Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2012 z dne 20. 1. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2012 z dne 20. 1. 2012

Kazalo

128. Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev, stran 279.

Na podlagi petega odstavka 57. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11), minister za pravosodje v soglasju z Državnotožilskim svetom izdaja
P R A V I L N I K
o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja merila za trajanje ter primere in pogoje za določitev dolžine dopusta državnega tožilca v posameznem koledarskem letu.
2. člen
(določitev letnega dopusta)
(1) Letni dopust mora biti določen tako, da je zagotovljeno nemoteno opravljanje državnotožilskega dela.
(2) Državni tožilci morajo pretežni del letnega dopusta praviloma izkoristiti v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta, razen če iz razloga kontinuiranega opravljanja državnotožilske funkcije ni mogoče zagotoviti, da bi se pretežni del letnega dopusta izkoristil v času sodnih počitnic.
3. člen
(merila za letni dopust)
(1) Dolžina letnega dopusta državnega tožilca se določi ob upoštevanju naslednjih meril:
– delovna doba;
– državnotožilsko mesto oziroma položaj;
– uspešnost opravljanja državnotožilske službe;
– vodstvena funkcija;
– socialne in zdravstvene razmere;
– starost in invalidnost.
(2) Pri določanju dolžine letnega dopusta za generalnega državnega tožilca se upoštevajo vsa merila, navedena v tem členu, razen uspešnost opravljanja državnotožilske službe.
4. člen
(delovna doba)
Glede na trajanje skupne delovne dobe pripada državnemu tožilcu najmanj 23 in največ 30 dni letnega dopusta, in sicer:
– do sedem let delovne dobe              23 dni;
 
– nad sedem do deset let delovne dobe    24 dni;
 
– nad deset do 15 let delovne dobe       26 dni;
 
– nad 15 do 20 let delovne dobe          28 dni;
 
– nad 20 do 25 let delovne dobe          29 dni;
 
– nad 25 let delovne dobe                30 dni.
5. člen
(državnotožilsko mesto oziroma položaj)
Glede na državnotožilsko mesto oziroma položaj svetnika pripada državnemu tožilcu najmanj sedem in največ devet dni letnega dopusta, in sicer:
– okrajnemu državnemu tožilcu, okrajnemu državnemu tožilcu svetniku in okrožnemu državnemu tožilcu sedem dni;
– okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu in višjemu državnemu tožilcu svetniku osem dni;
– vrhovnemu državnemu tožilcu in vrhovnemu državnemu tožilcu svetniku devet dni.
6. člen
(uspešnost opravljanja državnotožilske službe)
Glede na uspešnost opravljanja državnotožilske službe pripada državnemu tožilcu največ tri dni letnega dopusta. Uspešnost opravljanja državnotožilske službe se ugotavlja z oceno državnotožilske službe, ki jo izdela Državnotožilski svet.
7. člen
(vodstvena funkcija)
Glede na vodstveno funkcijo pripada državnemu tožilcu najmanj en dan in največ tri dni letnega dopusta, in sicer:
– vodji zunanjega oddelka
državnega tožilstva               en dan;
 
– namestniku vodje državnega
tožilstva                         en dan;
 
– vodji oddelka državnega
tožilstva                         en dan;
 
– vodji okrožnega državnega
tožilstva                        dva dni;
 
– vodji Specializiranega
državnega tožilstva              dva dni;
 
– generalnemu državnemu tožilcu  tri dni.
8. člen
(socialne in zdravstvene razmere)
(1) Državnemu tožilcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pripadajo trije dnevi letnega dopusta.
(2) Državnemu tožilcu, ki skrbi za otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, pripada za vsakega takega otroka en dan dopusta.
9. člen
(starost in invalidnost)
Državnemu tožilcu, ki je dopolnil 50 let starosti, državnemu tožilcu z najmanj 60 % telesno okvaro ter državnemu tožilcu – invalidu se letni dopust poveča za skupno tri dni.
10. člen
(pogoji za izrabo dopusta)
(1) V dneve letnega dopusta se ne vštevajo prazniki, dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti državnega tožilca.
(2) Delovna doba oziroma določena starost ter druga merila se pri določitvi dolžine letnega dopusta državnemu tožilcu upoštevajo, če so oziroma bodo izpolnjeni v koledarskem letu, za katero se določa dolžina letnega dopusta.
(3) Državni tožilec ima pravico v celoti izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas šestih mesecev državnotožilske službe, ne glede na to, ali državni tožilec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
(4) Če državni tožilec v koledarskem letu ne izpolni pogoja iz prejšnjega odstavka, ima pravico do dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu.
(5) Državni tožilec je dolžan najmanj polovico letnega dopusta izrabiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek pa v dogovoru z vodjo državnega tožilstva oziroma z generalnim državnim tožilcem najkasneje do 30. junija naslednjega leta.
(6) Državni tožilec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ali zaradi kontinuiranega opravljanja državnotožilske funkcije ni mogel izrabiti letnega dopusta ali je dopust prekinil iz teh razlogov, lahko celoten letni dopust izrabi najkasneje do 30. junija naslednjega leta.
11. člen
(izredni plačani dopust)
Državni tožilec ima pravico do skupno največ sedem dni izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov v posameznem koledarskem letu, in sicer:
– do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, na podlagi zdravniškega potrdila ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, katerih se državni tožilec udeleži v zvezi z opravljanjem državnotožilske funkcije;
– do pet dni zaradi hujše nesreče, ki zadene državnega tožilca;
– do treh dni zaradi lastne poroke, smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z njim v življenjski skupnosti, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev ali zaradi preselitve;
– do enega dneva zaradi drugih neodložljivih opravkov.
12. člen
(izredni neplačani dopust)
Državnemu tožilcu se lahko odobri izredni neplačani dopust do 30 dni v koledarskem letu v naslednjih izjemnih primerih:
– sodelovanje na mednarodnih seminarjih in kongresih ali drugih oblikah izobraževanja, katerih vsebina ni povezana z delom na tožilstvu;
– zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške, ko državni tožilec ni upravičen do odsotnosti zaradi bolezni;
– zaradi udeleževanja na nastopih reprezentanc Republike Slovenije, v zvezi z dolžnostmi, ki jih ima državni tožilec s statusom vrhunskega športnika po določbah področnih zakonov;
– v primerih iz prejšnjega člena, če posebne okoliščine zahtevajo odsotnost nad sedem delovnih dni.
13. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-326/2011
Ljubljana, dne 10. januarja 2012
EVA 2011-2011-0004
Aleš Zalar l.r.
Minister
za pravosodje
Državnotožilski svet je s sklepom z dne 11. 11. 2011, št. Dts 154/11-ZF(VV)-ad, na podlagi petega odstavka 57. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) dal soglasje k Pravilniku o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev.