Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/1995 z dne 16. 6. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/1995 z dne 16. 6. 1995

Kazalo

1613. Statut Občine Hrpelje - Kozina, stran 2366.

Na podlagi 138. in 153. člena ustave Republike Slovenije, prve alinee drugega odstavka 29. člena in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na seji dne 21. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Hrpelje-Kozina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem statutom Občine Hrpelje-Kozina (v nadaljevanju: občina) se določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnost občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, finančno poslovanje občine, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in o drugih vprašanjih skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon in so pomembna za delovanje občine.
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
2. člen
Občina Hrpelje-Kozina je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ustanovljena z zakonom.
Območje Občine Hrpelje-Kozina določa zakon.
Postopek za teritorialne spremembe občine, to je za določitev območja občine, izločitev dela občine iz občine in njegovo priključitev k drugi občini, izločitev posameznega naselja iz občine in njegova priključitev k drugi občini ter ustanovitev občine znotraj sedanje občine določa zakon.
3. člen
Občina Hrpelje-Kozina je pravna oseba. Sedež občine je v Hrpeljah, Reška cesta 14.
4. člen
Občina ima pečat okrogle oblike, v katerem je napis: OBČINA HRPELJE-KOZINA. Občinski svet uporablja pečat, ki ima poleg imena občine še napis OBČINSKI SVET. Župan uporablja pečat, ki ima poleg imena občine še napis ŽUPAN.
5. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi, pri čemer se lahko povezuje v pokrajino. Z drugimi občinami Občina Hrpelje-Kozina pri zagotavljanju skupnih zadev sodeluje na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
6. člen
V Občini Hrpelje-Kozina so ustanovljene krajevne skupnosti:
Hrpelje: Hrpelje, Kozina, Slope, Tublje, Krvavi Potok, Mihele, Nasirec, Vrhpolje
Rodik: Rodik
Prešnica: Prešnica
Ocizla: Ocizla, Klanec, Beka, Petrinje
Artviže: Artviže
Materija: Materija, Bač pri Materiji, Rožice, Brezovica, Gradišica, Povžane, Skadanščina
Slivje: Slivje, Hotična, Mrše, Orehek, Kovčice, Velike Loče, Markovščina, Ritomeče
Tatre: Tatre
Gradišče pri Materiji: Gradišče pri Materiji
Obrov: Obrov, Javorje, Brezovo Brdo, Golac, Poljane.
Krajevna skupnost lahko nastopa v pravnem prometu kot pravna oseba ali v imenu in za račun občine s pooblastilom občine.
Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost, so lahko lastnina krajevne skupnosti, sicer so last občine.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s sredstvi, ki so lastnina občine oziroma s sredstvi, ki so del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v imenu in za račun občine s pooblastilom občine.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
7. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
8. člen
Zaradi zadovoljevanja potreb prebivalcev in večje operativnosti v posameznem naselju, se lahko na tem območju ustanovi vaška skupnost. Odločitev o oblikovanju vaške skupnosti sprejmejo prebivalci na zboru občanov z večino glasov prisotnih občanov.
Organizacijo in delo v vaški skupnosti vodi vaški župan, ki ga z večino glasov izvolijo občani na zboru občanov. Vaški župan sodeluje v svetu krajevne skupnosti in zastopa naselje pri občinskih organih.
II. NALOGE OBČINE
9. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke in takse,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določa organizaciji in način dela v vojni,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije.
– osebno in zajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih nesreč;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana ter občinske uprave,
– omogoča delovanje krajevnih skupnosti,
– sofinancira delovanje političnih strank zastopanih v občinskem svetu,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjrnje s prostorom, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne in energetske komunalne objekte,
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja enakomeren razvoj cele občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– skrbi za ekološki razvoj občine,
– skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine,
– skrbi za ohranjanje kmetijskih površin
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina,
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
10. Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.
10. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje soglasij za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih prepisov.
11. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– rento na lokacijo profitnih podjetij,
– požarni davek.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti.
Člani občinskega sveta, občinskih odborov, nadzornega odbora, volilne komisije in sveta krajevnih skupnosti opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta. Organi krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Način zagotavljanja javnosti dela se podrobneje opredeli s poslovnikom občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
15. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. Odločitev sprejemajo z večino glasov navzočih članov, razen če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– voli predsednika in podpredsednika sveta,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane občinskih odborov in komisij kot svojih delovnih teles,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,
– imenuje višje upravne delavce na predlog župana,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor o tem v skladu s tem statutom ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana in podžupana ter merila za nadomestila članov občinskega sveta, nadzornega odbora, sekretarja sveta in delovnih teles občinskega sveta ter odloča o načinu in obsegu drugih njihovih prejemkov in povračil stroškov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa merila za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– ustanavlja občinske sklade in imenuje njihove organe,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
18. člen
Občinski svet ima 14 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta.
Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov, če takega kandidata ni, opravlja to funkcijo kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov, v razmer ju do količnika v volilni enoti.
19. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta prenaha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, nadomesti kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov do razmerja količnika v volilni enoti.
20. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. Na konstitutivni seji občinski svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda podane predloge za predsednika in podpredsednika sveta in jih posreduje svetu.
21. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja ter ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
22. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
23. člen
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsednikom pri pripravljanju in vodenju sej sveta, odborov in komisij vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu župana. Sekretarja sveta imenuje občinski svet.
24. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih, oziroma v roku petnajst dni po podani zahtevi za sklic seje občinskega sveta iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsednikom delovnih teles in županu ter za odgovore nanje.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani delovnih teles občinskega sveta in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki delovnih teles občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali poslovnik sveta in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta, o čemer odloča občinski svet s tajnim glasovanjem.
27. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
28. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh članov. Podžupan se razreši po istem postopku kot se voli.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno ali poklicno, podžupan pa nepoklicno.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 19. člena tega statuta.
29. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta ob podpori najmanj treh članov občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Župan skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posedic naravnih in drugih nesreč.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Odločitev o tem sprejme z večino glasov vseh članov.
Župan vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
30. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora nevesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za njegovo zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadeve, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
31. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov ter teritorialna enotnost in integriteta občine, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
32. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na sejah občinskega sveta. Župan se lahko udeleži sej nadzornega odbora le na njegovo povabilo.
33. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega področja in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. O svojih odločitvah mora poročati županu.
4. Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
35. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini ali najmanj petnajst volivcev v občini. V primeru, da kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani nadzornega odbora posamično. Če tudi na ta način niso imenovani vsi člani, lahko najmanj četrtina članov sveta predlaga imenovanje manjkajočih članov, ki jih svet imenuje posamično na isti ali naslednji seji.
Predsednika imenujejo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov na svoji prvi seji, ki jo skliče župan. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in drugi javni uslužbenci.
5. Delovna telesa občinskega sveta
36. člen
Občinski svet imenuje stalna ali začasna delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za premoženje, proračun in finance,
– odbor za prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, komunalo, infrastrukturo, stanovanjska vprašanja, promet in kulturno dediščino,
– odbor za gospodarski razvoj, obrt in drobno gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, obmejno sodelovanje in mednarodne odnose,
– odbor za kulturo, šolstvo, šport, zdravstvo in socialno varstvo,
– odbor za povezovanje v regijo in v širše lokalne samoupravne skupnosti in za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi,
– komisija za pripravo statuta, obravnavo prošenj in pritožb in splošnih zadev,
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
37. člen
Občinski svet lahko imenuje tudi druga stalna ali začasna delovna telesa izmed članov občinskega sveta in občanov.
Mandat stalnih delovnih teles je enak mandatu občinskega sveta.
Delovna telesa občinskega sveta imajo predsednika, podpredsednika in enega ali več članov.
38. člen
Delovna telesa sveta v okviru svojega delovnega področja pri pravljajo predloge in jih posredujejo svetu v obravnavo in sprejem.
Delovno področje delovnih teles se praviloma določi z odlokom. Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge zadeve, ki jim jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti, čeprav niso določene z odlokom.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje posameznemu delovnemu telesu z dvetretjinsko večino navzočih članov.
39. člen
Predsednika, podpredsednika in enega ali več članov delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednik posameznega delovnega telesa se imenuje praviloma izmed članov sveta, pri čemer je potrebno upoštevati zastopanost političnih strank v občinskem svetu.
V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so lahko imenovani samo člani občinskega sveta.
40. člen
O imenovanju delovnih teles se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali člani sveta. Kandidiate iz vrst občanov lahko predlagajo zainteresirane organizacije v občini ali najmanj petnajst volivcev v občini.
