Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2012 z dne 10. 2. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2012 z dne 10. 2. 2012

Kazalo

384. Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu, stran 830.

Na podlagi 21. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11) izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa podrobnejše pogoje za izvajanje programov osnovnošolskega izobraževanja za učence s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: učenci), ki se izobražujejo na domu in kriterije za njihovo financiranje.
2. člen
(pravica do izobraževanja na domu)
Pravico do izobraževanja na domu imajo učenci, ki jih komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisija za usmerjanje) usmeri v:
– izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in
– posebni program vzgoje in izobraževanja.
3. člen
(izvajanje izobraževanja na domu)
Izobraževanje na domu se izvaja po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.
II. UTEMELJENI RAZLOGI IN ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH POGOJEV ZA IZVAJANJE OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA UČENCEV NA DOMU
4. člen
(utemeljeni razlogi)
Komisija za usmerjanje lahko usmeri učenca v programe osnovnošolskega izobraževanja, ki se izvajajo na domu, če zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne more prisostvovati pouku in zaradi individualiziranega pristopa lažje dosega cilje oziroma standarde znanja, določene z učnimi načrti.
5. člen
(ustrezni pogoji)
(1) Za izvedbo izobraževanja na domu so starši dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za poučevanje in učenje.
(2) Ustrezni pogoji za poučevanje in učenje na domu obstajajo, če je zagotovljen izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanje in drugimi predpisi ter oprema oziroma didaktični pripomočki, potrebni za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti.
(3) Komisija za usmerjanje preveri ustreznost pogojev za izobraževanje na domu pred izdajo odločbe o usmeritvi.
III. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE DO IZOBRAŽEVANJA NA DOMU
6. člen
(rok za vlogo za izobraževanje na domu)
Vlogo za izobraževanje učenca na domu vložijo starši pri pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojna enota zavoda) najmanj pol leta pred začetkom šolskega leta.
7. člen
(vsebina vloge)
Vloga za izobraževanje na domu vsebuje:
– ime in priimek učenca,
– razloge za izvajanje izobraževanja na domu in njihovo utemeljitev,
– naslov, kjer bo izobraževanje potekalo,
– ime in priimek izvajalca, genezo priimka izvajalca, navedbo zaključenega študijskega programa in številko, datum in izdajatelja diplome ter
– opis opreme oziroma didaktičnih pripomočkov.
8. člen
(mnenje o izobraževanju na domu)
Komisija za usmerjanje poleg strokovnega mnenja, ki ga izdela v skladu z določbami zakona, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, pripravi tudi mnenje o izobraževanju na domu, in sicer na obrazcu, ki je priloga pravilnika, ki ureja organizacijo in način dela komisij za usmerjanje.
9. člen
(odločba o usmeritvi)
(1) V postopku usmerjanja pristojna enota zavoda na podlagi mnenja komisije za usmerjanje o izobraževanju na domu z odločbo o usmeritvi v javno veljavni izobraževalni program odloči tudi o izobraževanju učenca na domu.
(2) Če je učenec z odločbo o usmeritvi že usmerjen v izobraževalni program, izda pristojna enota zavoda, na podlagi mnenja komisije za usmerjanje o izobraževanju na domu, dopolnilno odločbo o izobraževanju učenca na domu.
10. člen
(roki za začetek in prenehanje izobraževanja na domu)
(1) Izobraževanje na domu se lahko začne izvajati le z začetkom šolskega leta.
(2) Starši imajo pravico kadarkoli predlagati prenehanje izobraževanja na domu in vključitev učenca v šolo oziroma zavod, v katerega je učenec vključen.
11. člen
(prenehanje izobraževanja na domu na podlagi predloga staršev)
(1) V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena starši posredujejo predlog za prenehanje izobraževanja na domu pristojni enoti zavoda z navedbo razlogov za prenehanje.
(2) Na podlagi predloga za prenehanje izobraževanja na domu izda pristojna enota zavoda odločbo o prenehanju izobraževanja na domu.
