Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/1993 z dne 8. 1. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/1993 z dne 8. 1. 1993

Kazalo

60. Odlok o ureditvenem načrtu kamnoloma Podgora, stran 52.

Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostoru (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), 141. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86 in 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-I) sprejela na skupnem zasedanju vseh treh zborov dne 29. oktobra 1992 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu kamnoloma Podgora
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt kamnoloma Podgora, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, pod štev. projekta 786/90-UN-P, v maju 1991 in je sestavni del tega odloka.
Sestavni del ureditvenega načrta (v nadaljevanju besedila: UN) je projekt: dopolnilni rudarski projekt pridobivanja apnenca v kamnolomu Podgora, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana pod št. projekta 4370-1/87 z dopolnitvami korigiranimi situacijami kamnoloma.
2. člen
Ureditveni načrt je izdelan skladno z zasnovami dolgoročnih planov občin za obdobje 1985-2000, na katerih območjih leži območje UN Podgora: Dolgoročni plan občine Velenje za obdobje 1986-2000 (uskladitve in dopolnitve 1989) in Dolgoročni plan občine Žalec za obdobje 1986-2000, (Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin 1992), ki namenjata območje UN eksploataciji rudnin apnenca.
II. MEJE, VELIKOST IN VARSTVENI PAS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
3. člen
Meja ureditvenega območja UN poteka (v nasprotni smeri urinega kazalca):
Začetna točka T je v SZ polovici meje parc. št. 362/1, k.o. Rečica. Od tu poteka meja proti jugu po zahodnih robovih parcel k.o. Rečica št. 362/1, 363/2, 363/1, 363/3, 195, 367/4, 367/1, 367/2, 368/2, 368/3, ko. doseže vogalno južno točko te parcele. Od tu dalje poteka meja UN v smeri proti vzhodu ob južnih robovih parcel št. 368/1, 369/2, ob robu parc. 369/1 in doseže mejo na zahodni strani občin k.o. Rečica in Dobrič (tudi meja občin Žalec in Velenje). Tu se meja obrne proti severu in obkroži parcelo k.o. Dobrič 192/9 ter se v severovzhodnem vogalu te parcele obrne proti zahodu. Meja poteka v smeri proti zahodu po severnem robu parcel k.o. Dobrič 192/2 in prečka mejo med k.o. Rečica in k.o. Dobrič, ter v nadaljevanju prečka naslednje parcele k.o. Rečica:' 348/9, 359/1, 354/1, 356, 953/1, 361/1 in 362/1 ko se zaključi v začetni točki.
Velikost območja UN je 16,42 ha.
4. člen
Ureditveno območje UN, ki ga omejuje prej opisana meja vključuje naslednje parcele:
k.o. Rečica (občina Velenje): 195, 348/9 (del), 354/1 (del), 356 (del), 359/1 (del), 359/2, 359/3, 360/1, 360/2, 360/3, 360/4, 360/5, 360/6, 360/7, 360/8, 360/9, 360/10, 360/11, 360/12, 361/1 (del), 362/1 (del), 362/2, 362/3, 363/1, 363/2, 363/3, 365/1, 365/2, 365/3, 365/4, 367/1, 367/2, 367/3, 367/4, 368/1,.368/2, 368/3, 368/4, 369/1, 369/2, 369/3, 370, 953/4, (del).
k.o. Dobrič (občina Žalec): 192/9.
5. člen
Varstveni pas ureditvenega območja UN kamnoloma Podgora vključuje naslednje parcele:
k.o. Rečica (občina Velenje): 195, 348/9 (del), 354/1 (del), 356 (del), 359/1 (del), 359/2, 359/3, 360/1, 360/2, 360/3, 360/4, 360/5, 360/6, 360/7, 360/8, 360/9, 360/10, 360/11, 360/12, 361/1 (del), 362/1 (del), 362/2, 362/3, 363/1, 363/2, 363/3, 365/1, 365/2, 365/3, 365/4, 367/1, 367/2, 367/3 367/4, 368/1, 368/2, 368/3, 368/4, 369/1, 369/2, 369/3, 370, 953/4 (del).
k.o. Dobrič (občina Žalec): 192/8, 192/10, 313/1 (del), 314 (del), 315 (del), 316 (del), 320, 323/1 (del), 323/2 (del), 566/9, 566/10 (del), 566/11 (del), 566/12, 633/1 (del), 633/3 (del), 633/4, 633/5, 633/6, 633/7 (del), 633/8, 635/1 (del), 635/2, 635/3, 635/4, 635/5 (del); 637/2.
