Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/1992 z dne 10. 7. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/1992 z dne 10. 7. 1992

Kazalo

1735. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja občine Žalec z oznako PUP 1, stran 2237.

Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-I) na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 28. maja 1992 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja občine Žalec z oznako PUP 1
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu PUP) za območje 1, ki je s planskimi akti občine opredeljeno za urejanje s PUP in jih je izdelal Razvojni center – Planiranje, d.o.o. Celje, pod št. 494/89 v januarju 1992 (tekstualni in kartografski del)
2. člen
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja:
a) v planskih aktih opredeljeni del območja občine z oznako PUP 1, vključno z ureditvenimi območji naselij, z izjemo tistih ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN),
b) začasno se urejajo s PUP nekatera ureditvena območja do izdelave prostorsko izvedbenih načrtov, v nadaljevanju: PIN.
3. člen
Pregled območij in ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP, navedenih pod točko a. – 2. člena tega odloka:
– območje Krajevne skupnosti Andraž nad Polzelo z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al do A9
– del območja Krajevne skupnosti Šempeter – ureditveno območje naselja Kale z oznako A10
– območje Krajevne skupnosti Vinska gora z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al1 do A16
– območje Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu z ureditvenimi območji naselij z oznakami od A17 do A24
– območje Krajevne skupnosti Galicija z ureditvenimi območji naselij z oznakami od A25 do A33.
4. člen
Pregled ureditvenih območij, ki so izvzeta iz območja PUP 1 in se bodo urejala na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov (PIN):
– v okviru območja Krajevne skupnosti Andraž nad Polzelo ureditvena območja z oznakami B35 (Andraž), B 35/1 in B49 (območje rudnin Podgora) ter območja agrooperacij in akumulcij
– v okviru dela območja Krajevne skupnosti Šempeter ureditveni območji naselja Kale z oznako B36 in B37.
– v okviru območja Krajevne skupnosti Vinska gora ureditvena območja naselij z oznakami B38 do B40
– v okviru območja Krajevne skupnosti Ponikve pri Žalcu ureditveno območje z oznako B41 (Osreke) – del in območja agrooperacij in akumulacij
in
– v okviru območja Krajevne skupnosti Galicija ureditvena območja z oznakami B41-del ter v celoti od B42 do B48 in območja agrooperacij.
5. člen
Do izdelave prostorskih izvedbenih načrtov se bodo v obdobju 1991 – 1995 začasno urejala na podlagi tega odloka ureditvena območja, navedena v 4. členu tega odloka, in sicer ureditvena območja z oznakami: B35, B35/1, B36, B37, B40, B41, B43, B44, B44/1, B44/2, B45 in B47.
Posegi na preostala ureditvena območja do izdelave PIN niso možni, na objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
6. člen
Ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu 1:5000 v okviru prikaza – ureditvena situacija, namenska raba prostora z varovanimi območji, ki je sestavni del tega odloka.
II. FUNKCIJE OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
7. člen
V planskih aktih občine ima opredeljeno območje PUP 1, ki se bo urejalo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, pretežno kmetijsko in gozdarsko funkcijo in temu bodo podrejeni tudi vsi nadaljnji posegi v prostor.
8. člen
Obravnavano območje z oznako PUP 1, ki se bo urejevalo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, vključuje:
– kmetijska zemljišča (trajno namenjena kmetijski proizvodnji in druga kmetijska zemljišča)
– območje gozdov
– območja vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov
– varovana območja naravne in kulturne dediščine
– območja za poselitev
• ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter
• stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve
– prometne površine ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
Vsa zgoraj navedena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 na kartnih prikazih: ureditvena situacija in zbirni prikaz zasnov infrastrukturnih ureditev, ki so sestavni del tega odloka.
9. člen
Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih:
– kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte, ki je v fazi izdelave. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine pa je potrebno ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin,
– opredeljena območja predvidenih agrooperacij na območju PUP 1 se bodo urejala na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag oziroma ureditvenega načrta. Pri izvajanju agrooperacij naj se ohranijo morebitna posamezna drevesa in živice ter v največji možni meri izkoristijo obstoječi odvodniki. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti, da geodetski posnetki za pripravo ureditvenih načrtov vključujejo tudi posnetke obstoječih dreves in zarastje.
Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati, naj se pri obdelavi njih v okviru danih možnosti in strokovnih zahtev čimbolj upošteva kolobar, ki bo zagotavljal pestrost krajine,
– na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pri prenovi vinogradov upoštevati parcelacijsko strukturo, potek od slemena proti vznožju in obdelavo po vpadnicah terena. Terasasta obdelava ni možna.
Skladno z razvojem sadjarstva v občini je na obravnavanem območju možna ureditev strnjenih sadovnjakov na površini do 5 ha, od tega 1 ha na terasah. Na teh območjih, ki so obenem opredeljena kot naravna in kulturna dediščina, pa je treba pogoje urejanja predhodno uskladiti z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, v nadaljnjem besedilu: ZVNKD.
10. člen
Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih:
– Gozdovi se urejajo z določili zakona o gozdovih, gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka.
– Goloseki se smejo izvajati le v primerih spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine goloseki niso možni.
