Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2009 z dne 8. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2009 z dne 8. 12. 2009

Kazalo

87. Zakon o ratifikaciji Konvencije o preprečevanju večjih industrijskih nesreč (Konvencija MOD št. 174) (MKPVIN), stran 1632.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o preprečevanju večjih industrijskih nesreč (Konvencija MOD št. 174) (MKPVIN)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o preprečevanju večjih industrijskih nesreč (Konvencija MOD št. 174) (MKPVIN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. novembra 2009.
Št. 003-02-10/2009-7
Ljubljana, dne 27. novembra 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PREPREČEVANJU VEČJIH INDUSTRIJSKIH NESREČ (KONVENCIJA MOD ŠT. 174) (MKPVIN)
1. člen
Ratificira se Konvencija o preprečevanju večjih industrijskih nesreč (Konvencija MOD št. 174), sprejeta na 80. zasedanju Generalne konference Mednarodne organizacije dela v Ženevi 22. junija 1993.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Convention 174
CONVENTION CONCERNING THE PREVENTION OF MAJOR INDUSTRIAL ACCIDENTS
The General Conference of the International Labour Organization,
Having been convened at Geneva by the Governing Body of the International Labour Office, and having met in its 80th Session on 2 June 1993, and
Noting the relevant international labour Conventions and Recommendations and, in particular, the Occupational Safety and Health Convention and Recommendation, 1981, and the Chemicals Convention and Recommendation, 1990, and stressing the need for a global and coherent approach, and
Noting also the ILO Code of practice on the Prevention of major industrial accidents, published in 1991, and
Having regard to the need to ensure that all appropriate measures are taken to:
(a) prevent major accidents;
(b) minimize the risks of major accidents;
(c) minimize the effects of major accidents, and
Considering the causes of such accidents including organizational errors, the human factor, component failures, deviation from normal operational conditions, outside interference and natural forces, and
Having regard to the need for cooperation, within the International Programme on Chemical Safety, between the International Labour Organization, the United Nations Environment Programme and the World Health Organization, as well as with other relevant intergovernmental organizations, and
Having decided upon the adoption of certain proposals with regard to the prevention of major industrial accidents, which is the fourth item on the agenda of the session, and
Having determined that these proposals shall take the form of an international Convention;
adopts this twenty-second day of June of the year one thousand nine hundred and ninety-three the following Convention, which may be cited as the Prevention of Major Industrial Accidents Convention, 1993.
PART I. SCOPE AND DEFINITIONS
Article 1
1. The purpose of this Convention is the prevention of major accidents involving hazardous substances and the limitation of the consequences of such accidents.
2. This Convention applies to major hazard installations.
3. This Convention does not apply to:
(a) nuclear installations and plants processing radioactive substances except for facilities handling non-radioactive substances at these installations;
(b) military installations;
(c) transport outside the site of an installation other than by pipeline.
4. A Member ratifying this Convention may, after consulting the representative organizations of employers and workers concerned and other interested parties who may be affected, exclude from the application of the Convention installations or branches of economic activity for which equivalent protection is provided.
Article 2
Where special problems of a substantial nature arise so that it is not immediately possible to implement all the preventive and protective measures provided for in this Convention, a Member shall draw up plans, in consultation with the most representative organizations of employers and workers and with other interested parties who may be affected, for the progressive implementation of the said measures within a fixed time-frame.
Article 3
For the purposes of this Convention:
(a) the term “hazardous substance” means a substance or mixture of substances which by virtue of chemical, physical or toxicological properties, either singly or in combination, constitutes a hazard;
(b) the term “threshold quantity” means for a given hazardous substance or category of substances that quantity, prescribed in national laws and regulations by reference to specific conditions, which if exceeded identifies a major hazard installation;
(c) the term “major hazard installation” means one which produces, processes, handles, uses, disposes of or stores, either permanently or temporarily, one or more hazardous substances or categories of substances in quantities which exceed the threshold quantity;
(d) the term “major accident” means a sudden occurrence – such as a major emission, fire or explosion – in the course of an activity within a major hazard installation, involving one or more hazardous substances and leading to a serious danger to workers, the public or the environment, whether immediate or delayed;
(e) the term “safety report” means a written presentation of the technical, management and operational information covering the hazards and risks of a major hazard installation and their control and providing justification for the measures taken for the safety of the installation;
(f) the term “near miss” means any sudden event involving one or more hazardous substances which, but for mitigating effects, actions or systems, could have escalated to a major accident.