Če je predlaganih več kandidatov kot je članov v posameznem delovnem telesu, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.
Predsednik, podpredsednik in en ali več članov delovnih teles so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani posameznega delovnega telesa, lahko najmanj trije člani sveta predlagajo imenovanje manjkajočih članov delovnih teles, ki jih svet nato imenuje posamično na isti ali naslednji seji.
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo in vodi njegovo delo. Podpredsednika pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz delovnega področja delovnega telesa.
41. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico svojemu delovnemu telesu. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta imenuje delovno telo v novi sestavi.
Posamezen član delovnega telesa, oziroma delovno telo v celoto lahko tudi odstopi. Odstop mora biti obrazložen. V tem primeru mora delovno telo, oziroma član opravljati svojo funkcijo do imenovanja novega delovnega telesa, oziroma člana.
Delovno telo se razreši po istem postopku kot se imenuje.
6. Svet krajevnih skupnosti
42. člen
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.
43. člen
Svet daje mnenje občinskemu svetu, njegovim delovnim telesom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v petnajstih dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta. O zahtevi mora občinski svet odločiti najkasneje v treh mesecih.
7. Organi krajevnih skupnosti
44. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Mandat sveta krajevne skupnosti traja štiri leta, oziroma do izteka mandata občinskega sveta. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet. Prve volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo v enem letu po uveljavitvi tega statuta. Volitve se opravijo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah.
Svet krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
V svetu krajevne skupnosti je iz vsake vasi ali naselja enako število predstavnikov.
45. člen
Krajevne skupnosti v okviru svojih pristojnosti samostojno opravljajo predvsem naslednje zadeve:
– neposredno izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami svetov krajevnih skupnosti,
– izdajajo mnenja v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in rabo ostalega prostora, varstva naravne in kulturne dediščine,
– obravnavajo prostorske izvedbene akte, ki zadevajo območje krajevne skupnosti in v zvezi s tem sprejemajo ustrezne sklepe in jih posredujejo pristojnemu občinskemu organu v odločanje,
– sprejemajo mnenja v zvezi z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– sprejemajo ukrepe za varstvo okolja v krajevni skupnosti,
– skrbijo za urejanje poljskih poti in ohranjanje njihove namembnosti,
– skrbijo za spodbujanje in razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti,
– opravljajo druge naloge, ki jih nanjo prenese občina.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
46. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
47. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti, oziroma naselij.
48. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
49. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
50. člen
Zbor občanov po naseljih v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Zbor občanov po naseljih v krajevni skupnosti ali naselju skliče predsednik krajevne skupnosti ali župan na lastno pobudo ali tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti oziroma naselju.
Zbor občanov je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj 5% volilvcev v občini, oziroma krajevni skupnosti ali naselju. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih občanov.
Volivci v krajevni skupnosti oziroma v občini morajo biti o sklicu zbora občanov primerno obveščeni najmanj sedem dni prej.
Zbor občanov v vaški skupnosti lahko skliče župan vaške skupnosti.
51. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi iz svoje pristojnosti razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
52. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
53. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 51. in 52. člena tega statuta.
54. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
55. člen
Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena z odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave.
56. člen
Občinsko upravo praviloma vodi župan, oziroma po njegovem pooblastilu tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi župan ali tajnik občinske uprave, po pooblastilu župana.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
57. člen
Za delovanje organov občinske uprave je tajnik odgovoren županu.
58. člen
Upravne in strokovne naloge občine opravljajo zaposleni v občinski upravi. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
59. člen
Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet, določi župan.
60. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, sklepe, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
61. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan ali tajnik, po pooblastilu župana, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
62. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
63. člen
Župan ali tajnik po pooblastilu župana skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
64. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
65. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
66. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
67. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
68. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
69. člen
Občina Hrpelje-Kozina organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in javnih parkirišč,
– oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v lasti Občine Hrpelje-Kozina.
70. člen
Občina Hrpelje-Kozina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– varstvo pred požari.
71. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske in druge javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
72. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
73. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
74. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
75. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračun občine.
76. člen
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov, in račun financiranja. Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V račun financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– sredstva za izvajanje posebnih pravic narodnih skupnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo.
Zagotovljeno porabo za vse občine in za posamezno občino ugotavlja ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi meril, ki jih določajo pristojna ministrstva ter v sodelovanju s temi ministrstvi in občinami za vsako proračunsko leto.
