne dejavnosti kot npr.: pisarna, frizer, šiviljstvo, prenočišča za goste ipd.)
– novogradnja stanovanjskih objektov s poslovno, servisno, storitveno, turistično, obrtno in proizvodno dejavnostjo v pritličju
– novogradnja gospodarskih objektov za kmetijsko dejavnost
– novogradnja delavnic za ekološko neoporečne dejavnosti
– novogradnja objektov za servisne, storitvene, proizvodne dejavnosti, obrt in turizem
– novogradnja objektov za centralne dejavnosti (šole, vrtci...)
– spreminjanje namembnosti objektov
– dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije
– postavitev pomožnih in začasnih objektov
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti, parki...
– odstranitev obstoječih objektov.
V katalogu prostorskih ureditvenih pogojev je za vsako morfološko enoto posebej določeno, kateri od naštetih posegov so dovoljeni. Za posege, ki v katalogu za določeno morfološko enoto niso našteti, velja, da znotraj te morfološke enote praviloma niso dovoljeni. Za vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije velja, da so dovoljeni na vseh objektih.
Za novogradnje obrtnih in proizvodnih objektov ter pri spreminjanju namembnosti objektov v namembnost za obrtno in proizvodno dejavnost je v pretežno stanovanjskih območjih za izdelavo lokacijske dokumentacije obvezno priložiti tudi soglasje sosedov.

V območjih urejanja, ki se urejajo s tem odlokom se dovoljuje gradnja in vzdrževalna dela na tistih komunalnih in infrastrukturnih objektih in napravah, kjer so dela predvidena z družbenim planom oziroma v programih krajevnih skupnosti in Sklada stavbnih zemljišč ter na pobudo posameznih investitorjev.

V območjih urejanja, ki se začasno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami družbenega plana in ne ovirajo njegovega izvajanja in tistih, ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, in ki upoštevajo merila in pogoje tega odloka.

OBJEKTI
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
1. velikost funkcionalnega zemljišča
2. lego objektov
3. oblikovanje objektov
4. dograjevanje in prenavljanje obstoječih naprav objektov
5. pomožni in začasni objekti
6. vzdrževalna dela
7. urejanje okolice
8. urejanje kmetijskih zemljišč
9. urejanje gozdnih površin
10. vodnogospodarske ureditve
11. urejanje prostora.

Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja.
1. VELIKOST FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA
Kolikor v katalogu pri posameznih morfoloških enotah ni drugače navedeno, veljajo naslednja merila za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča:
1.1. Za stanovanjske hiše
– širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je predvidoma od 1m do 10m
– vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3 do 3,5m.
– gradbena parcela je praviloma velika 600 m˛ v območju gostejše pozidave v starih vaških jedrih in 1000 m˛ na obrobju vasi
– pozidanost parcele je lahko 30%, v vaških jedrih pa je lahko procent pozidanosti večji
– na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto in za vsako počitniško enoto predviden najmanj po en parkirni prostor
1.2. Za kmetije
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, z upoštevanjem možnost širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov:
– velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15m)
– širina dovoza 3,5m
– velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno 2000 m˛.
1.3. Za obrtne, proizvodne delavnice in gospodarska poslopja:
– širina ob objektu 2 do 10m
– dovozna pot širine 3,5m
– izkoristek zemljišča do 50%
– na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na število zaposlenih in velikost delavnice).
1.4. V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost.

2. LEGA OBJEKTOV
Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti, morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj 4 m. Za razdaljo manjšo od 4 m si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.
Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo, oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš, oziroma zaselka.
2.1. Odmiki
Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 4 m, razen v starih vaških jedrih, kjer se ohranja prvotna gradbena linija objektov in je potrebno soglasje upravljalca cest.
2.2. Dostopi
Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Dovoz preko zasebnih zemljišč se dovoli le pod pogojem, da so lastniki teh zemljišč v sorodstvenem razmerju (1. dedni red) s prosilcem lokacije.

3. OBLIKOVANJE OBJEKTOV
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva, oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
Za oblikovanje objektov praviloma veljajo pogoji določeni s tem odlokom in podrobneje v tabeli morfoloških enot. Oblikovanje mora biti skladno z okolico.
Odstopanje od predpisanih pogojev za oblikovanje objektov je dovoljeno takrat, kadar to narekujejo tehnološki procesi v objektu ali kadar želimo z drugačno obliko doseči likovni ali vsebinski poudarek v prostoru. Taki posegi so izjemni in ne smejo imeti motečih vplivov na okolico.
3.1. Novogradnje
3.1.1. Stanovanjski objekti
Pri objektih krajevno značilne arhitekture velja:
– stavbe stojijo samostojno
– višina: P+(M), P+1+(M), s kletjo ali brez, višina kolenčnega zidu je max. 0,40 m
– tloris: razmerje stranic ca. 1:1,5 ali več
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico objekta, naklon strešine 38–45°, kritina opečna ali siva (prvotno lesena), opečnata ali po barvi in strukturi podobna opečni
– odpiranje strešine: mansarda ali nadstrešnica
– fasada: ometana, pogosti so poudarjeni vogali (izdelani iz ometa ali naslikani)
– materiali: kamen, opeka, omet, les.
Za vse novogradnje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: razmerje stranic se prilagaja obstoječim okoliškim objektom
– po višini se objekti morajo prilagajati sosednjim objektom
– kolikor višina objektov za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: max. dovoljena višina je P+1+(M), pri čemer je kolenčni zid visok max. 40 cm. Pri pritličnih objektih z izkoriščeno mansardo je dopustna večja višina kolenčnega zidu, če v katalogu morfoloških enot to ni drugače določeno.
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38–45°, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita salonitna kritina zaradi ekološke spornosti ni dovoljena.
3.1.2. Gospodarski objekti namenjeni kmetijstvu in delavnice
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,5 ali več, dolžina krajše stranice praviloma ne sme biti večja od 12m
– velikost objekta je odvisna od njegove funkcije
– višina: P+(M) ali P+1
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38–45°, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni, valovita salonitna kritina zaradi ekološke spornosti ni dovoljena
– prosojna kritina je dopustna na južni strešini gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena, ter se mora po barvi čimbolj približati barvi osnovne kritine.
3.1.3. Počitniške hišice:
– vikendi se smejo graditi le na v ta namen predvidenih območjih
– tloris: razmerje med osnovnima stranicama 1:1,5, okvirna dimenzija 6 x 9 m
– streha: simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38–45°, odpiranje strehe: “frčada” z enakim naklonom strešine kot osnovna strešina
– kolikor strešna kritina za posamezno morfološko enoto v katalogu ni posebej predpisana, velja: kritina sme biti opečna, siva ali po barvi in strukturi podobna opečni. Valovita salonitna kritina zaradi ekološke spornosti ni dovoljena.
3.2. Nadomestne gradnje:
Nadomestni objekt se mora graditi na lokaciji prvotnega objekta. Izjemoma je dovoljeno postaviti nadomestni objekt tik ob stari stavbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za novi objekt, oziroma en mesec po selitvi v novi objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vključi v bremenskem listu zemljiško knjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina napisana.
Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih:
– ko zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarno higienskih pogojev
– ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za gradnjo in razvoj infrastrukturnih ali komunalnih objektov in naprav, oziroma objektov javnega pomena
– če stoji objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Dopustna je ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso z enotno streho. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ni dopustno.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne ambientalne znčilnosti prostora.
3.3. Dozidave in nadzidave:
Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene, kolikor v katalogu za posamezno morfološko enoto ni drugače navedeno. Za dozidane in nadzidane dele stavb se smiselno uporabljajo ista oblikovalska določila kot za novogradnje. Dozidani ali nadzidani del se mora z obstoječim objektom povezati v enotno stavbno maso z enotno streho, ter se po oblikovanju in materialu ne sme bistveno razlikovati od prvotnega dela objekta. Dozidave z ravno streho niso dopustne, razen v izjemnih primerih, ko to zahteva tehnologija namembnosti objekta.
3.4. Legalizacija objektov zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja
Legalizacija je možna samo na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
3.5. Pomožni in začasni objekti:
3.5.1. Pomožni objekti:
Na območjih, ki jih ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z:
– z 51. členom ZUNDPP (Uradni list SRS, št. 18/84) in dopolnitvami
– z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih
– s splošnimi merili in pogoji tega odloka.
3.5.2. Začasni objekti in naprave:
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko in turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajni poseg v prostor, na osnovi začasnega lokacijskega dovoljenja. Po odstranitvi začasnega objekta je na tem mestu potrebno vzpostaviti prvotno stanje.
Reklame, napisi in informativne table morajo biti oblikovani z značilnimi elementi, pregledni in nemoteči za voznike in za krajino.
Pogoje za postavitev večjih reklamnih znamenj in turističnih tabel bo urejal poseben občinski odlok.

4. UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Zemljišče se zasadi z avtohtonim zelenjem.
Ograje ob parcelni meji so dopustne lesene ali zasajene z živo mejo. Ograja ne sme presegati višine 1,2 m in mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob isti ulici ali cesti morajo biti oblikovane na enak način.
Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.