PART II. GENERAL PRINCIPLES
Article 4
1. In the light of national laws and regulations, conditions and practices, and in consultation with the most representative organizations of employers and workers and with other interested parties who may be affected, each Member shall formulate, implement and periodically review a coherent national policy concerning the protection of workers, the public and the environment against the risk of major accidents.
2. This policy shall be implemented through preventive and protective measures for major hazard installations and, where practicable, shall promote the use of the best available safety technologies.
Article 5
1. The competent authority, or a body approved or recognized by the competent authority, shall, after consulting the most representative organizations of employers and workers and other interested parties who may be affected, establish a system for the identification of major hazard installations as defined in Article 3 (c), based on a list of hazardous substances or of categories of hazardous substances or of both, together with their respective threshold quantities, in accordance with national laws and regulations or international standards.
2. The system mentioned in paragraph 1 above shall be regularly reviewed and updated.
Article 6
The competent authority, after consulting the representative organizations of employers and workers concerned, shall make special provision to protect confidential information transmitted or made available to it in accordance with Articles 8, 12, 13 or 14, whose disclosure would be liable to cause harm to an employer's business, so long as this provision does not lead to serious risk to the workers, the public or the environment.
PART III. RESPONSIBILITIES OF EMPLOYERS
IDENTIFICATION
Article 7
Employers shall identify any major hazard installation within their control on the basis of the system referred to in Article 5.
NOTIFICATION
Article 8
1. Employers shall notify the competent authority of any major hazard installation which they have identified:
(a) within a fixed time-frame for an existing installation;
(b) before it is put into operation in the case of a new installation.
2. Employers shall also notify the competent authority before any permanent closure of a major hazard installation.
ARRANGEMENTS AT THE LEVEL OF THE INSTALLATION
Article 9
In respect of each major hazard installation employers shall establish and maintain a documented system of major hazard control which includes provision for:
(a) the identification and analysis of hazards and the assessment of risks including consideration of possible interactions between substances;
(b) technical measures, including design, safety systems, construction, choice of chemicals, operation, maintenance and systematic inspection of the installation;
(c) organizational measures, including training and instruction of personnel, the provision of equipment in order to ensure their safety, staffing levels, hours of work, definition of responsibilities, and controls on outside contractors and temporary workers on the site of the installation;
(d) emergency plans and procedures, including:
(i) the preparation of effective site emergency plans and procedures, including emergency medical procedures, to be applied in case of major accidents or threat thereof, with periodic testing and evaluation of their effectiveness and revision as necessary;
(ii) the provision of information on potential accidents and site emergency plans to authorities and bodies responsible for the preparation of emergency plans and procedures for the protection of the public and the environment outside the site of the installation;
(iii) any necessary consultation with such authorities and bodies;
(e) measures to limit the consequences of a major accident;
(f) consultation with workers and their representatives;
(g) improvement of the system, including measures for gathering information and analysing accidents and near misses. The lessons so learnt shall be discussed with the workers and their representatives and shall be recorded in accordance with national law and practice.
SAFETY REPORT
Article 10
1. Employers shall prepare a safety report based on the requirements of Article 9.
2. The report shall be prepared:
(a) in the case of existing major hazard installations, within a period after notification prescribed by national laws or regulations;
(b) in the case of any new major hazard installation, before it is put into operation.
Article 11
Employers shall review, update and amend the safety report:
(a) in the event of a modification which has a significant influence on the level of safety in the installation or its processes or in the quantities of hazardous substances present;
(b) when developments in technical knowledge or in the assessment of hazards make this appropriate;
(c) at intervals prescribed by national laws or regulations;
(d) at the request of the competent authority.
Article 12
Employers shall transmit or make available to the competent authority the safety reports referred to in Articles 10 and 11.
ACCIDENT REPORTING
Article 13
Employers shall inform the competent authority and other bodies designated for this purpose as soon as a major accident occurs.
Article 14
1. Employers shall, within a fixed time-frame after a major accident, present a detailed report to the competent authority containing an analysis of the causes of the accident and describing its immediate on-site consequences, and any action taken to mitigate its effects.
2. The report shall include recommendations detailing actions to be taken to prevent a recurrence.
PART IV. RESPONSIBILITIES OF COMPETENT AUTHORITIES
OFF-SITE EMERGENCY PREPAREDNESS
Article 15
Taking into account the information provided by the employer, the competent authority shall ensure that emergency plans and procedures containing provisions for the protection of the public and the environment outside the site of each major hazard installation are established, updated at appropriate intervals and coordinated with the relevant authorities and bodies.
Article 16
The competent authority shall ensure that:
(a) information on safety measures and the correct behaviour to adopt in the case of a major accident is disseminated to members of the public liable to be affected by a major accident without their having to request it and that such information is updated and redisseminated at appropriate intervals;
(b) warning is given as soon as possible in the case of a major accident;
(c) where a major accident could have transboundary effects, the information required in (a) and (b) above is provided to the States concerned, to assist in cooperation and coordination arrangements.
SITING OF MAJOR HAZARD INSTALLATIONS
Article 17
The competent authority shall establish a comprehensive siting policy arranging for the appropriate separation of proposed major hazard installations from working and residential areas and public facilities, and appropriate measures for existing installations. Such a policy shall reflect the General Principles set out in Part II of the Convention.
INSPECTION
Article 18
1. The competent authority shall have properly qualified and trained staff with the appropriate skills, and sufficient technical and professional support, to inspect, investigate, assess, and advise on the matters dealt with in this Convention and to ensure compliance with national laws and regulations.
2. Representatives of the employer and representatives of the workers of a major hazard installation shall have the opportunity to accompany inspectors supervising the application of the measures prescribed in pursuance of this Convention, unless the inspectors consider, in the light of the general instructions of the competent authority, that this may be prejudicial to the performance of their duties.
Article 19
The competent authority shall have the right to suspend any operation which poses an imminent threat of a major accident.
PART V. RIGHTS AND DUTIES OF WORKERS AND THEIR REPRESENTATIVES
Article 20
The workers and their representatives at a major hazard installation shall be consulted through appropriate cooperative mechanisms in order to ensure a safe system of work. In particular, the workers and their representatives shall:
(a) be adequately and suitably informed of the hazards associated with the major hazard installation and their likely consequences;
(b) be informed of any orders, instructions or recommendations made by the competent authority;
(c) be consulted in the preparation of, and have access to, the following documents:
(i) the safety report;
(ii) emergency plans and procedures;
(iii) accident reports;
(d) be regularly instructed and trained in the practices and procedures for the prevention of major accidents and the control of developments likely to lead to a major accident and in the emergency procedures to be followed in the event of a major accident;
(e) within the scope of their job, and without being placed at any disadvantage, take corrective action and if necessary interrupt the activity where, on the basis of their training and experience, they have reasonable justification to believe that there is an imminent danger of a major accident, and notify their supervisor or raise the alarm, as appropriate, before or as soon as possible after taking such action;
(f) discuss with the employer any potential hazards they consider capable of generating a major accident and have the right to notify the competent authority of those hazards.
Article 21
Workers employed at the site of a major hazard installation shall:
(a) comply with all practices and procedures relating to the prevention of major accidents and the control of developments likely to lead to a major accident within the major hazard installation;
(b) comply with all emergency procedures should a major accident occur.
PART VI. RESPONSIBILITY OF EXPORTING STATES
Article 22
When, in an exporting member State, the use of hazardous substances, technologies or processes is prohibited as a potential source of a major accident, the information on this prohibition and the reasons for it shall be made available by the exporting member State to any importing country.
PART VII. FINAL PROVISIONS
Article 23
The formal ratifications of this Convention shall be communicated to the Director-General of the International Labour Office for registration.
Article 24
1. This Convention shall be binding only upon those Members of the International Labour Organization whose ratifications have been registered with the Director-General.
2. It shall come into force 12 months after the date on which the ratifications of two Members have been registered with the Director-General.
3. Thereafter, this Convention shall come into force for any Member 12 months after the date on which its ratification has been registered.
Article 25
1. A Member which has ratified this Convention may denounce it after the expiration of ten years from the date on which the Convention first comes into force, by an act communicated to the Director-General of the International Labour Office for registration. Such denunciation shall not take effect until one year after the date on which it is registered.