Obravnavano območje znotraj varstvenega pasu do roba meje ureditvenega območja meri okrog 45,63 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN POSEGANJE V PROSTOR
6. člen
UN kamnoloma Podgora določa način, obseg in pogoje eksploatacije apnenca v kamnolomu Podgora ter ukrepe za sanacijo kamnoloma med in po končani eksploataciji.
POGOJI ZA EKSPLOATACIJO KAMNOLOMA
7. člen
Eksploatacija kamnoloma sme potekati le znotraj meje UN, ki so podane v 3. in 4. členu tega odloka.
8. člen
Tehnologija pridobivanja rudnine iz kamnoloma je opredeljena v rudarskem projektu iz 1. člena tega odloka in je obvezna.
9. člen
Varstveni ukrepi pri eksploataciji morajo upoštevati določila Zakona o rudarstvu (Uradni list SRS št. 17/75) in Pravilnik o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86).
POGOJI ZA UREJANJE IN POSEGE V OBMOČJU UN PODGORA
10. člen
Za druge posege v prostoru UN Podgora veljajo naslednji pogoji:
– v prostoru UN Podgora so dovoljeni le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost – eksploatacijo apnenca;
– v območju betonarne so možni gradbeni posegi (adaptacije in rekonstrukcije) na obstoječih objektih in novogradnja objektov za potrebe obdelave apnenca.
POGOJI ZA UREJANJE IN POSEGANJE V PROSTOR VAROVALNEGA PASU KAMNOLOMA
11. člen
V prostoru varovalnega pasu kamnoloma zaradi posledic dejavnosti v kamnolomu ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj drugih dejavnosti, ki so v prostoru in kot so določene z veljavnim PUP za sosednjo plansko cono 07.
V primeru, da ima investitor – upravljalec kamnoloma drugačne interese v tem prostoru, jih lahko uveljavlja le sporazumno s prizadetimi lastniki zemljišč v varovalnem pasu.
12. člen
Za posege v prostor varovalnega pasu veljajo določila, kot jih opredeljujejo PUP za PL.C. 07 (Uradni vestnik občine Velenje, št. 16/88):
Za morfološko enoto K 7/10:
– Novogradnje prostostoječih stanovanjskih objektov niso dopustne.
– Obstoječe objekte (stanovanjske, gospodarske) je možno funkcionalno dopolnjevati po določilih za gradnjo izven območij urejanja za stanovanja.
– Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe) je dovoljena le izjemoma in v skladu s splošnimi pogoji.
– Gradnja objektov kmetij (stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, pomožni objekti) je dovoljena v območjih stavbnih zemljišč obstoječih kmetij oziroma gospodarstev ali na zemljišču v neposredni bližini, praviloma izven 1. območja kmetijskih zemljišč.
Izven stavbnega zemljišča kmetije je nadomestna gradnja pomožnega gospodarskega poslopja mogoča na istem mestu ali kot dozidava k obstoječemu s tlorisno površino, ki ne sme presegati površine osnovnega objekta.
– Dovoljena je postavitev čebelnjakov izven 1. območij kmetijskih zemljišč.
Dodatni pogoji urejanja so:
– za K 7/10: Dovoljeni so samo manjši posegi za vzdrževanje struge reke Pake, za zaščito pred poplavami, za izsuševanje, za vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, za večje posege je zahtevana izdelava prostorskega izvedbenega načrta skladno z usmeritvami srednjeročnega družbenega plana občine.
– za G 7/8 in G 7/7a: Za obe območji novogradnje niso dopustne.
IV. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA
13. člen
Promet:
Do območja kamnoloma sta dva dovoza iz obstoječe ceste Šmartno ob Paki-Polzela:
– na jugozahodni strani do platoja kamnoloma (dovoz cementa in agregata)
– na severozahodni strani do silosov za agregat.
Obvezna smer vožnje za tovorna vozila, ki odvažajo material iz kamnoloma, je od kamnoloma skozi Rečico ob Paki proti Letušu oziroma Šmartnem ob Paki. Morebitne poškodbe na cesti Šmartno ob Paki-Polzela, ki bi nastale zaradi prekomerne obremenitve zaradi vožnje iz kamnoloma, morata skupaj sanirati upravljalec ceste in lastnik kamnoloma.
Ceste znotraj območja apnenice morajo omogočati krožni promet za težke tovornjake. Vse notranje ceste morajo biti izvedene v širini vozišča 5,50 m.
Kanalizacija:
– Fekalne odplake iz objekta sanitarij za delavce je voditi v troprekatno greznico in dalje v meteorno (mešano) kanalizacijo.
– Meteorno kanalizacijo območja betonarne in separacije ter funkcionalnih utrjenih površin je odvodnjavati preko obstoječih usedalnikov v obstoječi mešani kanal Φ 40cm.