5. UREJANJE KMETIJSKIH POVRŠIN
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca tako, da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.

6. UREJANJE GOZDNIH POVRŠIN
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.

7. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
V območju varstva vodotokov in podtalja se lahko spuščajo le čiste vode, ki ustrezajo določilom strokovnega navodila o nevarnih in škodljivih snoveh in dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).
Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma dovoljenje v skladu z zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81).

Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja.

Na kategoriziranih cestah je potrebno varovati predvidene rezervate za rekonstrukcijo.
Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Pri rekonstrukciji cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne zmanjša.
Trase prometnic ne smejo posegati v območja brezen, jam in izvirov ali sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Nove gozdne ceste in dostopne ceste preko zavarovanih ali vizualno izpostavljenih območij niso dopustne.
Tam, kjer ureditev prometnic prečkajo obstoječe poti, jih je potrebno na novo urediti.

Vozišča kmetijskih in gozdnih prometnic naj bodo praviloma široka 3–4 m, razen v ostrih zavojih, pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
Pri projektiranju, urejanju in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati veljavne smernice za projektiranje gozdnih cest in pravilnik o načrtovanju, gradnji in rabi gozdnih prometnic.

Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnostih morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z lovilci olj.
Večja parkirišča in počivališča ob magistralni cesti izven ureditvenih območij naselij, morajo biti urejena z objekti in opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo.

Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.

Ob medkrajevnih kablih je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v obravnavanem območju.

V rezervatu predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, pozidav, nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Vodovod:
V primeru izgradnje ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja, je praviloma obvezna sanacija vseh komunalnih vodov in ureditev.
Vse nove objekte je obvezno priključiti na vodovodno omrežje v soglasju z upravljalcem.
Kanalizacija:
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistemu javne kanalizacije s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi. Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, so obvezne triprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
Elektrika:
Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektroenergetskem soglasju.
Javna razsvetljava:
Za območja, ki so še brez javne razsvetljave se izdela enotni sistem.
PTT omrežje:
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s telefonsko centralo v Kočevju.
Kabelsko razdelilni sistem KRS:
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno obravnavano območje priključiti na predvideno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Vse druge rešitve niso dopustne.
Za gradnjo kabelskega sistema je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo z vsemi soglasji.
Zagotavljanje požarne varnosti:
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja zaščite objektov pred požarom. Za požarno varnost je nujno upoštevati in zagotoviti ustrezne intervencijske poti in zadostne odmike od objektov.
V prostorsko izvedbenih načrtih je potrebno predvideti zunanje hidrantno omrežje in preveriti možnost priključitve na obstoječe vodovodno omrežje oziroma na drug način zagotoviti ustrezne količine vode.

Pri melioracijah, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih poti, ostalih zemeljskih delih in pri urejanju brežin je potrebno poteg tehnično-funkcionalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine ter kvalitete oblikovanosti kulturne krajine.

Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana ter odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Kočevje pridobiti soglasje pristojne službe – Regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ti posegi so:
– izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov ter gradnja vlak na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorom pristojne varstvene službe,
– na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja je to možno prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba.
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim režimom.
Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine:
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb je potrebno upoštevati ulično linijo starih objektov
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave
– območja s karakterističnimi pogledi na naselja, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive
– novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
Vsa območja in objekti (zavarovani in nezavarovani) so razvidni iz tekstualnega in grafičnega dela posebnih strokovnih podlag ter zavarovani objekti in območja v grafičnem delu PUP.

1. Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna:
– zaščita vodnih virov in vodotokov ter jezer pred onesnaženjem
– odprava divjih odlagališč komunalnih odpadkov
– sanacija območij, ki so izpostavljeni hrupu
– odprava dimnih emisij.
2. Varstvo zraka
Podjetja in druge pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
3. Varstvo voda in obvodnih površin
Varstveni režimi in območja vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje.
4. Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico.
5. Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni del lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred hrupom.
Če je protihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.
6. Varovanje kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljišča 1. območja so zavarovana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dovoljeni posegi so določeni s tem odlokom oziroma z družbenim planom Občine Kočevje, in sicer v skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82).

Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih.

Legalizacija objektov in naprav zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka in so na dan objave tega odloka v Uradnem listu RS zgrajeni najmanj do II. gradbene faze.

Prostorski ureditveni pogoji za Kočevsko Polje so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri upravnem organu Občine Kočevje pristojnem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščene inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

S tem odlokom preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu za območje Gorenje.

352-17/95-1/1