Na območju predvidenih agromelioracij je le-te treba izvajati samo v koridorju daljnovodov brez predvidenih razširitev. Za vse druge predvidene agromelioracij je le-te treba izvajati samo v koridorju daljnovodov brez predvidenih razširitev. Za vse druge predvidene krčitve je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.
Dodatni posegi v gozd za potrebe gradnje akumulacij niso dovoljeni.
– Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanja naj praviloma upoštevajo vegetacijo, značilno za okoliško gozdno združbo, kar še posebej velja za opredeljena območja naravne in kulturne dediščine..
– Posebej so v okviru gozdnih zemljišč opredeljeni varovalni gozdovi, tj. gozdovi z omejeno možnostjo gospodarjenja. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le izvajanja sanacijskih ukrepov, ki so določeni z gozdnogospodarskimi načrti.
11. člen
Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja: Na obravnavanem območju z oznako PUP 1 so predvideni opredeljeni zbiralniki voda: akumulacija Trnavca in del akumulacije Vršca ter opredeljene možne lokacije zbiralnikov Hudinjca in Podsevčnik za morebitne potrebe po letu 2000.
– Posegi v prostor za ureditev akumulacij so možni na podlagi predhodno izdelanih ureditvenih načrtov, ki morajo biti usklajeni s pogoji – ZVNKD in pristojnih kmetijskih služb občine. Akumulaciji Podsevčnik in Trnavca sta predvideni na območju, ki je obenem opredeljeno tudi kot naravna dediščina.
– Do izdelave ureditvenih načrtov (posebnih strokovnih podlag) posegi v prostor na območjih predvidenih akumulacij niso možni. Možna je dosedanja raba zemljišč. Intenzivnejša kmetijska proizvodnja oziroma ureditve v zvezi s tem so možne na podlagi predhodne uskladitve in dogovorov za določeno časovno obdobje do izgradnje akumulacije.
– Z vidika varstva naravne dediščine je treba pri urejanju vodotoka Ložnica ohraniti naravni pretok vodotoka, njegovih brežin in dna. Zagotoviti je treba 15-letno poplavno varnost ter predhodno uskladiti pogoje urejanja v ZVNKD.
– Za opredeljena območja varovanja vodnih virov bo potrebno dodatno pripraviti strokovne podlage za opredelitev ožjih območij varovanja ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov, na podlagi katerih se bodo ta območja urejala oziroma varovala. Če bi se kmetijska proizvodnja omejevala na teh področjih, je treba zagotoviti nadomestilo za prizadete kmete.
Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine
12. člen
Na območju PUP 1, ki se bo urejevalo na podlagi tega odloka, so opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine:
(1) Kulturna dediščina
– umetnostni spomeniki z območij, oštevilčeni od 1 do 10 (AU)
– naselbinske enote, oštevilčene od 11 do 19 (U)
– arheološka območja, oštevilčena od 20 do 22 (A) in
– zgodovinsko območje, št. 23 (Z)
(2) Naravna dediščina
– geomorfološka, oštevilčena od 24 do 31 (G)
– hidrološka pod št. 32 (H) in
– oblikovana naravna dediščina pod št. 33 (OND) in
(3) Naravna in kulturna dediščina – območja pod št. 34.
13. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine
– Umetnostni spomeniki z območji:
1. Sv. Križ na Gori Oljki z območjem
Zaradi varovanja vedute na opredeljenem območju niso dovoljeni: goloseki, gradnja dodatnih gozdnih cest, odpiranje kamnolomov, gradnja daljnovodov. Ohraniti je potrebno obstoječo namensko rabo – gozd in vzorec poselitve ob vznožju opredeljenega območja – posamične gruče objektov.
V okviru teh skupin objektov so možne novogradnje le kot zapolnitev in nadomestne gradnje za potrebe kmečkih gospodarstev. Na prostoru ob cerkvi gradnja dodatnih objektov ni dovoljena.
2. Sv. Andrej v Andražu z območjem
Na opredeljenem območju gradnja dodatnih objektov ni dovoljena. Objekti ob cerkvi se smejo obnavljati le na podlagi predhodnih izhodišč ZVNKD.
3. in
4. Sv. Jakob v Galiciji z območjem in Sv. Ožbolt v Pernovem z območjem
V okviru obeh opredeljenih območij je treba ohraniti namensko rabo površin, dovoljena je le obnova obstoječih objektov na podlagi predhodnih izhodišč ZVNKD.
5. Sv. Janez v Vinski gori z območjem
Možne so nadomestne gradnje v okviru kmetij in oživitev vinogradov v enakem obdelovalnem vzorcu po predhodnem načrtu.
6. Sv. Kunigunda z območjem
V okviru opredeljenega območja je treba ohraniti obstoječo namensko rabo tal, dovoljene so le nadomestne gradnje v okviru kmetij.
7. Graščina Dobrova v Črnovi 38 z gospodarskim objektom, kozolcem in večjim hišnim drevjem:
Gradnja dodatnih objektov ni dovoljena, za vsak poseg na obstoječih objektih je potrebno predhodno izhodišče ZVNKD.
Opredeljeno vedutno območje ni zazidljivo, kmetijske kulture, ki bi zakrivale veduto, niso sprejemljive.
8. Graščina Grmovje v Pernovem s kapelo in gospodarskim objektom.
Posegi v objekte so možni na podlagi predhodnih izhodišč ZVNKD.