Med odhodke iz četrtega odstavka se štejejo tudi nujne investicije, ki se za vsako leto ugotavljajo v skladu z merili, ki jih določajo pristojna ministrstva.
77. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
78. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
79. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine, lahko pa se najame posojilo največ do 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet.
80. člen
Občina oblikuje svoje rezerve v skladu z zakonom. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
81. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
82. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
83. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
84. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega deset odstotkov zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5 odstotkov zagotovljene porabe.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
85. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.
86. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
87. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni,
– renta na lokacijo profitnih podjetij.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
88. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
89. člen
Finančno poslovanje izvršuje organ občinske uprave, določen v odloku o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave.
Njegovo delo nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
90. člen
Očinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinske ga sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Delovna telesa lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo in izdajajo pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
91. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
92. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
93. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene državne pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
94. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
95. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe odloka v procesu njegovega izvrševanja.
96. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka v skladu s predpisi o upravnem postopku.
97. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini in finančna sredstva občinske rezerve.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
98. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta ob podpori najmanj treh članov občinskega sveta, župan, delovna telesa občinskega sveta, svet krajevnih skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
99. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
100. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
101. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
102. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
103. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
104. člen
Kadar to zahtevajo potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za pošiljanje predloga odloka in za vlaganje amandmajev.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, oziroma predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
105. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča večina članov, glasuje večina navzočih članov.
106. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen statuta in občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi, razen če za posamezni primer ne odloči drugače.
107. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3. Posamični akti občine
108. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
109. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
110. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
Občinski svet ali župan lahko sprožita spor pred mednarodnimi institucijami, kadar so kršene mednarodne pravne ali mednarodne vrednote oziroma konkretni mednarodni pravni akti, ki se nanašajo na občino.
111. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
112. člen
Župan oziroma občinski svet lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastveni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
113. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
114. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
115. člen
Občina Hrpelje-Kozina se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost – pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
116. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– skrb za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, pomembnih za pokrajino ter objektov šolstva, zdravstva, kulture, socialnega skrbstva, pomembnih za razvoj regije, ki presegajo obvezne naloge republike na tem področju,
– skrb za funkcioniranje teh dejavnosti,
– skrb v zvezi z zbirnajem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov ter urejanja odplak,
– varovanje okolja z napravami regionalnih zmogljivosti,
– pomoč občinam pri opravljanju njihovih nalog.
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
117. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
118. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
119. člen
Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko sodeluje z drugimi občinami ter v ta namen združuje sredstva in organizira skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
X. SPREMEMBA STATUTA
120. člen
Pobudo za spremembo statuta lahko poda najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan, svet krajevnih skupnosti in 5% volivcev v občini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija za statut, prošnje in pritožbe predlog sprememb statuta in ga posreduje občinskemu svetu. Občinski svet obravnava predlog sprememb statuta in ga sprejme ter da v javno razpravo. Po končani javni razpravi pripravi komisija predlog za drugo obravnavo in ga poda v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
Posamezne določbe statuta se lahko razčlenijo z odlokom, ki se sprejme po istem postopku kot statut in ima isto veljavo kot statut.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
Odloki in drugi splošni akti pomembni za delovanje občine morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega leta po sprejemu tega statuta, razen odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave in poslovnika občinskega sveta, ki morata biti sprejeta v roku trideset dni od sprejema tega statuta.
Župan izda akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
122. člen
Odloke in druge občinske predpise, ki jih je potrebno objaviti se objavijo v uradnem glasilu.
123. člen
Do sprejema novih predpisov, ki bodo določali naloge in pristojnosti na posameznih področjih, veljajo sprejeti odloki in drugi akti, ki jih je sprejela skupščina Občine Sežana in niso v nasprotju z zakonom in tem statutom.
124. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Sežana št. 011-1/78-1 z dne 14. 10. 1983 (Uradne objave, št. 25/83, 1/90, 25/90 in 13/93), statutarni sklep Občinskega sveta občine Hrpelje-Kozina in določbe začasnega poslovnika občinskega sveta, ki so v nasprotju s tem statutom.
Ta statut se objavi v uradnem glasilu in začne veljati takoj.
Št. 68/OSHK
Hrpelje-Kozina, dne 21. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Hrpelje-Kozina
Vitomir Počkaj l. r.

AAA Zlata odličnost