2. Each Member which has ratified this Convention and which does not, within the year following the expiration of the period of ten years mentioned in the preceding paragraph, exercise the right of denunciation provided for in this Article, will be bound for another period of ten years and, thereafter, may denounce this Convention at the expiration of each period of ten years under the terms provided for in this Article.
Article 26
1. The Director-General of the International Labour Office shall notify all Members of the International Labour Organization of the registration of all ratifications and denunciations communicated to him by the Members of the Organization.
2. When notifying the Members of the Organization of the registration of the second ratification communicated to him, the Director-General shall draw the attention of the Members of the Organization to the date upon which the Convention will come into force.
Article 27
The Director-General of the International Labour Office shall communicate to the Secretary-General of the United Nations for registration in accordance with Article 102 of the Charter of the United Nations full particulars of all ratifications and acts of denunciations registered by him in accordance with the provisions of the preceding Articles.
Article 28
At such times as it may consider necessary, the Governing Body of the International Labour Office shall present to the General Conference a report on the working of this Convention and shall examine the desirability of placing on the agenda of the Conference the question of its revision in whole or in part.
Article 29
1. Should the Conference adopt a new Convention revising this Convention in whole or in part, then, unless the new Convention otherwise provides
(a) the ratification by a Member of the new revising Convention shall ipso jure involve the immediate denunciation of this Convention, notwithstanding the provisions of Article 25 above, if and when the new revising Convention shall have come into force;
(b) as from the date when the new revising Convention comes into force this Convention shall cease to be open to ratification by the Members.
2. This Convention shall in any case remain in force in its actual form and content for those Members which have ratified it but have not ratified the revising Convention.
Article 30
The English and French versions of the text of this Convention are equally authoritative.
The foregoing is the authentic text of the Convention duly adopted by the General Conference of the International Labour Organization during its Eightieth Session which was held at Geneva and declared closed the twenty-second day of June 1993.
IN FAITH WHEREOF we have appended our signatures this twenty-third day of June 1993.
The President of the Conference
ASEM ABDEL-HAK
The Director-General of the International Labour Office
MICHEL HANSENNE
Konvencija 174
KONVENCIJA O PREPREČEVANJU VEČJIH INDUSTRIJSKIH NESREČ
Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela,
ki jo je v Ženevi sklical Administrativni svet Mednarodnega urada za delo in se je 2. junija 1993 sestala na svojem 80. zasedanju, in
ob upoštevanju ustreznih mednarodnih konvencij in priporočil o delu, predvsem Konvencije o varstvu pri delu in zdravstvenem varstvu in priporočila iz leta 1981 in Konvencije o kemikalijah in priporočila iz leta 1990, ter s poudarkom na nujnosti globalnega in celovitega pristopa in
tudi ob upoštevanju Kodeksa ravnanja MOD o preprečevanju večjih industrijskih nesreč, objavljenega leta 1991, in
ob upoštevanju, da si je treba prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za:
(a) preprečevanje večjih nesreč,
(b) zmanjševanje tveganj večjih nesreč na najmanjšo mogočo mero,
(c) zmanjševanje posledice večjih nesreč na najmanjšo mogočo mero, in
ob upoštevanju vzrokov za take nesreče, predvsem organizacijskih napak, človeškega dejavnika, napak v sistemu, odstopanja od normalnih delovnih pogojev, zunanjih vplivov in naravnih pojavov, in
glede na potrebo po sodelovanju v okviru Mednarodnega programa o kemijski varnosti med Mednarodno organizacijo dela, Programom Združenih narodov za okolje in Svetovno zdravstveno organizacijo ter drugimi pristojnimi medvladnimi organizacijami in
po odločitvi, da sprejme nekatere predloge v zvezi s preprečevanjem večjih industrijskih nesreč pod četrto točko dnevnega reda zasedanja, in
po odločitvi, da se ti predlogi oblikujejo kot mednarodna konvencija,
sprejema dvaindvajsetega junija leta tisoč devetsto triindevetdeset to konvencijo, ki se bo imenovala Konvencija o preprečevanju večjih industrijskih nesreč, 1993.