Meteorne vode iz območja kamnoloma:
– Na zunanjih robovih območja kamnoloma je urediti zbiralne jarke, jih zbirati v prečnih koritih – muldah in voditi do spodnjega platoja kamnoloma.
– Urediti je sredinske mulde na terasah in jih voditi v prečne mulde za dodatno zbrane meteorne vode.
– Urediti je naravni usedalnik – laguno s prelivom in navezavo na obstoječo kanalizacijo.
Vodovodna oskrba:
– Oskrbo z vodo je zagotoviti z vodovodnim omrežjem od črpališča ob južni strani ceste Šmartno ob Paki-Polzela.
– Ob betonarni in pisarniških prostorih je zgraditi 2 hidranta, ki se napajata iz krožnega sistema vodovoda.
Elektrika in PTT omrežje:
– Urediti je elektrorazvod od obstoječe trafo postaje z elektropriključki.
– Do objekta pisarn in garderob je urediti telefonski priključek od obstoječega telefonskega omrežja.
V. POGOJI ZA KRAJINSKO UREJANJE KAMNOLOMA (MED IN PO KONČANI EKSPLOATACIJI)
14. člen
Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje kamnoloma, pripravo terena pred in med eksploatacijo ter sanacijo prostora po končanem odkopavanju.
Pri izvedbi krajinske ureditve kamnoloma je izhajati iz projekta iz 1. člena tega odloka, ki narekuje oblikovanje kamnoloma; obvezna je krajinska ureditev skladno z ureditvenim načrtom iz člena 1 tega odloka.
15. člen
Ukrepi pred in med eksploatacijo:
– Pred eksploatacijo je potrebno očistiti čelo fronte in zavarovati delovno območje.
– Odstraniti je rastlinstvo in Zemljino v pasu min. 10 m od predvidene razširitve. Odkrivko (zlasti humusni del) je deponirati na rob odkopnega polja in uporabiti za kasnejšo rekultivacijo, del pa odpeljati na deponijo.
– Jalovino je v začetku odlagati na obstoječe jalovišče (zahodni rob kamnoloma), kasneje pa oblikovati novo večjo deponijo na severnem, notranjem robu kamnoloma.
– Delovno območje je potrebno zavarovati z žično ograjo in vidnimi oznakami (zastavice).
16. člen
Tehnična rekultivacija:
Po končani eksploataciji je izvesti tehnično rekultivacijo kamnoloma v smeri od vrha proti dnu kamnoloma: urediti zemljišča, grobo in fino ravnati teren, zgraditi ceste, dovoze, dostope, kanalsko mrežo ter zavarovati brežine.
Po tehnični rekultivaciji mora končna podoba terena omogočiti nadaljnjo rekultivacijo:
– osnovni plato 320 m n:v.
– vrh kamnoloma max. 440 m n.v.
– širina polic 10 m
– višina etaž 20 m
– nagib etaž, brežin 45 stopinj
– položnejše oblikovanje vrhnjih brežin (prehod v teren)
– oblikovanje deponije jalovine v etažah, ki se prilagajajo kamnolomu
– utrditev brežin
– ureditev odprtih jarkov in muld za odvajanje padavinskih vod
– ureditev vodnega zbiralnika
17. člen
Pogoji za agrobiološko rekultivacijo so naslednji:
– vegetativno utrjevanje z ozelenitvijo
– ozelenitev polic
– biotorkretiranje in zasaditev brežin
– ozelenitev ravnin (jalovišče)
– ozelenitev gozdnega roba.
VI. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
18. člen
Skupna življenjska doba kamnoloma pri izkoriščanju apnenca v mejah raziskovalnega prostora in pri proizvodnji 107.000 m3 letno je 44 let.
Delo naj poteka izključno samo podnevi v eni izmeni 8 ur z možnostjo podaljšanja do 4 ure v sezoni.
Ob eventuelnem mirovanju ali konzervaciji kamnoloma, je lastnik dolžan območje kamnoloma zaščititi in pričeti s sanacijo kamnoloma.
19. člen
Med obratovanjem kamnoloma mora lastnik kamnoloma izvajati sledeče ukrepe za varstvo ljudi, živine in okolja.
– delovno območje kamnoloma, zlasti zgoraj, je zavarovati z žično ograjo iz dveh ali treh žic do višine najmanj 1 m in jo opremiti z barvnimi oznakami – zastavicami, da se poveča vidljivost. Na žico je obesiti predmete, ki bi ob dotiku zaropotali, ter tako prestrašili živali,
– prostor neposredno pod čelom fronte napredovanja zgornje etaže je očistiti od rastlinja, da ni privlačen za živali,
– na vseh dostopnih poteh je postaviti opozorilne table z opisom nevarnosti padca v globino in nevarnosti zaradi miniranja,
– prepovedati je tudi fizično preprečiti pristop v kamnolom nepoklicanim osebam.