9. Sv. Pankracij v Zg. Ponikvi z ožjim območjem ob cerkvi
V okviru opredeljenega območja gradnja objektov ni dovoljena zaradi varovanja kvalitetnega cerkvenega ambienta.
10. Razvaline Škrlinovega gradu z območjem
Na opredeljenem območju je treba ohraniti obstoječo rabo tal zaradi znanstveno raziskovalnega pomena objekta. Za vsak večji izkop je potreben nadzor ZVNKD. Urbanistična dediščina – naselbinske enote Na območju PUP 1 je 9 naselbinskih enot, ki imajo vrednost kulturne dediščine:
11. Dobrič – zaselek Grebence
12. Andraž – zaselek Podsevčnik
13. Kale
14. Zg. in Sr. Ponikva
15. Sp. Ponikva
16. Ponikva – zaselek Brezovec in domačiji Zg. in Sp. Topolovce
17. Hramše
18. Studence
19. Stebovnik
Za vse naselbinske enote oštevilčene od 11-19 velja, da se mora ohranjati tip naselbinske zasnove, višinski gabarit, dominante, volumen naselja v prostoru ter njegova okolica. Za vsak poseg na objektih kulturne dediščine v teh naseljih je potrebno predhodno soglasje ZVNKD.
V vseh zgoraj navedenih naseljih razen v Zg. Ponikvi (14) in v naselju Studence (18), so možne le nadomestne gradnje in gradnje, potrebne za razvoj kmečkih gospodarstev. Te gradnje morajo upoštevati pravila historičnega vaškega urbanizma pri lociranju v prostor ter merila tradicionalne arhitekture območja.
– arheološka dediščina na območju PUP 1:
20. Gradišče v Galiciji
21. Območje okrog Sv. Kunigunde
22. Bezgečeva jama
Na območju arheološke dediščine je potrebno ohranjati obstoječo namensko rabo tal, pri izkopih za morebitne gradnje nadomestnih objektov ali infrastrukturnih ureditev je potrebno zagotoviti arheološki nadzor.
– zgodovinska dediščina
V okviru obravnavanega območja PUP 1 je opredeljeno le eno območje pod št. 23 – opuščeno pokopališče v Galiciji.
Ker je pomen objekta etnološko, zgodovinsko in krajinsko pričevalen, je treba ohraniti zanimivejše tipe spomenikov, značilno vegetacijo in obodno ograjo. Skladno z dodatnimi pogoji ZVNKD Celje je možno posamezne nagrobnike večje vrednosti ustrezno prestaviti na novo pokopališče, če ne bo možnosti za ureditev celotnega območja opuščenega pokopališča. Zaradi ohranitve ambienta opuščenega pokopališča je opredeljeno območje nezazidljivo, uporablja naj se kot travnik.
14. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte opredeljene naravne dediščine.
– Geomorfološka dediščina
Na obravnavanem območju PUP 1 je opredeljeno osem spomenikov te dediščine, oštevilčenih od 24 do 31:
24. Gorovljška rupa
25. Jama Kramarca
26. Jami v Vodostečni
27. Soteska oziroma dolina Ložnice
28. Ponikovska planota
29. Jama Pekel (na robu, izven območja PUP 1) 30. Bezgečeva jama
31. Gonžarjeva peč
Za vse geomorfološke spomenike velja varstveni režim za geomorfološke spomenike (priložen v prilogi gradiva ZVNKD Celje, ki je sestavni del tega odloka).
Območje Ponikovske planote je potrebno še podrobneje valorizirati. Za vsak poseg je treba pridobiti predhodno mnenje ZVNKD. Zaradi občutljivega kraškega ekosistema je potrebno razvijati oblike in intenziteto kmetijstva, ki ne bo onesnaževala (gnojila, škropiva ipd.). Možna je izvedba osuševanja v planiranem obsegu po predhodni uskladitvi z ZVNKD.
– Hidrološka dediščina
Pod številko 32 je opredeljen potok Ložnica do izliva v Hotunjščico. Ohraniti je treba naravni potek vodotoka, njegovih brežin in dna; zajezitve in drugi gradbeni posegi v potok niso sprejemljivi.
– Oblikovana naravna dediščina
V okviru območja PUP 1 je pod številko 33 opredeljen kompleks graščine Grmovje kot oblikovana naravna dediščina. Na tem območju gradnja dodatnih objektov ni dovoljena, možna je le obnova obstoječih objektov na podlagi predhodnih izhodišč ZVNKD.
Potrebno je izvajati strokovno nego drevja ter sanirati kostanjev drevored ob vznožju kompleksa.
15. člen
Merila in pogoji urejanja na območju opredeljene naravne in kulturne dediščine.
Kot naravna in kulturna dediščina so opredeljena območja z oznako 34 – tipične kulturne krajine kraškega sveta, območja planotastih čistin v okolici naselij Kale, Loke, Zgornje, Srednje in Spodnje Ponikve, Studenc, Brezovca in Zg. ter Sp. Topolovca.
Na teh območjih je treba ohraniti reliefne značilnosti, markantnejše vegetacijske strukture, mrežo poti; komasacije zaradi ohranitve parcelacijskega vzorca niso sprejemljive.
Merila in pogoji za posege v prostor, ki imajo značaj graditve za posege v območjih poselitve
16. člen
– Skladno s pogoji tega odloka so na obravnavanem območju, z oznako PUP 1 dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, nadzidave in dozidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
– Na območju opredeljenih ureditvenih območjih naselij z oznako Al do A34 so dovoljene novogradnje enake namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
– Novogradnje stanovanjskih objektov in spremljajočih kmetijskih objektov na območju razpršene poselitve so možne le v okviru novo nastalega kmečkega gospodarstva in v okviru kmečkih gospodarstev, kjer ti objekti služijo povečani kmetijski proizvodnji. V teh primerih je obvezno predhodno soglasje pristojne občinske kmetijske službe.
– Novogradnja gospodarskih objektov – zidanic je možna, če je investitor kmet, ki mu gospodarski objekt služi za primarno kmetijsko proizvodnjo (vinogradništvo, sadjarstvo, ribezarstvo, ipd.).
Če je investitor novogradnje gospodarskega objekta – zidanice nekmet, je gradnja možna le z upoštevanjem naslednjih pogojev:
• trajni nasad mora biti v območjih, ki so za to konkretno kulturo opredeljena po agrokarti (rajonizaciji kmetijskih zemljišč),
• najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti, je: 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
• z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – zidanice mora soglašati pristojna občinska kmetijska služba, ki mora obvezno sodelovati pri lokacijskem postopku.
– Na območjih, ki so opredeljena, kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil ZVNKD Celje in so sestavni del tega odloka.
– Posamične novogradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena (za lovsko, turistično in rekreacijsko dejavnost ipd.) so možne, če so opredeljene v srednjeročnem družbenem planu in ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta.
– Gradnja nadomestnih objektov:
• je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora ostati nespremenjena. Pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
• je možna le na istem mestu kot je stari objekt. V primeru nastalih sprememb na območju stavbnega zemljišča starega objekta je možno novogradnjo locirati v okviru funkcionalnega zemljišča le-tega.
17. člen
– Novogradnje stanovanjskih objektov – dodatnih objektov niso možne v okviru naslednjih ureditvenih območij naselij:
(1) – v ureditvenih območjih, ki so varovana kot kulturna dediščina – umetnostni (ua) in urbanistični (u) spomeniki:
 
A5 – Andraž nad Polzelo (ua2)
A10 – Kale (u 13)
A17 – Stebovnik (u 19) – v varovalnem delu naselja
A19 – Sr. Ponikva (u 14)
A21 – Sp. Ponikva (u 15)
A29 – Hramše (u 17)
A32 – Grmovje (ua 8)
 
(2) – v ureditvenih območjih naselij, ki imajo neugodno lego ob glavnih prometnicah oziroma neugodne terenske razmere:
 
A26 – zaselek pri asfaltni bazi Vel. Pirešica
in
A33 – zaselek na obeh straneh magistralne ceste -Vel. Pirešica
Podrobnejše usmeritve za urejanje v ureditvenih območjih, navedenih pod alineo (1) so opisane v členu 13. tega odloka pod zaporedno številko umetnostnih in urbanističnih spomenikov.
V vseh zgoraj navedenih ureditvenih območjih pod alineo (1) in (2) so dovoljene le nadomestne gradnje ter adaptacije in izboljšave obstoječih objektov skladno z določili tega odloka.
– Gradnja počitniških objektov je možna v okviru ureditvenih območjih, kjer so že obstoječi tovrstni objekti, to je v naslednjih območjih z oznako:
A7 – v Krajevni skupnosti Andraž/Polzelo (Sevčnik) A23 – v Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu (zaselek Hrastjek).
Merila in pogoji urejanja na območjih, ki se začasno urejajo s PUP do izdelave PIN, skladno s členom 2/b in 5 tega odloka
18. člen
Na območju obstoječih stavbnih zemljišč v okviru ureditvenih območij, so dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, prizidave in dozidave objektov ter vzdrževalna dela skladno z določili tega odloka.
– Ureditveno območje B35 – Andraž/Polzelo:
Dovoljena je dopolnilna gradnja v delu ureditvenega območja, ki je že pretežno pozidano in namenjeno stanovanjski gradnji skladno z določili tega odloka; gradnja dodatnih objektov na območju, ki je namenjeno za centralne dejavnosti do izdelave ureditvenega načrta ni možna.
– Ureditveno območje B35/1:
do izdelave zazidalnega načrta dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni možna. Predhodno je treba pridobiti geološke pogoje gradnje.
– Ureditveno območje B36 – Kale
Dovoljena je dopolnilna gradnja stanovanjskih in počitniških objektov – skladno z določili tega odloka.
Praviloma je dovoljeno dodatno gradnjo počitniških objektov dopolnjevati le v okviru tovrstnih objektov v okviru ureditvenega območja.
Obvezno je treba pred posegi v ureditvenem območju izdelati za celotno ureditveno območje idejne zasnove prometnega in komunalnega omrežja.
– Ureditveno območje B37 – Kale:
Do izdelave zazidalnega načrta dopolnilna gradnja objektov ni možna.
– Ureditveno območje B40 – Vinska gora: Območje je skoraj v celoti že pozidano, dovoljena je
dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov in objektov centralnih dejavnosti skladno z določili tega odloka.