I. DEL – PODROČJE UPORABE IN POMEN IZRAZOV
1. člen
1. Namen te konvencije je preprečevanje večjih nesreč zaradi nevarnih snovi in omejevanje posledic takih nesreč.
2. Konvencija se uporablja za obrate z nevarnostjo večjih nesreč.
3. Konvencija se ne uporablja za:
(a) jedrske obrate in obrate za predelavo radioaktivnih snovi, razen za dele obrate, v katerih se ravna z neradioaktivnimi snovmi;
(b) vojaške objekte;
(c) prevoz zunaj območja obratov razen prenosa po cevovodih.
4. Članici, ki ratificira to konvencijo, po posvetu z reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev, ki jih to zadeva, ter drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih to lahko prizadene, te ni treba uporabljati za obrate ali veje gospodarskih dejavnosti, za katere je zagotovljena ustrezna zaščita.
2. člen
Pri posebnih bistvenih problemih, ki onemogočajo takojšnje izvajanje vseh preprečevalnih in varnostnih ukrepov, predvidenih s konvencijo, članica po posvetu z najreprezentativnejšimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih to lahko prizadene, izdela načrte za postopno izvajanje omenjenih ukrepov v določenem roku.
3. člen
V tej konvenciji:
(a) izraz ''nevarna snov'' pomeni snov ali mešanico snovi, ki zaradi kemičnih, fizikalnih ali toksikoloških lastnosti sama ali skupaj z drugimi snovmi pomeni nevarnost;
(b) izraz ''mejna količina'' pomeni za vsako nevarno snov ali skupino teh snovi količino, ki jo notranja zakonodaja določa za posebne pogoje in ki, če je presežena, opredeljuje obrat kot obrat z nevarnostjo večjih nesreč;
(c) izraz ''obrat z nevarnostjo večjih nesreč'' pomeni obrat, v katerem se ena ali več nevarnih snovi ali skupina teh snovi v količinah, ki presegajo mejno količino, stalno ali začasno proizvaja, predeluje, se z njo ravna, uporablja, odlaga ali shranjuje;
(d) izraz ''večja nesreča'' pomeni nenaden dogodek, npr. večji izpust, požar ali eksplozijo, ki nastane med delovanjem obrata z nevarnostjo večjih nesreč zaradi ene ali več nevarnih snovi in resno ogrozi delavce, prebivalstvo ali okolje, in sicer takoj ali pozneje;
(e) izraz ''varnostno poročilo'' pomeni dokument s tehničnimi informacijami in informacijami o upravljanju in delovanju, ki opredeljuje nevarnosti in tveganja obrata z nevarnostjo večjih nesreč in njihovo obvladovanje ter utemeljuje ukrepe za zagotavljanje varnosti teh obratov;
(f) izraz ''skorajšnja nesreča'' pomeni vsak nenaden dogodek zaradi ene ali več nevarnih snovi, ki bi brez učinkov, dejanj ali sistemov za njegovo ublažitev lahko privedel do večje nesreče.
II. DEL – SPLOŠNA NAČELA
4. člen
1. Vsaka članica ob upoštevanju notranje zakonodaje, pogojev in prakse ter po posvetu z najreprezentativnejšimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih to lahko prizadene, oblikuje, izvaja in v rednih presledkih pregleduje celovito politiko države glede varovanja delavcev, prebivalstva in okolja pred tveganjem večjih nesreč.
2. Ta politika se izvaja s preprečevalnimi in varnostmi ukrepi v obratih z nevarnostjo večjih nesreč in se mora z njo, če je to izvedljivo, pospeševati uporaba najboljših razpoložljivih tehnik.
5. člen
1. Pristojni organ ali organizacija, ki jo pristojni organ za to pooblasti, po posvetu z najreprezentativnejšmi organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih to lahko prizadene, na podlagi seznama nevarnih snovi ali skupin teh snovi oziroma obojih skupaj z njihovimi mejnimi količinami v skladu z notranjo zakonodajo ali mednarodnimi standardi vzpostavi sistem za prepoznavanje obratov z nevarnostjo večjih nesreč, kot so določeni v točki c) 3. člena.
2. Sistem iz prvega odstavka tega člena je treba redno pregledovati in posodabljati.
6. člen
Po posvetu z reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev pristojni organ sprejme posebne določbe o varstvu zaupnih podatkov, ki jih prejme ali so mu na voljo v skladu z 8., 12., 13. ali 14. členom in katerih razkritje bi škodovalo dejavnostim delodajalca, pod pogojem, da te določbe ne pomenijo resnega tveganja za delavce, prebivalstvo ali okolje.