IV. DOKUMENTACIJA O IZOBRAŽEVANJU NA DOMU
12. člen
(vodenje dokumentacije)
(1) O izobraževanju učenca na domu šola oziroma zavod, v katerega je učenec z odločbo o usmeritvi vključen, vodi in izdaja dokumentacijo v skladu z določbami pravilnika, ki ureja dokumentacijo v osnovni šoli.
(2) V dokumentaciji se ob koncu rubrik napiše opomba, da se učenec izobražuje na domu.
13. člen
(individualiziran program)
Šola oziroma zavod skupaj z izvajalcem izobraževanja na domu v skladu z določbami zakona, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, pripravi individualiziran program.
14. člen
(dokumentacija izvajalca)
Izvajalec izobraževanja na domu v sodelovanju s šolo oziroma zavodom vodi dokumentacijo o letni pripravi in o pripravi na pouk.
V. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
15. člen
(roki za preverjanje in ocenjevanje znanja)
(1) Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo na domu, opravlja v rokih, določenih s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za osnovne šole, lahko pa se opravlja tudi predhodno v rokih, ki jih na predlog staršev določi ravnatelj.
(2) Šola obvesti učence o preverjanju in ocenjevanju znanja najmanj tri tedne pred rokom.
16. člen
(kraj preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja za učence, ki se izobražujejo na domu šola oziroma zavod, v katerega je učenec vključen.
17. člen
(ponovno preverjanje in ocenjevanje znanja)
(1) Če učenec, ki je usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo oziroma v prilagojen izobraževalni program z enakovrednim standardom, v 1. in 2. razredu ne doseže standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma če je učenec od 3. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja v rokih, ki so določeni za opravljanje predmetnih izpitov v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole.
(2) Če učenec, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda ne doseže standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma je učenec od 4. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja v rokih, ki so določeni za opravljanje predmetnih izpitov v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole.
18. člen
(neuspešno ponovno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Če učenec ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli oziroma v zavodu, navedenem v odločbi o usmeritvi.
19. člen
(izpitna komisija)
(1) Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja učenec pred izpitno komisijo, ki ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj praviloma izmed učiteljev šole oziroma zavoda, izjemoma pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole oziroma zavoda.
(2) Izpitna komisija vodi zapisnik o ocenjevanju učenca, ki se izobražuje na domu, v skladu z določbami pravilnika, ki ureja dokumentacijo v osnovni šoli.
V/1 Izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom
20. člen
(vsebina preverjanja in ocenjevanja znanja)
(1) Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, opravlja:
– od 1. do 3. razreda iz slovenščine in matematike, v šolah z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike;
– od 4. do 6. razreda iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika, v šolah z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika;
– od 7. do 9. razreda iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti, v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine iz italijanščine, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine.
21. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učencev, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, se v 1. in 2. razredu pri vseh predmetih ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3. razreda dalje pa s številčnimi ocenami.
22. člen
(nacionalno preverjanje znanja)
(1) Nacionalno preverjanje znanja je za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom ob koncu 3., 6. in 8. razreda obvezno.
(2) Ob koncu 9. razreda je nacionalno preverjanje znanja prostovoljno.
V/2 Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom
23. člen
(vsebina preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, opravlja:
– od 1. do 6. razreda iz slovenščine in matematike, v šolah z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike;
– od 7. do 9. razreda iz slovenščine, matematike, tujega jezika, družboslovja, naravoslovja, športa, tehnike in tehnologije, in vsaj enega predmeta s področja umetnosti, v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine iz italijanščine, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine.
24. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, se v prvem obdobju ocenjuje z opisnimi ocenami, v drugem in tretjem obdobju pa s številčnimi ocenami.
25. člen
(nacionalno preverjanje znanja)
(1) Nacionalno preverjanje znanja je za učence, ki se izobražujejo na domu po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim standardom, prostovoljno.
(2) Ob koncu 6. in 8. razreda izvede šola oziroma zavod nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, ob koncu 8. razreda pa tudi iz tretjega predmeta, ki ga določi minister.
V/3 Posebni program vzgoje in izobraževanja
26. člen
(preverjanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se preverja kot napredovanje po operativnih ciljih iz individualiziranega programa s področja razvijanja samostojnosti, splošne poučenosti in enega izbranega področja iz obveznega dela programa.
27. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se ocenjuje z opisnimi ocenami.
VI. OBVEŠČANJE OB ZAKLJUČKU POUKA
28. člen
(obveščanje ob zaključku pouka)
(1) Učenci, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom oziroma po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, dobijo ob zaključku pouka spričevala v skladu s pravilnikom, ki ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev v osnovni šoli.
(2) Učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja ob zaključku pouka dobijo potrdilo z opisno oceno napredka po posameznih področjih.
VII. FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA NA DOMU
29. člen
(zagotavljanje sredstev)
Za izobraževanje učenca na domu se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna v skladu s predpisi ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Višino teh sredstev določi za posamezno šolsko leto s sklepom minister, pristojen za šolstvo.
30. člen
(določitev sredstev)
Pri določitvi višine sredstev osnovnim šolam oziroma zavodom za izobraževanje učenca na domu se v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, upoštevajo sredstva, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna osnovnim šolam za plače s prispevki in davki in za materialne stroške ter sredstva, ki se zagotavljajo iz proračuna matične lokalne skupnosti za materialne stroške.
31. člen
(višina sredstev)
(1) Višina letnih sredstev na učenca se določi tako, da se seštejejo zneski, ki se na učenca zagotavljajo iz državnega proračuna in iz proračuna matične lokalne skupnosti, v skladu s prejšnjim členom.
(2) Višina mesečnega zneska na učenca iz državnega proračuna se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta, navedena v prejšnjem členu, delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v tekočem šolskem letu. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
(3) Višina mesečnega zneska na učenca iz proračuna matične lokalne skupnosti se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta, navedena v prejšnjem členu, delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v lokalni skupnosti v tekočem šolskem letu. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
32. člen
(prejemnik sredstev)
(1) Ministrstvo, pristojno za šolstvo, sredstva za izobraževanje učenca na domu, izračunana v skladu s prejšnjim členom, mesečno nakazuje osnovni šoli oziroma zavodu, v katerega je učenec vključen.
(2) Osnovna šola oziroma zavod mora z izvajalcem oziroma z izvajalci javno veljavnega programa, ki se izvaja na domu, skleniti pogodbo o financiranju izobraževanja na domu.
33. člen
(vsebina pogodbe o financiranju izobraževanja na domu)
V pogodbi iz prejšnjega člena se določi:
– izvajalec oziroma izvajalci javno veljavnega programa,
– šolsko leto, za katerega se sredstva zagotavljajo,
– mesečni obseg sredstev,
– način zagotavljanja sredstev,
– namen porabe sredstev,
– medsebojne obveznosti pogodbenih strank,
– skrbnik pogodbe.
34. člen
(čas financiranja)
Sredstva za učenca, ki se izobražuje na domu, se zagotavljajo le za čas izobraževanja na domu.
VIII. KONČNE DOLOČBE
35. člen
(začetek in prenehanje uporabe)
(1) Ta pravilnik se začne uporabljati 1. septembra 2012, razen 17., 20. in 21. člena, prvega odstavka 22. člena ter 23. in 24. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2013, ter drugega odstavka 22. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati 1. septembra 2014.
(2) S pričetkom uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 19/09), razen določbe 17., 21., 22., 25. in 26. člena, ki se uporabljajo do 31. avgusta 2013.
(3) Nacionalno preverjanje znanja bo za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom ob koncu 3., 6. in 8. razreda obvezno od 1. 9. 2013 dalje, ob koncu 9. razreda pa bo nacionalno preverjanje znanja prostovoljno od 1. 9. 2014 dalje. Do takrat se uporablja določba 23. člena Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 19/09).
36. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-5/2012
Ljubljana, dne 1. februarja 2012
EVA 2012-3311-0024
dr. Igor Lukšič l.r.
Mnister
za šolstvo in šport