– Ureditveno območje B41 – Osreke:
Na predvidenih stavbnih zemljiščih v okviru ureditvenega območja posegi do izdelave PIN – (prostorsko izvedbenega načrta) niso možni. Zaradi izredno razgibanega terena in prostorsko ločene enote znotraj ureditvenega območja v delu med lokalno cesto Vel. Pirešica -Ponikva in gozdom na robu zgornje terase je možno za ta del območja predčasno izdelati PIN. Pri tem pa je treba upoštevati naslednje usmeritve:
• upoštevati novo izvedeno dovozno cesto, ki jo je po robu zgornje terase treba speljati do konca ureditvenega območja,
• zaradi tehnično neustreznega priključka na lokalno cesto mora biti gostota stanovanj omejena,
• ohraniti je treba reliefne značilnosti območja, strmi del območja med lokalno cesto in novo dovozno cesto pa mora ostati nepozidan, ohraniti je treba obstoječo kmetijsko rabo tal,
• območje je treba oblikovati skladno s pogoji, navedenimi v členu 14. tega odloka, ki veljajo za Ponikovsko planoto.
– Ureditvena območja B43 – Vel. Pirešica:
Območje je skoraj v celoti pozidano, dovoljena je dopolnilna gradnja skladno z določili tega odloka. Skladno z normativi je treba predhodno zagotoviti površino za morebitno rešitev šolskega kompleksa ter za vzgojnovarstveno ustanovo.
– Ureditveno območje B44 – Pernovo:
Severni del ureditvenega območja, kjer so že obstoječi počitniški objekti, je treba nameniti za tovrstne objekte, preostali del območja pa za stanovanja oziroma kmečka gospodarstva. Posegi v okviru območja so do izdelave PIN možni le v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
– Ureditveni območji B44/1, k.o. Železno in B44/2, k.o. Železno – Hramše
Do izdelave zazidalnega načrta dopolnilna gradnja objektov ni možna. Predhodno je treba pridobiti geološke pogoje gradnje in zagotoviti zadostno količino pitne vode.
V okviru obeh ureditvenih območij bo možna le gradnja počitniških objektov ob upoštevanju geoloških pogojev ter ostalih določil zazidalnega načrta.
– Ureditveno območje B45 in B46 – Železno:
Dopolnilna gradnja objektov je možna v okviru obstoječih stavbnih zemljišč skladno z določili tega odloka. Na opredeljenih prostih površinah posegi do izdelave PIN niso možni.
Zahodni del ureditvenega območja B44, ki je delno že pozidan s počitniškimi objekti, je možno nameniti gradnji počitniških objektov.
– Ureditveno območje B47 – KS Galicija:
Dopolnilna gradnja objektov je možna v okviru obstoječih stavbnih zemljišč skladno z določili tega odloka.
V okviru obstoječih stavbnih zemljišč skladno z določili tega odloka. V okviru teh zemljišč je treba ohraniti nepozidano naravno kotanjo – sadovnjak na skrajnem jugovzhodnem robu ureditvenega območja ob vznožju hriba.
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
19. člen
Pogoji lociranja in oblikovanja novogradenj, adaptacij, prizidav in nadzidav:
• – Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, v primeru pogojno primernih tal za gradnjo je treba predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo.
– Vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij.
– Odmik od parcelne meje praviloma znaša min. 4 m.
– Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto.
– Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati značilnosti lokalne graditeljske tradicije.
– Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec.
– Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objektov.
Praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje.
– Lociranje in oblikovanje novogradenj je treba podrediti morebitnim minantam naselja (cerkev, grad, drevo) tako v pogledu gabarita, volumna, oblikovanja in vedut.
– Novogradnje na izpostavljenih legah morajo ohraniti pritličen – enoten gabarit.
– Tlorisne oblike novih objektov naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju 1:1,5 do 1:2. Strehe naj bodo simetrične dvpkapnice (ev. s čopi) z naklonom 35° do 45°. Na območju razpršene poselitve je obvezen naklon med 40° in 45°. Kritina naj bo temna ali opečna, svetle kritine niso dovoljene.
– V opredeljenih spomeniško kvalitetnih naseljih se morajo novogradnje in adaptacije prilagoditi obstoječi zasnovi naselja in obstoječim spomeniško kvalitetnim objektom naselja tako glede lokacije, orientacije, navpičnega in vodoravnega gabarita, izbora materiala in barv, naklona strehe (40° oziroma 45°), kritine, velikosti in razmerja okenskih in vratnih odprtin.
– Za počitniške objekte veljajo v glavnem isti pogoji glede oblikovanja kot za ostale novogradnje. Dovoljena je pritlična etaža in izkoriščena podstreha. Podstrešna etaža ima lahko kolenčni zid do višine 0,80 m. Objekti v nagnjenem terenu so delno vkopani. Tloris objekta mora biti podolgovat Z maksimalno zazidano površino 50 m2, naklon strehe dvokapnice 40° do 45°, kritina pa obvezno opečna. Smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami.
– Gospodarski objekti – zidanice in shrambe za sadje – morajo imeti podolgovate tlorise z maksimalno površino do 40 m2. Objekti imajo klet in izkoriščeno podstreho. Kletna etaža je lahko nadzidana do višine 0,80 m.
– Gradnja pomožnih objektov (drvarnic ipd.) je dopustna samo pri tistih obstoječih stanovanjskih objektih, ki v sklopu objekta ali v okviru funkcionalnega zemljišča teh prostorov nimajo. Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo in z enako kritino in naklonom strehe.
– Garaže se kot samostojni objekt lahko grade le v primerih, če le-teh iz tehničnega ali funkcionalnega vidika ni možno urediti v samem stanovanjskem objektu. V tem primeru je objekt garaže lahko lociran v okviru funkcionalnega zemljišča stanovanjskega objekta.
– Vzdrževanje in obnavljanje objektov, ki so opredeljeni kot stavbna dediščina ali kulturni spomenik, je možno le pod pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba.
– Z nadzidavo objekta se ne sme prekoračiti višina sosednjih objektov in ne smejo se poslabšati bivalni pogoji.
– Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati 30% zazidane površine obstoječega objekta. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
Ureditev okolice novogradenj:
– Ureditev okolice novogradenj mora biti določena z lokacijsko odločbo.
– Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče oziroma ko je treba upoštevati pogoje geotehničnega poročila, naj se izvede z opornimi zidovi.
– Ozelenitve okolice novogradenj naj se izvedejo s krajevnimi vrstami drevja in skladno z določili lokacijske dokumentacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino.
– Dovoljene so žive meje okrepljene z žično mrežo višine 1 m. Od roba ceste morajo biti odmaknjeni minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti.
IV. MERILA IN POGOJI UREJANJA PROMETNE, KOMUNALNE, VODNOGOSPODARSKE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
20. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno in komunalno omrežje.
Vsi stanovanjski, proizvodni in centralni objekti morajo biti priključeni na obstoječe ali novozgrajeno elektro, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.).
Za vse nove trase cest, komunalnih in energetskih vodov in naprav na območjih, ki se bo urejevalo na podlagi PUP, je potrebno izdelati prostorski izvedbeni načrt.
21. člen
Pogoji prometnega urejanja
Pri določanju lokacije novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest se bodo določali skladno z zakonom o cestah in skladno z določili tega odloka. Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative.
Pri gradnji novih magistralnih in regionalnih cest, lokalnih in gozdnih cest je potrebno upoštevati elemente, podane v lokacijskih načrtih.
22. člen
Vodooskrba
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno vodno omrežje.
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo naselij in posameznih objektov je potrebno zgraditi predvidene vodovode ter pričeti z raziskavami in zajetjem dodatnih vodnih virov. Opredeliti je potrebno varstvene pasove za vodne vire in predpisati ustrezni varstveni režim.
Ker v pretežnem delu obravnavanega območja obstoječi vodni viri in vodovodno omrežje zadoščajo le za obstoječa naselja je možno izdajati gradbena dovoljenja za novogradnje šele po predhodni ureditvi in razširitvi vodovodnega omrežja.
– Območje Krajevne skupnosti Andraž nad Polzelo predvidena je razširitev vodovodnega omrežja z navezavo na vodovod Založe, izgradnja dodatnega rezervoarja in dograditev razdelilnega omrežja v Podsevčniku.
Izvršiti je potrebno sanacijo zajetij pitne vode ter zajeti dodatne manjše količine vode. Del Andraža je priključen na javni vodovod Velenje, ostali porabniki pa se oskrbujejo s pitno vodo preko lokalnih vodovodov individualno.
– Območje Krajevne skupnosti Vinska gora
na obstoječem vodovodu je proučiti zadostnost obstoječih in dodatnih vodnih virov. Pristopiti je k sanaciji zajetega vodnega vira in izgraditi dodatni rezervoar pitne vode. Pogoji veljajo samo za vodovod Prelsko, večji del območja pa se oskrbuje z vodo iz lokalnih vodovodov.
– Območje Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu in del območja Krajevne skupnosti Šempeter
obstoječe vodovodno omrežje Kale – Studence se bo z izgradnjo črpališča in povezovalnega cevovoda priključilo na vodovod Žalec. Iz osnovnega sistema se izključi nekvaliteten začasni vir (izvir Loke) ter se nadomesti iz sistema vodovoda Žalec. Spojitev obeh sistemov bo opravljena po končani 1. fazi rekonstrukcije vodovoda Žalec.
– Območje Krajevne skupnosti Galicija
oskrba z vodo je zagotovljena iz javnega vodovoda Pirešica, večji del območja pa se oskrbuje, iz lokalnih vodovodov. Za predvideno povečano porabo vode je treba zgraditi dodatni rezervoar v Železnem in povezovanj cevovod Železno – Galicija z razširitvijo razdelilnega omrežja.
V primeru gradnje novih objektov na območju Gorca – Pernovo bo potrebno rekonstruirati napajalni cevovod za to območje.
23. člen
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vodnogospodarski pogoji
Območje Krajevne skupnosti Andraž nad Polzelo:
• Na predvidenem območju ni predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov, razen ožjega območja južnega dela akumulacije – kanal, vezan na kolektor Arja vas - Kasaze. Fekalne odpadne vode je treba zato odvajati ločeno od ostalih vod v triprekatne pretočne greznice, iztoke iz njih pa speljati v ponikovalnice.
• Čiste meteorne in ostale vode je potrebno odvajati v površinske odvodnike oziroma v ponikovalnice. Po izgradnji kanala se morajo vsi objekti (kjer bo to mogoče) s sekundarno kanalizacijo priključiti na kanal.
• Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnica ali gnojevka) je treba odvajati v vodotesno gnojno jamo oziroma jamo za gnojevko. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaženje površinskih oziroma kraških vod.
• Enake varstvene ukrepe bo potrebno izvajati tudi na celotnih območjih predvidenih akumulacij Trnava, Hudinjca in Sevčnik. Za kmetijske površine, ki gravitirajo proti bodočim akumulacijskim jezerom, bo potrebno izdelati ustrezne gnojilne načrte.
Za območje vodnih virov št. 21, 22 in 23 je potrebno določiti zaščitne pasove in predpisati ustrezen varstveni režim.
– Območje Krajevne skupnosti Vinska gora
Pri načrtovanju kanalizacije je potrebno odpadne vode ločiti od meteornih in živih vod. Po izgradnji ločenega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave je treba fekalne odpadne vode odvajati v triprekatne pretočne greznice. Čiste meteorne vode je potrebno odvajati direktno v površinske odvodnike oziroma v ponikovalnice, kjer so za to dani pogoji. Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnica ali gnojevka) se ne sme odvajati v kanalizacijo, ampak v vodotesno gnojno jamo oziroma jamo za gnojevko. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih in talnih vod.
Za območje vodnih virov št. 26 in 27 je potrebno določiti zaščitne pasove in predpisati ustrezni varstveni režim.
– Območje Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu in del območja Krajevne skupnosti Šempeter
• Na ureditvenem območju ni predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov. Zaradi kraškega terena je potrebno fekalne odpadne vode odvajati v vodotesne, triprekatne pretočne greznice z iztokom v ponikovalnico. Čiste meteorne vode je potrebno odvajati v ponikovalnico.
• Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojevka ali gnojnica) je treba odvajati v vodotesno gnojno jamo oziroma jamo za gnojevko. Za gnojne jame, gnojišča in greznice je potrebno opraviti test vodotesnosti. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih oziroma kraških vod.
• Enak varstveni režim je potrebno izvajati tudi na celotnem območju predvidene akumulacije Trnava. Za kmetijske površine, ki gravitirajo proti bodočemu akumulacijskemu jezeru, bo potrebno izdelati ustrezne gnojilne načrte.
• Za območje vodnih virov št. 24, 25, 29 in 32 je potrebno določiti v zaščitne pasove in predpisati ustrezen varstveni režim.
– Območje Krajevne skupnosti Galicija
• Po planskih dokumentih občine Žalec je za naselje Galicija, Pernovo in Pirešica predvidena izgradnja kanalizacijskega kanala vezanega na kolektor Arja vas – Kasaze. Fekalne odpadne vode je treba do izgradnje tega kanala odvajati ločeno od ostalih vod v triprekatne pretočne greznice, iztoke iz njih pa speljati v ponikovalnice. Čiste meteorne in ostale vode je potrebno odvajati v površinske odvodnike oziroma tam, kjer to ni mogoče, v ponikovalnico. Po izgradnji kanalizacije se morajo vsi objekti (kjer bo to mogoče) s sekundarno kanalizacijo priključiti na kanal.
• V primeru, da bodo objekti locirani v nižinskem delu po vodotokih in bodo podkleteni, je potrebno kopane dele objektov zgraditi tako, da bo preprečen vdor talne vode v objekt.
• Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnica ali gnojevka) se mora odvajati v vodotesno gnojno jamo oziroma jamo za gnojevko. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih in talnih vod.
• Za območje vodnih virov št. 28, 28/1 in 30 je potrebno določiti zaščitne pasove in predpisati ustrezen varstveni režim.
– Ostali pogoji, ki veljajo za celotno območje z oznako PUP 1:
• Vsi objekti morajo biti locirani tako, da minimalni odmik posameznih objektov od vodotokov ne bo manjši od 3 m.
• Pri nadaljnjem prostorskem načrtovanju je treba predvideti možnost izgradnje dodatnih krakov primarnega kanalizacijskega omrežja in morebitno priključitev posameznih zaselkov na kanalizacijski sistem Spodnje, Savinjske doline. Če bo na posameznik prostorsko ureditvenih območjih potekala dodatna koncentrirana poselitev in priključitev na obstoječo kanalizacijo ne bo možna, bo potrebno reševati čiščenje odpadnih komunalnih vod na lokalnih čistilnih napravah.
• Pri načrtovanju sekundarne kanalizacije in internih kanalizacijskih sistemov za posamezne obrtne delavnice je treba upoštevati še naslednje:
– Meteorne vode z olji onesnaženih utrjenih in delovnih površin je treba pred priključkom na kanalizacijo oziroma vodotok očistiti v lovilcih olj in maščob.
• Za deponiranje raznih odpadnih materialov, ki so lahko onesnaženi z olji in maščobami, je treba predvideti posebne površine, ki morajo biti urejene tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih talnih vod.
• Skladišča za nevarne in škodljive snovi (naftni derivati, kurilno olje, barve, laki, kemikalije itd.) morajo biti zgrajena skladno s »Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi« (Uradni list SRS, št. 3/79).
24. člen
Oskrba z električno energijo, magistralni plinovod Opredeljena ureditvena območja se bodo oskrbovala pretežno iz obstoječih trafo postaj. Za izboljšanje slabih napetostnih razmer bodo zgrajene še nove trafo postaje.