III. DEL – OBVEZNOSTI DELODAJALCEV
PREPOZNAVANJE
7. člen
Delodajalci na podlagi sistema iz 5. člena prepoznajo, kateri obrati pod njihovim nadzorom so obrati z nevarnostjo večjih nesreč.
SPOROČANJE
8. člen
1. Delodajalci pristojnemu organu priglasijo vse obrate z nevarnostjo večjih nesreč, ki so jih prepoznali:
(a) v določenem roku za obstoječi obrat;
(b) še pred obratovanjem, če gre za nov obrat.
2. Delodajalci pristojni organ predhodno obvestijo tudi o dokončnem zaprtju obrata z nevarnostjo večjih nesreč.
UREDITEV NA RAVNI OBRATA
9. člen
Pri vseh obratih z nevarnostjo večjih nesreč delodajalci vzpostavijo in vzdržujejo dokumentirani sistem obvladovanja nevarnosti večjih nesreč, ki vključuje:
(a) prepoznavanje in analizo nevarnosti ter oceno tveganj, vključno z upoštevanjem mogočih medsebojnih vplivov snovi;
(b) tehnične ukrepe, vključno s projektiranjem obrata, njegovimi varnostnimi sistemi, gradnjo obrata, izbiro kemikalij, delovanjem in vzdrževanjem obrata ter sistematičnim nadzorom nad njim;
(c) organizacijske ukrepe, vključno z usposabljanjem osebja, zagotavljanjem opreme za njegovo varnost, številom delavcev, delovnim časom, opredelitvijo odgovornosti ter nadzorom nad zunanjimi izvajalci in začasnimi delavci v obratu;
(d) načrte in postopke za ukrepanje v nujnih primerih, kar obsega:
(i) izdelavo učinkovitih načrtov in postopkov za ukrepanje v nujnih primerih, vključno z nujnimi zdravstvenimi postopki na kraju samem ob večji nesreči ali nevarnosti zanjo, preverjanjem in ocenjevanjem učinkovitosti omenjenih načrtov in postopkov v rednih presledkih ter njihovo spremembo, kadar je potrebna,
(ii) obveščanje oblasti in organov, pristojnih za izdelavo načrtov in postopkov za varovanje prebivalstva in okolja zunaj obrata, o mogočih nesrečah in načrtih za ukrepanje obrata v nujnih primerih,
(iii) potrebne posvete s temi oblastmi in organi;
(e) ukrepe za omejevanje posledic večjih nesreč;
(f) posvetovanje z delavci in njihovimi predstavniki;
(g) ukrepe za izboljšanje sistema, vključno z ukrepi za zbiranje informacij in analizo nesreč in skorajšnjih nesreč. Tako pridobljene izkušnje in spoznanja je treba obravnavati z delavci in njihovimi predstavniki ter to dokumentirati v skladu z notranjo zakonodajo in prakso.
VARNOSTNO POROČILO
10. člen
1. Delodajalci pripravijo varnostno poročilo v skladu z 9. členom.
2. Poročilo se pripravi:
(a) za obstoječe obrate z nevarnostjo večjih nesreč po priglasitvi v roku, predpisanem z notranjo zakonodajo;
(b) za nove obrate z nevarnostjo večjih nesreč pred začetkom njihovega obratovanja.
11. člen
Delodajalci varnostno poročilo pregledajo, posodobijo in spremenijo:
(a) če pride do spremembe, ki pomembno vpliva na raven varnosti v obratu ali njegove postopke ali na količino prisotnih nevarnih snovi;
(b) kadar je to zaradi tehničnega napredka ali novosti pri ocenjevanju nevarnosti primerno;
(c) v časovnih presledkih, predpisanih z notranjo zakonodajo;
(d) na zahtevo pristojnega organa.
12. člen
Delodajalci pristojnemu organu pošljejo ali dajo na voljo varnostna poročila iz 10. in 11. člena.
POROČANJE O NESREČI
13. člen
Takoj ko se zgodi večja nesreča, delodajalci obvestijo pristojni organ in druge za to določene organizacije.