20. člen
Posebni varstveni ukrepi, ki jih mora izvajati lastnik med obratovanjem kamnoloma so:
a) Ukrepi za varnost pred razmetom: Prekomerni razmet materiala omejiti s tehničnimi merami kot so:
– Pravilno eksplozivno polnjenje minskih vrtin tj. pravilna specifična poraba razstreliva, zadostna izbojnica in zadostna dolžina čepa – mašila.
– Zaradi varnostni prometa je z upravljalcem ceste Šmartno ob Paki-Polzela urediti postopek in nadzor zapore prometa ob miniranju.
b) Ukrepi za varnost pri zračnem udaru: Upoštevati je varnostno razdaljo v primeru maksimalne polnitve Q = 73 kg in Kz = 10 je R = 85 m, da tudi najbližji kamnolomski objekti ne bodo ogroženi.
c) Varnost proti potresu in miniranju:
Strogo je upoštevati količino razstreliva na milisekundni interval in dovoljeno mejo potresa, ki nastane pri miniranju.
Za maksimalno količino razstreliva Q = 73 kg po izračunih je varnostna razdalja Rvar = 120 m. Vsi objekti so izven tega območja.
d) Drugi ukrepi za varstvo okolja:
V kamnolomu je onemogočiti odlaganje smeti in drugih odpadkov. Onemogočiti je tudi izlitje nafte in naftnih derivatov. Strogo je prepovedano menjavanje olja v motorjih izven zato določenega prostora.
Skladno z določili "Pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin" se mora brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu vedno kontrolirati skladno z navodili za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme.
Zaradi bližine naselij je upoštevati določila "Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju" (Uradni list SRS, št. 15/76) in "Odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, ter za bivalne prostore" (Uradni list SRS, št. 3/77). Z ozirom na postavljene ravni hrupa ni dovoljeno delo v nočnem času. Najmanj enkrat letno je opraviti meritve hrupa.
Zaposleni na posameznih strojih in opremi morajo, v kolikor je to predvideno, uporabljati osebna zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom (antifoni, vrata).
Vsi stroji, oprema in objekti morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa, ter redno vzdrževani in nadzorovani.
V smislu "Odloka o normativih za količine in koncentracijo škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija)" (Uradni list SRS, št. 3/77) člen 3 je dovoljena emisija prahu ob vstopu v atmosfero 150 mg/m3 kar je občasno kontrolirati, najmanj pa dvakrat letno.
V. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO UN
21. člen
Izvedba – eksploatacija kamnoloma bo potekala po fazah kot je opredeljeno v UN iz 1. člena tega odloka in bo zajela površine:
– območje obstoječe betonarne: 1,14 ha
– območje kamnoloma – 1. 1988: 3,35 ha
– I. faza širitve kamnoloma: 3,37 ha
– II. faza širitve kamnoloma: 0,93 ha
– III. faza in rekultivacija kamnoloma: 4,48ha
– območje neokrnjenih gozdov znotraj meje UN: 3,12 ha
22. člen
Do pričetka eksploatacije kamnoloma po fazah, ostaja namembnost zemljišč nespremenjena (gozd).
Po končani eksploataciji je skladno z določili tega odloka opravljati vsa dela in ukrepe za vrnitev površin prvotni rabi – gozd (naravno okolje).
23. člen
Investitor mora pri izvajanju UN (pri eksploataciji kamnoloma in končni sanaciji) upoštevati:
– določbe lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ki temeljijo na pogojih iz UN
– priključiti vse objekte na komunalne naprave, ko bodo te zgrajene
– ne smejo spreminjati namembnosti površin in objektov, kot jih določa UN.
24. člen
Investitor realizacije ureditvenega načrta kamnoloma Podgora je GRADIŠ Gradbeno podjetje p.o. Celje, oziroma njegovi pravni nasledniki.
VI. KONČNE DOLOČBE
25. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri Upravi za varstvo okolja in urejanje prostora občine Velenje in pri Sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo pri Skupščini občine Žalec.
26. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe občin in republike.
27. člen
S sprejetjem tega odloka preneha veljati za parcele, ki so navedene v 3. in 4. členu tega odloka, odlok o PUP za plansko cono 07 (Uradni vestnik občine Velenje, št. 16/88).
28. člen
Ta odlok velja za celotno območje kamnoloma Podgora na prostoru velenjske in žalske občine. V občini Velenje z njim urejamo del območja E 7/2, v planski celoti 07.
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-10/89-4
Žalec, dne 29. oktobra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Milan Dobnik, prof. l. r.