Pri lociranju novih objektov je treba upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo za daljnovod:
• 10-20 kV – 20 m (10 + 10 m)
• 110 kV – 30 m (15 + 15 m)
• 400 kV – 120 m (60 + 60 m)
Pri načrtovanju in gradnji jamborov in drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokaciji je treba upoštevati postavitev za naravne vzpetine, skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je treba urediti robove gozdov.
Opredeljeno visokonapetostno in nizkonapetostno električno omrežje je na območju PUP 1 v upravljanju Elektro Celje – TOŽD Elektrodistribucija Celje in TOZD Elektrodistribucija Slovenj Gradec. Oba upravljalca sta dala naslednje pogoje, ki jih je potrebno upoštevati.
• V primeru gradnje akumulacij je potrebno predhodno v okviru ureditvenih načrtov za ta območja zagotoviti nove poteke visokonapetostnih daljnovodov in nizkonapetostnih vodov izven območja akumulacij. Vsi stroški prestavitve tangiranih električnih vodov bremenijo investitorja vodnih akumulacij. Za nove trase mora uporabnik akumulacij priskrbeti ustrezne koridorje, pridobiti dovoljenja lastnikov zemljišč in naročiti izdelavo ustrezne izvedbene tehnične dokumentacije.
Kot je opredeljeno v 4. členu tega odloka, so območja akumulacij izvzeta iz območja PUP 1 in se urejajo na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov (PIN).
Za vse posege v koridorje daljnovodov 110 kV, 220 kV in 400 kV, ki so v upravljanju ELES – Elektro Slovenija, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehniških predpisov za graditev nadzemnih vodov (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
– Za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječih DV mora biti izdelan elaborat križanja oziroma približevanja ter nanj pridobljeno naše soglasje.
– Vse morebitne stroške, ki bodo izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (postavitve DV, povišanje stebrov, itd.), je dolžan nositi povzročitelj posega.
– Upravljalcu DV in vzdrževalnim skupinam mora biti omogočen neoviran dostop z mehanizacijo do vsakega stojnega mesta DV.
– Za vsak posamezen poseg v elektroenergetske koridorje obstoječih visokonapetostnih DV je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti dodatna soglasja in upoštevati zahteve upravljalca DV, v katerih bodo skladno z zahtevami tehniških predpisov predpisani posamezni odmiki in varnostne mere.
Za gradnjo v varovalnem pasu magistralnega plinovoda v 200 m pasu od osi plinovoda je potrebno soglasje upravljalca Petrol-zemeljski plin. Praviloma gradnje v 30 m pasu niso možne.
25. člen
Odstranjevanje komunalnih odpadkov
Ravnanje z odpadki je potrebno urediti skladno z odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov (Uradni list SRS, št. 2/90)
 
Pokopališča
Za vsa območja pokopališč, kjer je predvidena širitev, je treba izdelati ureditvene načrte, na podlagi katerih se bodo le-ta urejevala. Razširitev pokopališč so predvidena v Andražu nad Polzelo, Vinski gori, Galiciji in v Zg. Ponikvi.
26. člen
PTT omrežje in naprave
Telefonsko omrežje se bo izvajalo na osnovi posebnih projektov za izgradnjo le-tega.
Izgradnja in vzdrževanje telefonskega omrežja se lahko izvaja glede na ostale pogoje PUP.
Pri določanju lege objektov PTT infrastrukture je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše.
PTT podjetje Celje pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte.
V. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV IN POSEGOV V PROSTOR
27. člen
Pogoji za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča:
Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
Pri določanju velikosti funkcionalnega zemljišča novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov in razgibanost terena ter upoštevati predviden razvoj.
Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča največ 700 m2.
Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije. Skupna površina funkcionalnega zemljišča naj bo okrog 2000 m.
28. člen
Urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov s tega področja.
29. člen
Pogoji za varovanje okolja:
– pri vseh gradnjah in ureditvah v prostoru je potrebno upoštevati veljavne normative in predpise za posamezna področja.
– Stanovanjska območja je treba zaščititi pred prekomernim hrupom, za nova območja pa zagotoviti ustrezne odmike oziroma protihrupno zaščito.
– Za gradnjo objektov, namenjenih obrtni dejavnosti znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku skladno s 3. členom zakona o varstvu pred hrupom pridobiti strokovno mnenje.
– Na predlaganih območjih varstva vodnih virov je treba pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.
– Sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov v prvotno namembnost zemljišča.
VI. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje z oznako PUP 1 je na vpogled občanom, delovnim organizacijam in skupnostim pri Zavodu za planiranje občine Žalec in Občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora.
31. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu za del območja naselja Vinska gora (UV, št. 20/67 in Uradni list SRS, št. 2/78, 35/82), odlok o zazidalnem načrtu za del območja naselja Vel. Pirešica (Uradni list SRS, št. 23/76) in odlok o urbanističnem redu v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 26/78, 30/79, 13/81, 45/82, 32/83) v delu, ki se nanaša na obravnavano območje PUP 1.
32. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-353/89
Žalec, dne 28. maja 1992.
Predsednik
Skupščina občine Žalec
Milan Dobnik, prof. l. r.