14. člen
1. Po večji nesreči in v vnaprej določenem roku morajo delodajalci pristojnemu organu predložiti podrobno poročilo, ki vsebuje analizo vzrokov nesreče in opis njenih takojšnjih posledic na kraju samem ter sprejete ukrepov za njihovo ublažitev.
2. Poročilo vsebuje priporočila o podrobnejših ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se nesreča ne bi ponovila.
IV. DEL – OBVEZNOSTI PRISTOJNIH ORGANOV
PRIPRAVLJENOST ZA UKREPANJE V NUJNIH PRIMERIH ZUNAJ OBRATA
15. člen
Ob upoštevanju informacij, ki mu jih zagotovi delodajalec, mora pristojni organ poskrbeti, da se izdelajo, v ustreznih presledkih posodobijo in uskladijo z ustreznimi organi in organizacijami načrti in postopki za ukrepanje v nujnih primerih, ki vsebujejo ukrepe za varovanje prebivalstva in okolja zunaj obrata z nevarnostjo večjih nesreč.
16. člen
Pristojni organ zagotovi, da se:
(a) informacije o potrebnih varnostnih ukrepih in pravilnem ravnanju ob nastanku večje nesreče dajejo prebivalcem, ki jih lahko prizadene večja nesreča, ne da bi morali za to prositi, in da se te informacije posodabljajo in v ustreznih presledkih ponovno dajejo prebivalcem;
(b) ob večji nesreči čim prej opozori na nevarnost;
(c) ob večji nesreči, ki bi lahko imela čezmejne vplive, zadevnim državam takoj zagotovijo informacije iz točk a) in b) tega člena zaradi dogovorov o sodelovanju in usklajevanju.
LOKACIJA OBRATOV Z NEVARNOSTJO VEČJIH NESREČ
17. člen
Pristojni organ oblikuje celovito lokacijsko politiko za primerno ločitev načrtovanih obratov z nevarnostjo večjih nesreč od delovnih in stanovanjskih območij ter območij za javno rabo, za obstoječe obrate pa sprejme primerne ukrepe. Taka politika naj izraža splošna načela iz II. dela konvencije.
NADZOR
18. člen
1. Pristojni organ mora imeti ustrezno usposobljeno osebje z zadostno tehnično in strokovno podporo za nadzor, preiskovanje, ocenjevanje in svetovanje o vprašanjih iz te konvencije ter za zagotavljanje ravnanja v skladu z notranjo zakonodajo.
2. Predstavniki delodajalca in delavcev v obratu z nevarnostjo večjih nesreč morajo imeti možnost spremljati inšpektorje pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov, sprejetih na podlagi te konvencije, razen če inšpektorji v skladu s splošnimi navodili pristojnega organa menijo, da bi to lahko vplivalo na opravljanje njihovih nalog.
19. člen
Pristojni organ ima pravico ustaviti dejavnost, ki pomeni neposredno nevarnost večje nesreče.
V. DEL – PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN NJIHOVIH PREDSTAVNIKOV
20. člen
Z delavci v obratu z nevarnostjo večjih nesreč in njihovimi predstavniki se je treba na primeren način posvetovati in sodelovati z njimi, da se zagotovi varno delo. Delavci in njihovi predstavniki morajo predvsem:
(a) biti zadostno in ustrezno obveščeni o nevarnostih, ki so povezane z obratom z nevarnostjo večjih nesreč, in o njihovih mogočih posledicah;
(b) biti obveščeni o vseh odredbah, navodilih ali priporočilih pristojnega organa;
(c) pri pripravi:
(i) varnostnega poročila,
(ii) načrtov in postopkov za ukrepanje v nujnih primerih,
(iii) poročil o nesreči imeti možnost, da izrazijo mnenje o njih in da so jim dostopni;
(d) redno prejemati navodila in biti vključeni v usposabljanje za izvajanje postopkov za preprečevanje večjih nesreč in obvladovanje dogodkov, ki lahko privedejo do takih nesreč, ter za izvajanje nujnih postopkov ob večjih nesrečah;
(e) v okviru svojih nalog in ne da bi jim to lahko škodovalo, izvesti popravljalne ukrepe in po potrebi prekiniti delo, če na podlagi svojega znanja in izkušenj utemeljeno menijo, da obstaja neposredna nevarnost večje nesreče, in o tem obvestiti svojega predstojnika ali odvisno od primera sprožiti alarm pred izvedbo omenjenih ukrepov ali takoj, ko jih izvedejo;
(f) z delodajalcem obravnavati vsakršno mogočo nevarnost, ki po njihovem mnenju lahko povzroči večjo nesrečo, in imeti pravico uradno obvestiti pristojni organ o tej nevarnosti.
21. člen
Delavci, zaposleni v obratu z nevarnostjo večjih nesreč, morajo:
(a) upoštevati vso prakso in postopke za preprečevanje večjih nesreč in obvladovanje dogodkov, ki lahko privedejo do teh nesreč v obratih z nevarnostjo večjih nesreč;
(b) upoštevati vse postopke za ukrepanje v nujnih primerih ob večji nesreči.
VI. DEL – ODGOVORNOSTI DRŽAV IZVOZNIC
22. člen
Kadar je v državi članici izvoznici uporaba nevarnih snovi, tehnologij ali postopkov prepovedana, ker pomeni mogoč vir večje nesreče, mora ta država vsem državam uvoznicam dati na voljo podatke, ki se nanašajo na to prepoved in razloge zanjo.
VII. DEL – KONČNE DOLOČBE
23. člen
Listine o ratifikaciji te konvencije se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v registracijo.
24. člen
1. Ta konvencija zavezuje samo tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacije so registrirane pri generalnem direktorju.
2. Veljati začne dvanajst mesecev po dnevu, ko sta pri generalnem direktorju registrirani ratifikaciji dveh članic.
3. Po tem začne ta konvencija veljati za vsako članico dvanajst mesecev po dnevu registracije njene ratifikacije.
25. člen
1. Članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko odpove po preteku desetih let po dnevu, ko je prvič začela veljati, z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Odpoved začne veljati šele po enem letu po dnevu registracije.
2. Vsaka članica, ki je ratificirala to konvencijo in v enem letu po izteku desetletnega obdobja iz prejšnjega odstavka ne uveljavi pravice do odpovedi po tem členu, ostane zavezana za nadaljnje desetletno obdobje, potem pa jo lahko pod pogoji iz tega člena odpove po izteku vsakega desetletnega obdobja.
26. člen
1. Generalni direktor Mednarodnega urada za delo uradno obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki mu jih pošljejo članice organizacije
2. Ko generalni direktor uradno obvesti članice organizacije o registraciji druge prejete ratifikacije, jih opozori tudi na dan začetka veljavnosti te konvencije.
27. člen
V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov generalni direktor Mednarodnega urada za delo sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov zaradi registracije vse podatke o vseh ratifikacijah in odpovedih, ki jih je registriral v skladu z določbami prejšnjih členov.
28. člen
Kadar koli meni, da je to potrebno, Administrativni svet Mednarodnega urada za delo predloži Generalni konferenci poročilo o izvajanju te konvencije in prouči, ali je primerno na dnevni red konference uvrstiti vprašanje o spremembi celotne konvencije ali njenega dela.
29. člen
1. Če konferenca sprejme novo konvencijo, ki to konvencijo v celoti ali delno spreminja, in če z novo konvencijo ni drugače določeno
(a) ratifikacija nove spremenjene konvencije, ki jo ratificira posamezna članica, zanjo ipso iure povzroči takojšnjo odpoved te konvencije ne glede na določbe 25. člena, če in ko nova spremenjena konvencija začne veljati;
(b) od dneva, ko začne veljati nova spremenjena konvencija, ta konvencija članicam ni več na voljo za ratifikacijo.
2. Ta konvencija vsekakor še naprej velja v svoji sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale spremenjene konvencije.
30. člen
Angleška in francoska različica besedila te konvencije sta enako verodostojni.
Zgornje besedilo je verodostojno besedilo konvencije, ki jo je pravilno sprejela Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela na svojem osemdesetem zasedanju, ki je bilo v Ženevi in se je končalo dvaindvajsetega junija 1993.
V POTRDITEV TEGA sva to podpisala triindvajsetega junija 1993:
predsednik konference
ASEM ABDEL-HAK
 
generalni direktor Mednarodnega urada za delo
MICHEL HANSENNE
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 200-06/09-4/9
Ljubljana, dne 19. novembra 2009
EPA 681-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik