Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2012 z dne 10. 2. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2012 z dne 10. 2. 2012

Kazalo

370. Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E), stran 793.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. januarja 2012.
Št. 003-02-1/2012-6
Ljubljana, dne 6. februarja 2012
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-E)
1. člen
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ta zakon določa:
– načela energetske politike,
– pravila za delovanje trga z električno energijo in zemeljskim plinom,
– transport ogljikovega dioksida preko cevnih prenosnih omrežij,
– reševanje pritožb potrošnikov,
– načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike,
– načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije,
– spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov energije,
– zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo,
– navedbo porabe energije in drugih virov teh proizvodov z energijskimi nalepkami in podatkovnimi karticami proizvodov,
– pogoje za obratovanje energetskih postrojenj,
– pogoje za opravljanje energetske dejavnosti,
– izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter
– organe, ki opravljajo upravne naloge po tem zakonu.«.
Četrta alineja drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva 2009/28/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009),«; osma alineja pa se spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva 2009/125/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev) (UL L št. 285 z dne 31. 10. 2009),«.
Na koncu devete alineje se pika nadomesti z vejico in dodajo nove deseta, enajsta in dvanajsta alineja, ki se glasijo:
»– Direktiva 2009/31/ES o Evropskega Parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009),
– Direktiva 2010/30/EU Evropskega Parlamenta in Sveta o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L št. 153 z dne 12. 5. 2010),
– Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 13. julija 2009, o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211 z dne 14 .8. 2009).«.
2. člen
4. člen se spremeni, tako da se glasi:
»4. člen
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. aerotermalna energija: pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote v zraku iz okoljskega zraka;
2. bilančna pogodba: je pravni posel in drugo razmerje, s katerim pravna ali fizična oseba z organizatorjem trga za električno energijo uredi dobavo izravnalne energije in finančno poravnavo odstopanj v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme oziroma organizator trga oblikuje bilančno skupino za potrebe izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne službe;
3. biogorivo: je tekoče biogorivo za energetske namene in pogonsko biogorivo;
4. biomasa: so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostanki biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljivi deli industrijskih in komunalnih odpadkov;
5. celotni izkoristek soproizvodnje: je kvocient med letno vsoto proizvedene električne in mehanske energije ter koristne toplote in energijskim vložkom goriva, izračunanim na podlagi »neto kurilne vrednosti« goriv, ki se porabi za proizvodnjo toplote v soproizvodnji, ter bruto proizvodnjo električne in mehanske energije;
6. cena za uporabo omrežja: je cena, ki jo odjemalec električne energije oziroma zemeljskega plina plača za dostop do omrežij in je sestavljena iz omrežnine ter dodatkov k omrežnini iz enaindvajsete točke tega člena;
7. daljinsko ogrevanje ali daljinsko hlajenje (v nadaljnjem besedilu: daljinsko ogrevanje): pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;
8. dati na trg: pomeni prvič ponuditi proizvod, povezan z energijo, na trgu Evropske skupnosti z namenom distribucije ali uporabe v Evropski skupnosti, za plačilo ali brezplačno, ne glede na vrsto prodaje (prodajno tehniko);
9. dati v uporabo: pomeni prvo uporabo proizvoda, povezanega z energijo, za predviden namen s strani končnega uporabnika v Evropski skupnosti;
10. dejavnost energetske borze: je organizirana izmenjava povpraševanj po nakupu s ponudbami po dobavi električne energije in energentov ter trgovanje s standardiziranimi produkti za dan časovni okvir, ki pod enakimi pogoji omogoča sodelovanje vsakemu tržnemu udeležencu ter zagotavlja pregledno in nediskriminatorno oblikovanje sklenitvene cene;
11. dejavnost sistemskega operaterja: je prenos oziroma distribucija električne energije ali zemeljskega plina ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj prenosnega oziroma distribucijskega omrežja, skladišča zemeljskega plina ali terminala za utekočinjen zemeljski plin;
12. deklaracija za proizvodno napravo: je odločba, ki jo izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija za energijo) proizvajalcu električne energije za posamezno napravo za proizvodnjo električne energije, s katero se potrjuje, da proizvodna naprava izpolnjuje pogoje, predpisane za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije;
13. delovni pas: je zemljiški pas, ki je potreben za izvedbo gradbenih del in je opredeljen v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali v prostorskem aktu;
14. distribucija: je transport goriv ali energije po distribucijskem omrežju;
15. distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca;
16. distributer proizvodov, povezanih z energijo: je vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost proizvoda, povezanega z energijo na trgu ali v uporabo;
17. dobava: je prodaja, tudi nadaljnja, energije in goriv odjemalcem;
18. dobavitelj energije: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja energijo ali gorivo;
19. dobavitelj proizvodov, povezanih z energijo: pomeni proizvajalca, njegovega pooblaščenega zastopnika v Evropski uniji ali uvoznika, ki da proizvod na trg ali v uporabo na trgu Evropske unije. Če teh ni, se za dobavitelja šteje druga fizična ali pravna oseba, ki da proizvode, povezane z energijo, na trg ali v uporabo;
20. dobavni pogoji: so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca;
21. dodatki k omrežnini: so dodatki, namenjeni za pokrivanje stroškov:
a) delovanja Agencije za energijo;
b) sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina;
c) stroškov dobaviteljev zaradi neustavljive dobave električne energije;
d) delovanja organizatorja trga, razen stroškov za izvajanje dejavnosti Centra za podpore iz 64.p člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: center za podpore);
22. dolgoročna pogodba o dobavi zemeljskega plina: je pogodba o dobavi zemeljskega plina, sklenjena za več kot deset let;
23. dostopnost na trgu: pomeni vsako dobavo proizvoda, povezanega z energijo, za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Evropskih skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali brezplačno;
24. dostop do omrežja: je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina, oziroma transportu ogljikovega dioksida ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju;
25. električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije, je:
a) električna energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije,
b) del električne energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi neobnovljive vire energije, ter
c) obnovljiva električna energija, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje energije, vendar brez električne energije, proizvedene kot rezultat delovanja sistemov za skladiščenje;
26. električna energija iz soproizvodnje: je električna energija, proizvedena v postopku, ki je povezan s proizvodnjo koristne toplote, in se izračuna na način, določen s predpisom iz 64.e člena tega zakona;
27. energija iz soproizvodnje: je vsota električne in mehanske energije ter koristne toplote, ki so pridobljene v soproizvodnji;
28. energetska učinkovitost stavbe: je učinkovitost dejansko porabljene ali ocenjene energije za zadovoljevanje potreb, povezanih s predvideno uporabo stavbe, ki vključuje ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, gretje sanitarne vode in razsvetljavo ter druge namene;
29. energetska izkaznica stavbe: je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti;
30. energetska storitev: je fizikalni učinek, korist ali ugodnost, ki izhaja iz kombinacije energije in energetsko učinkovite tehnologije oziroma dejavnosti, in ki lahko vključuje obratovanje, vzdrževanje in nadzor, nujne za opravljanje storitve, ter se opravi na podlagi pogodbe in običajno vodi k preverljivemu in merljivemu oziroma ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti;
31. energetski pregled: je sistematični postopek za ugotavljanje porabe energije stavbe ali skupine stavb, tehnološkega procesa oziroma industrijskega obrata ali pri izvajanju zasebnih ali javnih storitev, s katerim se opredeli in oceni gospodarne možnosti za varčevanje z energijo ter pripravi poročilo o ugotovitvah;
32. energija: je vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo;
33. energija okolice: je aerotermalna energija, ki je shranjena v zraku, in energija, ki je v obliki toplote shranjena v vodi morja, rek, jezer in drugih površinskih voda;
34. geotermalna energija: je energija, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem;
35. goriva: so trdna, tekoča in plinasta goriva, ki z zgorevanjem ali drugim kemičnim ali fizikalnim procesom sproščajo energijo;
36. gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje električno ali drugo energijo za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti;
37. hidrotermalna energija: pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote v površinski vodi;
38. izravnalna energija: je električna energija, ki je potrebna za izravnavo odstopanj dejanske porabe in proizvodnje v določenem trenutku od napovedane porabe in proizvodnje;
39. izravnalni trg z električno energijo: je trg izravnalne energije;
40. klimatski sistem: je kombinacija vseh komponent, ki zagotavljajo obdelavo zraka, pri kateri je temperatura zraka regulirana ali se jo lahko zniža, lahko tudi v kombinaciji z regulacijo prezračevanja, vlažnosti in čistoče zraka;
41. končna bruto poraba energije: pomeni energijo ali energent, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetski sektor (sektor transformacije) za proizvodnjo električne energije in toplote ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;
42. končni odjemalec: je fizična ali pravna oseba, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;
43. koristna toplota: je toplota, proizvedena v postopku soproizvodnje za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po toploti oziroma hlajenju. Ekonomsko opravičljivo povpraševanje pa je povpraševanje, ki ne presega potreb po toploti ali hladu in ki bi jih sicer zadovoljili po pogojih na trgu s postopki za proizvodnjo toplote ali hladu različnimi od soproizvodnje;
44. lokalni energetski koncept: je koncept razvoja samoupravne lokalne skupnosti ali več samoupravnih lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije;
45. mala soproizvodnja: je proizvodna naprava za soproizvodnjo z instalirano močjo, manjšo od 1 MWe;
46. mikrosoproizvodnja: je proizvodna naprava za soproizvodnjo z maksimalno močjo manjšo od 50 kWe;
47. nazivna električna moč proizvodne naprave: je najvišja trajna električna moč (brez časovnih omejitev) proizvodne naprave, za katero je ta izdelana in je navedena na napisni ploščici na proizvodni napravi oziroma jo je mogoče razbrati iz proizvajalčevih specifikacij ali pa je določena na podlagi prevzemnih meritev;
48. neto proizvedena električna energija: je proizvedena električna energija v proizvodni napravi, zmanjšana za električno energijo, porabljeno za delovanje same naprave;
49. nasedle investicije: so investicije, ki so bile načrtovane in izvedene pred 1. januarjem 1997 in v tržnih razmerah niso rentabilne, oziroma se ne morejo amortizirati;
50. nazivna izhodna moč klimatskega sistema: je največja toplotna moč, za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče dosegati ob podani učinkovitosti pri neprekinjenem delovanju;
51. neposredni oskrbovalni vod električne energije: je električni vod, ki povezuje elektrarno in odjemalca, ki nista priklopljena na omrežje, ali proizvajalca električne energije in dobavitelja za neposredno dobavo električne energije lastnim prostorom, družbam in upravičenim odjemalcem v njuni večinski lasti;
52. neposredni oskrbovalni vod zemeljskega plina: je vod zemeljskega plina, ki dopolnjuje že povezano omrežje;
53. obnovljivi viri energije: so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sončna energija, geotermalna energija, energija valov, energija plimovanja, vodna energija, biomasa, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin);
54. odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z energijo ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
55. omrežje: je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji električne energije, toplote ali plina do odjemalcev, ali transportu ogljikovega dioksida;
56. omrežnina: je del cene za uporabo omrežja, ki je namenski prihodek sistemskega operaterja za pokrivanje upravičenih stroškov dejavnosti sistemskega operaterja v posameznem letu regulativnega obdobja, ki vključuje tudi reguliran donos na sredstva;
57. omrežnina za priključno moč: je namenski vir sistemskega operaterja za električno energijo za že izvedeni obseg omrežja in za potrebni razvoj omrežja;
58. organizator trga: je pravna oseba, ki je določena za organiziranje delovanja trga z električno energijo ali z zemeljskim plinom po določbah tega zakona;
59. odprta pogodba: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z električno energijo, ki določa bilančno pripadnost prevzemno predajnih mest;
60. oskrba z energijo: je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije;
61. podatkovna kartica proizvoda: pomeni standardno preglednico podatkov v zvezi s proizvodom povezanim z energijo;
62. pogodba o članstvu v bilančni shemi: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z električno energijo, ki fizično ali pravno osebo uvrsti v bilančno shemo;
63. pogodba o izravnavi: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z električno energijo, s katerim pravna ali fizična oseba s članom bilančne sheme organiziranega trga z električno energijo uredi dobavo izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme oziroma izvajalec gospodarske javne službe iz 20. člena tega zakona oblikuje bilančno podskupino za potrebe izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne službe;
64. pogonsko biogorivo: je tekoče ali plinasto biogorivo, namenjeno uporabi v prometu, ki je proizvedeno iz biomase;
65. podjetje za maloprodajo energije: je fizična ali pravna oseba, ki prodaja energijo končnim odjemalcem;
66. pooblaščeni zastopnik proizvodov, povezanih z energijo: pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Evropski skupnosti, ki je pridobila pisno pooblastilo proizvajalca za opravljanje vseh ali dela obveznosti in formalnosti v zvezi s proizvodi povezan z energijo, v njegovem imenu;
67. poraba električne energije: je proizvedena električna energija v državi, vključno s samoproizvodnjo plus uvoz minus izvoz (bruto nacionalna poraba električne energije);
68. potrdilo o izvoru električne energije: je javna listina, ki dokazuje, da je določena količina električne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije;
69. prevzemno predajno mesto: je mesto, kjer se vršita prevzem in predaja električne energije;
70. povezovalni vod je:
a) električni vod, ki povezuje omrežja električne energije,
b) prenosni vod zemeljskega plina, ki povezuje prenosno omrežje v Republiki Sloveniji s prenosnimi omrežji drugih držav;
71. pridobivanje: je proces izkoriščanja goriv in toplote iz naravnega okolja;
72. prihranek primarne energije: je prihranek energije, dovedene z gorivom, ki ga ustvari proizvodna naprava s soproizvodnjo, v primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote;
73. priključitev na omrežje: je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji, določenimi s tem zakonom;
74. primarna energija: je energija, ki je vsebovana v energetskih surovinah in v kakršni koli vrsti energije v naravi, ki vstopa v procese transformacije v električno, toplotno ali mehansko energijo;
75. proizvajalec proizvodov, povezanih z energijo: pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja proizvode, povezane z energijo, in je odgovorna za njihovo skladnost glede dajanja na trg oziroma v uporabo, pod proizvajalčevim lastnim imenom ali blagovno znamko ali za lastno uporabo proizvajalca. Če proizvajalca ali uvoznika ni mogoče določiti, je proizvajalec vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje na trg oziroma v uporabo proizvode, povezane z energijo;
76. proizvod, povezan z energijo: pomeni vsak proizvod, ki med uporabo vpliva na porabo energije, ter je dan na trg oziroma v uporabo, vključno z deli, namenjenimi vgradnji v proizvode, povezane z energijo, ki so dani na trg oziroma v uporabo kot posamezni deli, namenjeni končnim uporabnikom, in za katere se lahko naredi samostojna ocena okoljske učinkovitosti;
77. proizvodna naprava: je sklop opreme in instalacij, ki pretvarjajo druge vrste energij v električno energijo in lahko samostojno obratuje;
78. proizvodnja: je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v električno, toplotno in druge oblike energije;
79. predelava goriv: je kemični ali fizikalni proces, s katerim gorivu spreminjamo lastnosti ali stanje;
80. prenos: je transport goriv ali električne energije po prenosnem omrežju;
81. prenosno omrežje: je visokonapetostno električno omrežje ali visokotlačno plinsko omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali do uporabnika omrežja;
82. program za izboljšanje energetske učinkovitosti: je načrtovanje dejavnosti, ki je osredotočena na skupino končnih odjemalcev in običajno vodi k preverljivemu, merljivemu ali ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti;
83. regulativni okvir: je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, ki vključuje tudi reguliran donos na sredstva, načrtovanih prihodkov iz omrežnine, drugih virov financiranja ter presežkov ali primanjkljajev omrežnine iz preteklih let; če je regulativno obdobje daljše od enega leta, pomeni regulativni okvir tudi izravnavo načrtovanih upravičenih stroškov celotnega regulativnega obdobja na posamezna leta regulativnega obdobja, z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja;
84. regulativno obdobje: je obdobje enega ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir;
85. sistemske storitve: so vse storitve, ki so nujne za zagotavljanje zanesljivega in varnega obratovanja prenosnih in distribucijskih sistemov ter se podrobneje opredelijo v Sistemskih obratovalnih navodilih;
86. sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s tem zakonom določena za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja na posameznem omrežju, skladišču zemeljskega plina ali terminalu za utekočinjen zemeljski plin;
87. soproizvodnja: je postopek istočasne proizvodnje toplote in električne oziroma mehanske energije;
88. soproizvodnja z visokim izkoristkom: je soproizvodnja, pri kateri je prihranek primarne energije večji od 10  %, ter vsa mikrosoproizvodnja in mala soproizvodnja, če je prihranek primarne energije pri tej soproizvodnji večji od nič;
89. stavba: je krita konstrukcija s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev; pojem stavba se lahko nanaša na stavbo kot celoto ali njene dele, ki so bili projektirani ali spremenjeni za ločeno uporabo;
90. tarifni odjemalec: je odjemalec, ki po določbah tega zakona ni upravičeni odjemalec;
91. tarifni sistem za prodajo energije: je splošni akt, ki določa elemente in način njihove uporabe za prodajo energije tarifnim odjemalcem glede na vrsto odjema;
92. tekoča goriva: so utekočinjeni naftni plin, primarni bencin, motorni bencin – osvinčeni, motorni bencin – neosvinčeni, letalski bencin za batne motorje, bencinsko gorivo za reaktivne motorje, petrolejsko gorivo za reaktivne letalske motorje, ostali petroleji, ekstra lahko kurilno olje, dieselsko gorivo, bioetanol, biodizel, kurilno olje;
93. tekoče biogorivo za energetske namene: je tekoče gorivo, ki se uporablja za energetske namene, vključno s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje in ki je proizvedeno iz biomase. Tekoče biogorivo za energetske namene ne vključuje pogonskega biogoriva, ki je namenjeno uporabi v prometu;
94. terminal z utekočinjenim zemeljskim plinom: je terminal, ki se uporablja za utekočinjanje zemeljskega plina, njegovo skladiščenje in uplinjanje;
95. toplotna črpalka: je naprava ali sistem, ki odvzema toploto pri nižji temperaturi iz različnih toplotnih virov, na primer iz zraka, vode ali zemlje, in jo pri višji temperaturi dobavlja stavbi;
96. trajnostni razvoj: je razvoj, s katerim zadostimo sedanjim potrebam, ne da bi ogrozili možnost bodočih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam;
97. tranzit: je transport električne energije ali zemeljskega plina z območja druge države čez ozemlje Republike Slovenije v drugo državo;
98. trgovec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za nadaljnjo prodajo;
99. trgovec proizvodov, povezanih z energijo: pomeni prodajalca na drobno ali drugo osebo, ki proizvode, povezane z energijo, končnemu uporabniku prodaja, oddaja v najem, prodaja na obroke ali razstavlja;
100. ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti: je ukrep, ki običajno vodi k preverljivemu in merljivemu ali ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti;
101. uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo;
102. upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja po določbah tega zakona;
103. uvoznik proizvoda, povezanega z energijo: pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Evropski skupnosti, ki v okviru svojega poslovanja daje na trg Evropskih skupnosti proizvode, povezane z energijo, iz tretjih držav;
104. varčevalni potencial: je delež energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je možno znižati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji;
105. vrednost referenčnega izkoristka za ločeno proizvodnjo: je izkoristek nadomestne ločene proizvodnje toplote in električne energije, ki se ju namerava nadomestiti s soproizvodnjo;
106. zaprta pogodba: je pravni posel in drugo razmerje med člani bilančne sheme organiziranega trga z električno energijo, pri katerem je količina dobavljene električne energije v relevantnem časovnem obdobju fiksno določena za vsak obračunski interval; med zaprte pogodbe sodijo tudi zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki se štejejo kot zaprte pogodbe za dobavo električne energije preko meja Republike Slovenije, in ki vključujejo tudi uporabo pravic čezmejnega prenosa.«.
3. člen
Prvi odstavek 7.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije morajo biti inštalaterji energetskih naprav, izvajalci delitve stroškov za toploto in delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, strokovno usposobljeni.«.
4. člen
Za 13.a členom se dodata nova 13.b in 13.c člen, ki se glasita:
»13.b člen
Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, sprejme akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje do leta 2020. Sprejeti akcijski načrt vlada posreduje Evropski komisiji.
Akcijski načrt za obnovljive vire vključuje nacionalne in sektorske cilje obnovljivih virov ter programe in ukrepe za doseganje ciljev in kadrovske ter finančne vire za izvedbo programov in ukrepov za doseganje ciljev.
Akcijski načrt iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi ustrezne ukrepe za razvoj omrežne infrastrukture za prenos in distribucijo, inteligentnih omrežnih storitev, skladiščnih objektov in elektroenergetskega sistema, ki bodo omogočili varno delovanje elektroenergetskega sistema in njegovo prilagoditev nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z medsebojnimi povezavami med državami članicami, pa tudi med državami članicami in tretjimi državami.
Ministrstvo, pristojno za energijo, vsaki dve leti oceni napredek pri doseganju ciljev s področja obnovljivih virov energije in o tem obvesti Evropsko komisijo.
13.c člen
Distributerji plinastih in tekočih goriv za transport morajo dati v posameznem letu na trg biogoriva ali druge obnovljive vire energije za transport v deležu, kot je določen v akcijskem načrtu iz prejšnjega člena, glede na količino goriv, ki jih dajo na trg v tem letu.
Vlada z uredbo določi način izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjega odstavka in preverjanja izpolnjevanja teh obveznosti ter nadzor.
Za izpolnjevanje obveznosti se štejejo le biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila skladno s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo trajnostna merila za biogoriva.
Pri izpolnjevanju obveznosti se količina na podlagi biogoriv, proizvedenih iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze, upošteva kot dvakratnik prispevka drugih biogoriv.«.
5. člen
V prvem stavku drugega odstavka 27. člena se za besedilom »Metodologijo za obračunavanje omrežnine in določitev omrežnine« dodata vejica in besedilo »vključno z omrežnino za priključno moč,«.
6. člen
V prvem odstavku 31.b člena se črta besedilo »sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina,«.
V napovednem besedilu drugega odstavka se za besedo »operaterja« dodata besedi »distribucijskega omrežja«.
V tretjem odstavku se pred besedo »omrežja« doda beseda »distribucijskega«.
V četrtem odstavku se v prvem stavku za besedo »operater« dodata besedi »distribucijskega omrežja«.
7. člen
Za 31.c členom se dodajo novi 31.č, 31.d, 31.e, 31.f, 31.g, 31.h in 31.i člen, ki se glasijo:
»31.č člen
Pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina), mora imeti v celoti v lasti prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem zemeljskega plina), s katerim opravlja to javno službo.
Operater prenosnega sistema zemeljskega plina mora izpolnjevati naslednje zahteve:
a) Ista oseba oziroma iste osebe ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, in hkrati ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad operaterjem prenosnega sistema zemeljskega plina ali tem prenosnim sistemom ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njima, ali izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom zemeljskega plina, in hkrati ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim;
b) Pravice iz prejšnje točke vključujejo zlasti pravico do izvrševanja glasovalnih pravic, pravico do imenovanja članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, ali večinski delež;
c) Ista oseba oziroma osebe ne morejo imenovati članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, pri operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina ali tem prenosnem sistemu in hkrati ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, kakor tudi ista oseba ne more biti član nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, pri podjetju, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, in hkrati pri operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina ali tem prenosnem sistemu;
d) Če je oseba iz točke a), b) in c) tega odstavka država članica Evropske unije ali državni organ, se dva ločena državna organa za namene izvajanja tega člena ne štejeta za isto osebo ali osebi.
Podjetje ali skupina podjetij plinskega gospodarstva, v katerih lahko nadzor izvaja ista oseba ali iste osebe, in sicer neposredno ali posredno, in v katerih podjetje ali skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa, distribucije ali skladiščenja in vsaj eno od dejavnosti pridobivanja ali dobave zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: vertikalno integrirano podjetje), ki je imelo na dan 3. septembra 2009 v lasti prenosni sistem, ali v okviru katerega deluje operater prenosnega sistema zemeljskega plina, se lahko odloči, da bo namesto zahtev iz prejšnjega odstavka izpolnilo zahteve iz 31.d do 31.i člena tega zakona.
Agencija za energijo z odločbo certificira operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, če izpolnjuje zahteve lastniškega ločevanja operaterja prenosnega sistema iz drugega odstavka tega člena ali zahteve neodvisnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina iz prejšnjega odstavka.
Operater prenosnega sistema mora Agencijo za energijo obvestiti o vseh načrtovanih spremembah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev za certificiranje, zaradi katerih bi bila lahko potrebna ponovna proučitev izpolnjevanja zahtev za certificiranje.
Agencija za energijo začne certifikacijski postopek:
a) po prejemu obvestila s strani operaterja prenosnega sistema v skladu s prejšnjim odstavkom;
b) na lastno pobudo, če je seznanjena s tem, da bi bile lahko zaradi načrtovane spremembe pravic in vpliva nad lastniki prenosnega sistema ali operaterji prenosnega sistema kršene določbe 31.č člena tega zakona, ali če imajo utemeljen razlog za domnevo, da je do take kršitve prišlo, ali
c) na utemeljeno zahtevo Evropske komisije.
Agencija za energijo mora sprejeti odločitev glede certificiranja operaterja prenosnega sistema v štirih mesecih od datuma obvestila s strani operaterja prenosnega sistema ali od datuma zahteve Evropske komisije. Po preteku tega roka se šteje, da je bilo certificiranje odobreno. Odločba Agencije za energijo ali domneva iz prejšnjega stavka lahko začne učinkovati šele po zaključku postopka Evropske komisije v skladu z 11. členom Direktive 2009/73/ES.
Odločbo ali obvestilo o nastopu domneve iz prejšnjega odstavka v zvezi s certificiranjem operaterja prenosnega sistema Agencija za energijo takoj posreduje Evropski komisiji, skupaj z vsemi zadevnimi podatki, ki se nanašajo na odločitev.
Osebo, ki ima v lasti prenosni sistem zemeljskega plina, ima pravico opravljati gospodarsko javno službo operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina in ima certifikat, vlada imenuje za operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Sklep o imenovanju vlada sporoči Evropski komisiji in ga objavi v Uradnem listu Evropske unije.
31.d člen
Neodvisni operater prenosnega sistema mora imeti vse človeške, tehnične, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti in za opravljanje dejavnosti prenosa zemeljskega plina. Vse osebe, potrebne za izvajanje dejavnosti prenosa zemeljskega plina in drugih nalog družbe, morajo biti zaposlene pri operaterju prenosnega sistema.
Neodvisni operater prenosnega sistema mora imeti v celoti v lasti prenosni sistem in druga sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti prenosa zemeljskega plina.
Noben del vertikalno integriranega podjetja ne sme drugemu delu podjetja na kakršnikoli pravni podlagi dajati na razpolago svojega osebja ali zanj opravljati storitev ali najemati osebja, zaposlenega v drugem delu tega podjetja, ali opravljati storitev, ki jih opravlja drugi del podjetja.
Operater prenosnega sistema ne sme deliti sistemov ali opreme informacijske tehnologije, fizičnih prostorov in sistemov za varnostni dostop z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja, ali jih uporabljati skupaj z njim, niti ne sme uporabljati istih svetovalcev ali zunanjih izvajalcev za sisteme ali opremo informacijske tehnologije in sisteme za varnostni dostop, kot tudi ne istega revizorja.
Operater prenosnega sistema mora imeti pravno obliko delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali komanditne družbe. V firmi družbe, v celostni podobi svojega podjetja, v komunikacijah, pri trženju blagovne znamke in na objektih uporabljati firme ali oznak vertikalno integriranega podjetja ali katerega koli njegovega dela ali na drug način delovati tako, da bi ustvarjal zmedo v zvezi z ločeno identiteto vertikalno integriranega podjetja ali katerega koli njegovega dela. Družbeniki operaterja prenosnega sistema ne smejo sami neposredno upravljati družbe ali voditi njenih poslov.
Poleg drugih nalog, ki jih določa ta zakon, obsega dejavnost operaterja prenosnega sistema še naslednje naloge:
– zastopanje operaterja prenosnega sistema v pravnem prometu in v kakršnikoli komunikacijah z Agencijo za energijo, drugimi regulatornimi organi ter tretjimi osebami;
– zastopanje operaterja prenosnega sistema v Evropski mreži operaterjev prenosnih sistemov za plin (»ENTSO za plin«);
– odločanje o dostopu do sistema in izvrševanje dejanj, potrebnih za njegovo izvajanje, pri čemer ne diskriminira med posameznimi uporabniki sistema ali vrstami uporabnikov sistema, posebno ne v korist svojih povezanih podjetij;
– pobiranje vseh plačil v zvezi s prenosnim sistemom, tudi plačil za dostop in plačil za izravnavo za sistemske storitve, kot je obdelava plina, nakup storitev (stroški izravnave, energija za izgube);
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj varnega, učinkovitega in ekonomičnega prenosnega sistema;
– načrtovanje naložb za zagotovitev dolgoročne zmogljivosti sistema, da zadosti razumnemu povpraševanju, in zanes­ljivosti oskrbe;
– vse skupne storitve, tudi pravne, računovodske in informacijske.
31.e člen
Splošna struktura upravljanja in družbena pogodba oziroma statut družbe operaterja prenosnega sistema morata zagotavljati dejansko neodvisnost operaterja prenosnega sistema.
Vertikalno integrirano podjetje se mora vzdržati vsakršnih dejanj, ki bi operaterja prenosnega sistema ovirala pri izpolnjevanju obveznosti iz tega zakona ali nanj vplivala, ter od operaterja prenosnega sistema ne sme zahtevati, da mora od vertikalno integriranega podjetja pridobiti dovoljenje za izpolnjevanje teh obveznosti.
Uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti sprejema potrebne odločitve in izvršuje potrebna dejanja za zagotavljanje neodvisnega ravnanja operaterja prenosnega sistema.
Vertikalno integrirano podjetje ne sme določati, neposredno ali posredno po svojih predstavnikih v organih operaterja prenosnega sistema, ravnanja operaterja prenosnega sistema pri njegovih vsakodnevnih dejavnostih in upravljanju sistema ter zagotavljanju konkurenčnosti tega delovanja, ali pri dejavnostih, potrebnih za pripravo desetletnega načrta za razvoj omrežja na podlagi 31.i člena tega zakona.
Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 31.g člena tega zakona mora vertikalno integrirano podjetje operaterju prenosnega sistema dati na voljo ustrezne finančne vire za prihodnje naložbene projekte oziroma za nadomestitev obstoječih sredstev v zadostnem času in na ustrezno zahtevo operaterja prenosnega sistema, operater pa mora imeti pooblastilo za pridobivanje denarja na trgu kapitala, zlasti z izposojanjem in povečanjem kapitala.
Operater prenosnega sistema mora imeti neodvisno od vertikalno integriranega podjetja dejanske pravice sprejemanja odločitev v zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj sistema. Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 31.g člena tega zakona sprejema odločitve v zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj sistema, uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti.
Vsa komercialna in finančna razmerja med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema, tudi posojila operaterja prenosnega sistema vertikalno integriranemu podjetju, mora biti v skladu s tržnimi pogoji. Operater prenosnega sistema mora pred začetkom njihovega izvajanja Agenciji za energijo predložiti v soglasje vse komercialne in finančne pogodbe ali sporazume z vertikalno integriranim podjetjem.
Hčerinska podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ne smejo neposredno ali posredno imeti v lasti delnic ali deležev operaterja prenosnega sistema, operater prenosnega sistema pa ne sme imeti neposredno ali posredno v lasti delnic ali deležev hčerinskega podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ter ne sme prejemati dividend tega podjetja in ne sme imeti drugih finančnih koristi od tega podjetja.
Operater prenosnega sistema mora pri opravljanju svojih nalog iz tega zakona ter pri upoštevanju člena 13(1), člena 14(1)(a), člena 16(2), (3) in (5), člena 18(6) ter člena 21(1) Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (Uradni list EU, L 211, 14/08/2009; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 715/2009) različne osebe ali subjekte obravnavati brez diskriminacije ter ne sme omejevati, izkrivljati ali preprečevati konkurence na področju proizvodnje ali dobave.
31.f člen
Odločitve v zvezi z imenovanjem in ponovnim imenovanjem ter pogoji za imenovanje in ponovno imenovanje, delovnimi razmerami, plačilom in prenehanjem mandata članov uprave operaterja prenosnega sistema, sprejema nadzorni organ operaterja prenosnega sistema, imenovan v skladu s 31.g členom tega zakona.
Nadzorni organ mora pisno obvestiti Agencijo za energijo o vsakem imenovanju, prenehanju mandata ali drugi splošni ali posamični odločitvi o pogojih, kot jih določi nadzorni organ in ki veljajo za mandat članov uprave operaterja prenosnega sistema in oseb, odgovornih za izvršno upravljanje, njegovo trajanje in prenehanje, ter o razlogih za vsak predlog za prenehanje mandata teh oseb.
Agencija za energijo lahko izda odločbo, da nasprotuje odločitvi iz prvega in drugega odstavka:
– če se pojavijo dvomi o strokovni neodvisnosti osebe, imenovane za člana uprave ali
– v primeru predčasnega prenehanja mandata, če se pojavijo dvomi o upravičenosti takšnega predčasnega prenehanja.
Za člana uprave operaterja prenosnega sistema je lahko imenovana oseba, ki v obdobju treh let pred imenovanjem ni imela nobene strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa ali poslovnega odnosa z vertikalno integriranim podjetjem ali katerim koli njegovim delom ali njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem, razen z operaterjem prenosnega sistema.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja za večino članov uprave operaterja prenosnega sistema, in za predsednika uprave. Za ostale člane uprave operaterja prenosnega sistema se uporablja zahteva, da v obdobju šest mesecev pred njihovim imenovanjem ni opravljal nobene vodstvene ali druge pomembne dejavnosti v vertikalno integriranem podjetju.
Člani uprave ter zaposleni pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti nobene druge poklicne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa v nobenem delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, od njega ne smejo pridobivati nobenih finančnih koristi ali imeti poslovnega odnosa z njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.
Plačilo oseb, odgovornih za upravljanje, članov uprave ter zaposlenih pri operaterju prenosnega sistema ne sme biti odvisno od dejavnosti ali rezultatov vertikalno integriranega podjetja, ki niso operater prenosnega sistema.
Predsednik ali član uprave oziroma druga oseba, odgovorna za upravljanje operaterja prenosnega sistema lahko zoper odločitev operaterja prenosnega sistema ali njegovega organa, s katero ji je predčasno prenehal mandat, vloži pritožbo na Agencijo za energijo.
Osebe, odgovorne za upravljanje, in člani uprave operaterja prenosnega sistema vsaj štiri leta po koncu svojega mandata pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti poklicne funkcije, odgovornosti ali interesa v nobenem delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, in ne smejo imeti poslovnega odnosa z njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.
Določba drugega stavka petega odstavka ter določbe šestega do devetega odstavka tega člena se uporabljajo za vse osebe, ki skrbijo za izvršno upravljanje operaterja prenosnega sistema, in za tiste, ki tem osebam neposredno poročajo o zadevah, povezanih z obratovanjem, vzdrževanjem in razvojem omrežja.
31.g člen
Operater prenosnega sistema mora imeti nadzorni organ, oblikovan skladno z določbami tega člena. Nazorni organ sprejema odločitve, ki lahko bistveno vplivajo na vrednost sredstev delničarjev v okviru operaterja prenosnega sistema, zlasti v zvezi z odobritvijo letnih in dolgoročnejših finančnih načrtov, stopnjo zadolževanja operaterja prenosnega sistema in določitvijo zneska dividend, ki se razdelijo delničarjem.
Odločitve, ki so v pristojnosti nadzornega organa, ne smejo vključevati nobenih odločitev, povezanih z rednim poslovanjem in vsakodnevnimi dejavnostmi operaterja prenosnega sistema in upravljanjem omrežja, vključno s sklepanjem pravnih poslov v zvezi s tem in sprejemanjem odločitev za njihovo izvrševanje, kot tudi ne odločitev, ki bi vplivale ali bi bile povezane z dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo desetletnega razvojnega načrta omrežja v skladu s 31.i členom tega zakona.
Odločitve iz prejšnjega odstavka sprejema uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti.
Vsaj za enega člana manj od polovice članov nadzornega organa se uporabljajo določbe četrtega odstavka, prvega stavka petega odstavka in šestega do devetega odstavka 31.f člena tega zakona.
Glede odločitve o predčasnem prenehanju mandata člana nadzornega organa se uporablja določba druge alineje tretjega odstavka 31.f člena tega zakona.
Nadzorni organ sestavljajo:
– člani, ki predstavljajo vertikalno integrirano podjetje ali osebe, za katere po zakonu, ki ureja prevzeme, velja domneva, da delujejo usklajeno z njim;
– člani, ki predstavljajo delničarje tretjih strani;
– predstavniki delavcev, v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
31.h člen
Operater prenosnega sistem mora pripraviti program za zagotavljanje skladnosti, ki določa cilje in ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja in posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev teh ciljev. Sistem in ukrepi za izvajanje programa in spremljanje njegovega izpolnjevanja morajo biti sestavni del programa. K programu za zagotavljanje skladnosti mora operater prenosnega sistema pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Nadzorni organ operaterja prenosnega sistema mora imenovati nadzornika za skladnost, ki je lahko fizična ali pravna oseba. K imenovanju nadzornika za skladnost skladnosti mora nadzorni organ pridobiti soglasje Agencije za energijo. Če je nadzornik za skladnost pravna oseba, mora nadzorni organ s soglasjem Agencije za energijo določiti eno fizično osebo te pravne osebe, ki neposredno opravlja naloge nadzornika za skladnost. Agencija za energijo lahko zavrne soglasje k odločitvi o imenovanju nadzornika za skladnost le zaradi pomanjkanja neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti nadzornika za skladnost.
Za nadzornika za skladnost se uporabljajo določbe drugega do devetega odstavka 31.f člena tega zakona.
Nadzorni organ lahko po predhodnem soglasju Agencije za energijo razreši nadzornika za skladnost. Na predlog Agencije za energijo mora nadzorni organ razrešiti nadzornika za skladnost, če je razlog za predlog njegove razrešitve pomanjkanje neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti.
Pogoje, ki veljajo za mandat, oziroma zaposlitvene pogoje za nadzornika za skladnost ter trajanje njegovega mandata, sprejme nadzorni organ po predhodnem soglasju Agencije za energijo. Ti pogoji morajo biti taki, da se z njimi zagotovi neodvisnost nadzornika za skladnost, tudi tako, da se mu zagotovijo vsa potrebna sredstva za izpolnjevanje njegovih nalog.
Nadzornik za skladnost med svojim mandatom ne sme imeti nobene druge poklicne funkcije, odgovornosti ali neposrednega ali posrednega interesa v nobenem delu ali z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja ali njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.
Nadzornik za skladnost je zadolžen za:
a) spremljanje izvajanja programa za zagotavljanje skladnosti;
b) pripravo letnega poročila, v katerem so določeni ukrep za izvajanje programa za zagotavljanje skladnosti, ki ga predloži Agenciji za energijo;
c) poročanje nadzornemu organu in izdajo priporočil o programu za zagotavljanje skladnosti in njegovem izvajanju;
d) pisno obveščanje Agencije za energijo o večjih kršitvah, storjenih pri izvajanju programa za doseganje skladnosti, in
e) poročanje Agenciji za energijo o komercialnih in finančnih odnosih med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema.
Nadzornik za skladnost predlagane odločitve glede naložbenega načrta ali posameznih naložb v sistem predloži Agenciji za energijo najpozneje takrat, ko jih uprava operaterja prenosnega sistema predloži nadzornemu organu.
Če vertikalno integrirano podjetje na skupščini operaterja prenosnega sistema ali z glasovanjem članov nadzornega organa, ki jih je imenovala, prepreči sprejetje odločitve, zaradi česar se preprečijo ali zadržujejo naložbe, ki bi jih bilo v skladu z desetletnim razvojnim načrtom omrežja treba izvesti v naslednjih treh letih, nadzornik za skladnost o tem poroča Agenciji za energijo.
Nadzornik za skladnost mora redno pisno poročati Agenciji za energijo in ima pravico do rednega ustnega ali pisnega poročanja nadzornemu organu operaterja prenosnega sistema in vsa poročila istočasno posredovati tudi upravi operaterja prenosnega sistema.
Nadzornik za skladnost se lahko udeležuje vseh sestankov uprave operaterja prenosnega sistema, sestankov nadzornega organa in skupščine družbe, mora pa se udeležiti vseh sestankov, na katerih se obravnavajo naslednje zadeve:
a) pogoji za dostop do omrežja iz Uredbe (ES) št. 715/2009;
b) projekti za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnih omrežij, tudi naložbe v nove prenosne povezave, povečanje zmogljivosti in izboljšanje uporabe obstoječih zmogljivosti;
c) nakupi ali prodaja energije, ki so potrebni za delovanje prenosnega sistema.
Nadzornik za skladnost mora imeti dostop do vseh ustreznih podatkov in prostorov operaterja prenosnega sistema ter do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegove naloge. Nadzornik za skladnost mora imeti dostop do pisarn operaterja prenosnega sistema brez vnaprejšnjega obvestila.
31.i člen
Neodvisni operater prenosnega sistema mora vsako leto najkasneje do 1. junija po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi sprejeti in Agenciji za energijo predložiti v potrditev desetletni razvojni načrt omrežja, ki mora temeljiti na obstoječi in predvideni ponudbi in povpraševanju in vsebovati učinkovite ukrepe za zagotovitev ustreznosti sistema in zanesljivosti oskrbe.
Desetletni razvojni načrt omrežja zlasti:
1. za udeležence na trgu opredeli glavno infrastrukturo za prenos, ki jo je treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti;
2. vsebuje vse že sprejete naložbe in opredeli nove, ki jih je treba izvesti v naslednjih treh letih ter
3. zagotovi časovni okvir za vse naložbene projekte.
Agencija za energijo se mora o desetletnem razvojnem načrtu omrežja posvetovati z vsemi dejanskimi in možnimi uporabniki sistema, in sicer na odprt in pregleden način.
Agencija za energijo mora objaviti rezultate posvetovalnega postopka in zlasti možne potrebe po naložbah na svoji spletni strani, o njih pa obvestiti operaterja prenosnega sistema.
Agencija za energijo preuči, ali desetletni razvojni načrt omrežja pokriva vse potrebe po naložbah, ki so bile opredeljene v posvetovalnem postopku, in ali je ta v skladu z nezavezujočim desetletnim razvojnim načrtom omrežja za celotno Skupnost (razvojni načrt omrežja za Skupnost) iz člena 8(3)(b) Uredbe (ES) št. 715/2009.
Agencija za energijo lahko od operaterja prenosnega sistema zahteva, da spremeni svoj desetletni razvojni načrt in usklajenega z njenimi zahtevami predloži v potrditev najkasneje v dveh mesecih od prejema teh zahtev.
Agencija za energijo sprejme v primeru, ko operater prenosnega sistema zaradi razlogov, ki niso prevladujoči razlogi zunaj njegovega nadzora, ne izvede naložbe, ki bi jo bilo treba v skladu z desetletnim razvojnim načrtom omrežja izvesti v naslednjih treh letih, vsaj enega od naslednjih ukrepov in tako zagotovi, da se zadevna naložba izvede, če je še vedno pomembna na podlagi desetletnega razvojnega načrta omrežja:
1. od operaterja prenosnega sistema zahteva, da izvede zadevno naložbo, ali
2. organizira razpisni postopek, ki je odprt za vse vlagatelje, ali
3. od operaterja prenosnega sistema zahteva, da sprejme povečanje kapitala za financiranje potrebnih naložb ter neodvisnim vlagateljem omogoči, da sodelujejo pri kapitalu.
Kadar Agencija za energijo uporabi svoja pooblastila iz prejšnjega odstavka, lahko operaterju prenosnega sistema z odločbo naloži eno ali več od naslednjih ravnanj:
1. da omogoči financiranje s strani katere koli tretje strani z dolžniškim ali lastniškim kapitalom v operaterju prenosnega sistema;
2. da omogoči izgradnjo s strani katere koli tretje strani in prenos lastninske in drugih stvarnih pravic na objektih in napravah, ki sestavljajo omrežje, na operaterja prenosnega sistema ter vzpostavitev ustreznih obligacijskih razmerij med operaterjem sistema in investitorjem;
3. da sam zgradi zadevne nove objekte in naprave in
4. da sam upravlja nove objekte in naprave.
Določbe prejšnjega odstavka ne pomenijo odstopanja od zahteve iz drugega odstavka 31.d člena tega zakona, Operater prenosnega sistema mora vlagateljem zagotoviti vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, nove naprave dejansko in pravno vključiti v prenosni sistem in si na splošno v največji možni meri prizadevati, da olajša izvajanje naložbenega projekta.
K pogodbam o financiranju naložb iz tega člena mora dati soglasje Agencija za energijo pred začetkom njihove veljavnosti.«.
8. člen
Za 32.f členom se dodajo novi 32.g, 32.h in 32.i člen, ki se glasijo:
»32.g člen
Na območju Republike Slovenije je omogočen transport zajetega ogljikovega dioksida preko cevnih prenosnih transportnih omrežij.
Agencija za energijo odloča v sporih o dostopu do omrežja za transport ogljikovega dioksida po cevnih prenosnih omrežjih. O zahtevah za dostop in sporih s področja dostopa do omrežja za transport ogljikovega dioksida po cevnih prenosnih omrežjih, Agencija za energijo enkrat letno, do 1. julija, poroča vladi.
32.h člen
Transport zajetega ogljikovega dioksida preko cevnih prenosnih transportnih omrežij na območju Republike Slovenije je mogoč pod naslednjimi pogoji:
a) podjetje pred izvajanjem prenosa ali predelave ogljikovega dioksida za transport prijavi svojo dejavnost Agenciji za energijo.
b) dostop do prenosnega transportnega omrežja ali predelave ogljikovega dioksida se mora izvajati transparentno in nediskriminatorno. Pri tem je treba upoštevati:
– tehnične in druge zmogljivosti, ki so ali bodo na voljo,
– usklajenost tehničnih specifikacij,
– delež obveznega zmanjšanja ogljikovega dioksida - potrebo po upoštevanju potreb lastnika, upravljavca in ostalih uporabnikov omrežja, skladišča ali predelave ogljikovega dioksida, ki jih to zadeva.
c) upravljalci transportnih omrežij lahko zavrnejo transport do transportnih omrežja na podlagi utemeljenih razlogov v primeru pomanjkanja zmogljivosti.
d) v primeru zavrnitve dostopa do transportnega omrežja iz prejšnje točke, upravljavec izvede analizo možnih ukrepov za zagotovitev kapacitet. V primeru ekonomske upravičenosti ukrepa ali financiranja s strani zavrnjenega uporabnika upravljavec ukrep izvede v skladu predpisi, ki urejajo varovanje okolja.
32.i člen
V primeru spora glede dostopa do transportnega omrežja ogljikovega dioksida je na prvi stopnji pristojna Agencija za energijo. Pri tem lahko poleg podatkov iz prejšnjega člena Agencija za energijo zahteva od strank dodatne podatke, ki so nujno potrebni za rešitev spora.
Agencija za energijo pri odločanju upošteva število zainteresiranih odjemalcev za dostop.
V primeru čezmejnih sporov Agencija za energijo sodeluje s pristojnimi organi v drugih državah.«.
9. člen
Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:
»42.a člen
Vsak dobavitelj elektrike ali zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem mora zagotoviti pregleden, enostaven in brezplačen postopek za obravnavo pritožb odjemalcev.
Za namen iz prejšnjega odstavka vsak dobavitelj sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v okviru združenja imenuje neodvisno in nepristransko osebo ali več oseb, odgovornih za odločanje o pritožbah, na katere gospodinjski odjemalec naslovi svojo pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami dobavitelja pri izvajanju pogodbe o dobavi elektrike ali zemeljskega plina.
Neodvisnost imenovanih oseb se zagotovi z naslednjimi ukrepi:
1. imenovana oseba mora imeti znanja, izkušnje in izobrazbo, posebno na pravnem področju, potrebne za reševanje teh sporov,
2. oseba je imenovana za šest let, predčasna razrešitev je mogoča le v utemeljenih primerih,
3. oseba ne more biti imenovana, če je bila tri leta pred imenovanjem zaposlena pri istem dobavitelju ali združenju.
Dobavitelj mora pisno ali v drugi primerni obliki zagotoviti gospodinjskemu odjemalcu naslednje informacije:
1. natančen opis vrst pritožb, o katerih odloča imenovana oseba, in morebitne omejitve,
2. pravila o dodelitvi pritožbe imenovani osebi, skupaj z morebitnimi zahtevami za gospodinjskega odjemalca, in druga postopkovna pravila, zlasti glede pisne ali ustne narave postopka, osebne prisotnosti in jezika;
3. pravila, ki služijo kot podlaga za odločanja o pritožbi,
4. vrste odločitev, ki se sprejemajo v postopku iz prvega odstavka tega člena.
Imenovana oseba mora odločiti o pritožbi v dveh mesecih od prejema pritožbe. Odločitev dobavitelja zavezuje, če odjemalec v osmih dneh po prejemu odločitve to potrdi s pisno izjavo. Če se odjemalec z odločitvijo ne strinja, lahko svoj zahtevek uveljavlja v postopku pred sodiščem.
Dobavitelj ali združenje iz drugega odstavka lahko določi sistem povračil in odškodnin, ki jih zagotavlja odjemalcem za posamezne kršitve svojih obveznosti v zvezi z dobavo, če je to upravičeno glede na višino škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti.
Postopek, po katerem imenovana oseba obravnava pritožbe, mora ustrezati naslednjim načelom:
1. obema stranema mora biti omogočeno, da predstavita svoje argumente ter se seznanita z argumenti nasprotne strani ali z izjavami strokovnjakov;
2. enostavnost postopka, kar omogoča odjemalcu, da v njem sodeluje tudi brez zastopnika;
3. brezplačnost postopka;
4. imenovana oseba ima pri postopku aktivno vlogo, kar ji omogoča upoštevanje vseh pomembnih dejstev pri odločanju o pritožbi;
5. odločitev o pritožbi se skupaj z obrazložitvijo posreduje obema stranema.
Podrobnejša pravila v zvezi z imenovanjem osebe za obravnavo pritožb, informiranjem gospodinjskih odjemalcev o reševanju pritožb, sistemom povračil ali odškodnin in s postopkom za obravnavo pritožb določi dobavitelj ali združenje dobaviteljev in jih objavi.
Stroške delovanja imenovane osebe oziroma oseb mora pokriti dobavitelj oziroma združenje dobaviteljev.
Dobavitelj oziroma združenje dobaviteljev vsako leto objavi poročilo o rešenih pritožbah.«.
10. člen
V prvem odstavku 60. člena se za besedo »objekti« dodata vejica in besedilo »razen objektov za proizvodnjo električne energije ali zemeljskega plina v lasti fizičnih oseb in pravnih oseb, v katerih Republika Slovenija nima neposrednega ali posrednega lastniškega deleža,«.
11. člen
V prvem odstavku 61. člena se za besedo »infrastrukturo« dodata vejica in besedilo »razen objektov za proizvodnjo električne energije ali zemeljskega plina«.
12. člen
Tretji odstavek 64.g člena se spremeni, tako da se glasi:
»Potrdilo o izvoru se izda za 1 MWh in se lahko uporabi v 12 mesecih od zadnjega dneva proizvodnje zadevne enote energije, za katero je bilo izdano potrdilo. Za vsako enoto proizvedene električne energije iz določene naprave za proizvodnjo električne energije je mogoče izdati največ eno potrdilo o izvoru.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako da se glasi:
»Potrdila o izvoru se ne morejo uporabiti za izračun končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov in dokazovanje doseganja ciljev za obnovljivo energijo. Prenos potrdil o izvoru, ločeno ali skupaj s fizičnim prenosom energije iz Republike Slovenije, ne vpliva na odločitev Republike Slovenije, da za doseganje svojih ciljev za obnovljivo energijo uporabi statistične prenose, sodeluje z drugimi državami v skupnih projektih ali oblikuje skupne programe podpor obnovljivim virom energije.«.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
13. člen
Četrti odstavek 64.h člena se spremeni, tako da se glasi:
»Potrdilo o izvoru, ki ga izda pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije, ima v Republiki Sloveniji enako dokazno moč o podatkih iz prvega in drugega odstavka tega člena, kot potrdila o izvoru, ki jih izda Agencija za energijo. V Republiki Sloveniji se priznavajo potrdila o izvoru, ki jih izda druga država članica, izključno za dokazovanje deleža oziroma količine energije iz obnovljivih virov v naboru energetskih virov lastnika potrdil o izvoru.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Agencija za energijo zavrne priznanje potrdila o izvoru, če upravičeno dvomi o točnosti, zanesljivosti ali verodostojnosti potrdila. Zavrnitev priznanja potrdila o izvoru kot dokaza mora temeljiti na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih. Agencija za energijo obvesti Evropsko komisijo o zavrnitvi potrdila o izvoru z utemeljitvijo zavrnitve.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
14. člen
Prvi odstavek 64.i člena se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za energijo vodi register potrdil o izvoru. Organizator trga z električno energijo v okviru dejavnosti centra za podpore iz 64.p člena tega zakona zagotavlja tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru.«.
15. člen
Za petim odstavkom 64.k člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Sistemski operater prenosnega in sistemski operater distribucijskega omrežja morata vsaki dve leti posredovati ministrstvu, pristojnemu za energijo, poročilo o priključevanju proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in za soproizvodnjo toplote in električne energije na omrežje. V poročilu morajo biti obrazložitve konkretnih primerov, za katere ni bilo mogoče zagotoviti priklopa proizvodne naprave v roku dveh let, in izvedenih ukrepov za pripravo naslednjega razvojnega načrta, analiza stroškov razvoja omrežja zaradi priključevanja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in za soproizvodnjo toplote in električne energije ter predlogi potrebnih ukrepov za izboljšanje obstoječih okvirov in pravil za prevzemanje in delitev stroškov priključevanja novih proizvajalcev v omrežje.«.
16. člen
Za prvim odstavkom 66. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V programih podpor, ki se izvajajo na podlagi akcijskega načrta iz 13.b člena tega zakona, so določene tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi za proizvodnjo energije iz obnovljive energije, da bi bili upravičeni do podpore iz teh programov. Če obstajajo evropski standardi, vključno z znaki za okolje, nalepke o energijski učinkovitosti in drugi tehnični referenčni sistemi, ki jih vzpostavijo evropski organi za standardizacijo, se tehnične specifikacije določijo na njihovi podlagi.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
17. člen
V drugem odstavku 66.b člena se za besedama »električne energije« vejica nadomesti z besedo »in« ter črtata besedili »in dobavitelje tekočih goriv za ogrevanje« ter besedilo »za pogonski namen«.
18. člen
Za 66.č členom se doda nov 66.d člen, ki se glasi:
»66.d člen
Center za podpore poleg nalog iz 64.p člena tega zakona pripravlja in izvaja programe za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje različnih ciljnih skupin o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe tehnologij za učinkovito rabo energije in za uporabo obnovljivih virov.
Pri pripravi in izvedbi programov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na lokalne skupnosti, center za podpore sodeluje z organi lokalne skupnosti, ki so pristojni za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije.
Center za podpore na svetovnem spletu objavi informacije o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije za različne kategorije oseb, in sicer:
– informacije o neto koristih, stroških ter energetski učinkovitosti naprav in sistemov za ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov,
– informacije o programih podpore za ukrepe energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije,
– informacije o sistemih certificiranja oziroma inštalaterjih energetskih naprav za uporabo obnovljivih virov iz 7.b člena tega zakona in seznam certificiranih inštalaterjev,
– smernice za najboljšo kombinacijo obnovljivih virov energije, tehnologije z visokim izkoristkom ter daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi poslovnih, industrijskih in stanovanjskih območij,
– informacije o razpoložljivosti in okoljskih prednostih različnih obnovljivih virov energije, namenjenih uporabi v prometu.
Center za podpore objavi geografski prikaz potencialov za uporabo obnovljivih virov energije in podatke o prejemnikih subvencij za projekte za povečanje učinkovitosti rabe energije in za uporabo obnovljivih virov energije, ki vključujejo ime oziroma firmo prejemnika, naslov prejemnika ter vrsto in velikost financiranega projekta.«.
19. člen
V drugem stavku četrtega odstavka 67. člena se za besedama »električne energije« vejica nadomesti z besedo »in« ter črtata besedili »dobavitelje tekočih goriv za ogrevanje« in »za pogonski namen«.
V prvem in drugem stavku petega odstavka se za besedama »distribucijskega omrežja« vejica nadomesti z besedo »ali« in črta besedilo »ter tekočih goriv za ogrevanje«.
20. člen
Besedilo 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Proizvodi, povezani z energijo (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), se smejo dati na trg, v uporabo oziroma so lahko dostopni na trgu, ko:
– je narejena ocena skladnosti proizvoda,
– je izdana izjava EU o skladnosti,
– je izdelana tehnična dokumentacija v enem izmed uradnih jezikov držav članic Evropske unije,
– so označeni z znakom skladnosti CE ter
– so zagotovljene informacije za končne uporabnike v slovenskem jeziku.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora hraniti tehnično dokumentacijo, ki omogoča oceno skladnosti proizvoda, in izjavo EU o skladnosti še deset let po tem, ko je bil izdelan zadnji proizvod.
Če proizvajalec nima sedeža v Evropski uniji in v Evropski uniji nima pooblaščenega zastopnika, je izpolnjevanje zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena dolžan zagotoviti uvoznik.
Dobavitelj ali distributer proizvodov na poziv nadzornega organa zagotovi dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena, iz katere je razvidna ustreznost proizvoda zahtevam za okoljsko primerno zasnovo.
Prepovedano je označevanje proizvoda z znaki, ki bi lahko zavajali uporabnike glede pomena ali oblike znaka CE.
Proizvodi, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev glede okoljsko primerne zasnove, se lahko prikazujejo na sejmih, razstavah, demonstracijah in drugih dogodkih, če so vidno označeni, da ne bodo dani na trg oziroma v uporabo pred zagotovitvijo skladnosti.
Ministrstvo, pristojno za energijo, izda predpis, s katerim podrobneje določi tehnične zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo.«.
21. člen
Za devetim odstavkom 68.d člena se dodajo novi deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»Cena energetske izkaznice je sestavljena iz stroška izdelave energetske izkaznice s strani izdajatelja in prispevka za izdajo energetske izkaznice. Osnova prispevka za izdajo energetske izkaznice je odvisna od namembnosti, velikosti stavbe in števila posameznih enot stavbe, za katero se izkaznica izda. Osnovo in višino prispevka za izdajo energetske izkaznice podrobneje določi vlada, upoštevajoč potrebe predvidenega nadzora in vodenja registrov, povezanih z energetskimi izkaznicami. Prispevek za izdajo energetske izkaznice plača izdajatelj energetske izkaznice ali naročnik energetske izkaznice pred vpisom v register energetskih izkaznic na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
Vsak večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami mora imeti energetsko izkaznico.
Pri prodaji in oddaji stavbe ali posameznega dela stavbe mora lastnik pri oglaševanju navesti razred energetske učinkovitosti stavbe ali posameznega dela stavbe iz energetske izkaznice.«.
22. člen
Za 68.e členom se doda novi 68.f člen, ki se glasi:
»68.f člen
Proizvodi smejo biti dani na trg ali v uporabo, ko:
– so zanje izvedeni merilni postopki,
– so opremljeni z nalepko o energijski učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: nalepka) in s podatkovno kartico proizvoda,
– je zanje izdelana tehnična dokumentacija, ki zadostuje za oceno točnosti podatkov, ki jih vsebujeta nalepka in podatkovna kartica proizvoda.
Podatki na nalepki oziroma podatkovni kartici proizvoda morajo biti pravilni in v slovenskem jeziku.
Dobavitelj mora hraniti tehnično dokumentacijo, ki omogoča oceno točnosti podatkov, ki jih vsebujeta nalepka in podatkovna kartica proizvoda, še pet let po tem, ko je bil izdelan zadnji proizvod.
Dobavitelj ali distributer proizvoda mora trgovcu brezplačno zagotoviti potrebne nalepke in podatkovne kartice proizvodov, pri čemer jamči za točnost podatkov na posredovani nalepki in podatkovni kartici.
Dobavitelj ali distributer mora na poziv nadzornega organa priskrbeti vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidna pravilnost podatkov na nalepki in podatkovni kartici proizvoda.
Trgovci morajo za proizvode, ki se prodajajo, razstavljajo ali dajejo v najem, končnemu uporabniku pred nakupom oziroma najemom ali ob razstavi izdelka posredovati podatke, ki so navedeni na nalepki proizvoda in podatkovni kartici proizvoda.
Oglaševanje proizvoda in promocijski material za proizvod mora vsebovati razred energijske učinkovitosti ali potrebne podatke o rabi energije.
Na proizvodih je prepovedano prikazovanje drugih nalepk, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami tega zakona, če tako prikazovanje zavaja končne uporabnike v zvezi s porabo energije ali drugih bistvenih virov med uporabo.
Prepovedano je zavajajoče oglaševanje energijskih značilnosti oziroma prihrankov proizvoda. Za zavajajoče oglaševanje se šteje navajanje napačnih ali pomanjkljivih informacij o energijski ali stroškovni učinkovitosti proizvoda glede na dopusten način njegove uporabe. Pri oglaševanju stroškov oziroma prihrankov, okoljskih ter drugih lastnosti proizvoda ni dopustno zamolčati ali manj vidno zapisati podatkov, ki so glede na način in namen uporabe proizvoda bistveni.
Vlada z uredbo podrobneje določi zavezance, natančnejše pogoje in zahteve glede navajanja podatkov o energijski učinkovitosti pri različnih načinih prodaje, oddajanju v najem, oglaševanju in vsebino tehnične dokumentacije.«.
23. člen
Za 72. členom se doda nov 72.a člen, ki se glasi:
»72.a člen
Omrežnino za priključno moč plačajo uporabniki električnega omrežja kot enkratni pavšalni znesek glede na priključno moč (kW) ob prvi priključitvi na omrežje in ob vsakem povečanju priključne moči že obstoječega priključka, razen za začasne priključitve.«.
24. člen
V točki c) 87. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij in omrežnino za priključno moč, pri čemer se upoštevajo ugotovljena odstopanja od regulativnega okvira skladno s tretjim odstavkom 46.a člena tega zakona,«.
25. člen
Drugi odstavek 98. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Inšpekcijski nadzor nad okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, iz 68. člena tega zakona, ter energijskim označevanjem in oglaševanjem proizvodov iz 68.f člena tega zakona, ki so na trgu, izvaja inšpekcija, pristojna za trg. Okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, iz 68. člena tega zakona v uporabi nadzoruje energetska inšpekcija.«.
26. člen
Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi:
»108.a člen
Pri nadzoru izpolnjevanja zahtev okoljsko primerne zasnove iz 68. člena tega zakona in energijskega označevanja proizvodov iz 68.f člena tega zakona imata energetski inšpektor in inšpektor, pristojen za trg, poleg pooblastil po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakonu, ki ureja tržno inšpekcijo, še naslednja pooblastila:
– izvesti ustrezne preglede in preskuse proizvodov glede skladnosti;
– v primeru dvoma o točnosti podatkov od dobavitelja ali distributerja zahtevati, da se zagotovijo dokazila o točnosti podatkov, ki jih vsebujejo nalepke in podatkovne kartice proizvodov;
– odrediti odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti;
– zahtevati potrebne informacije in vpogled v izdane listine o skladnosti ter tehnično dokumentacijo;
– brezplačno odvzemati vzorce proizvodov;
– prepovedati uporabo listin o skladnosti za neskladne proizvode;
– zahtevati, da so proizvodi pravilno označeni;
– odrediti odstranitev nedovoljenih oznak in prepovedati nedovoljeno rabo nalepke;
– do predložitve dokazil o skladnosti proizvodov ali izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 68. člena ali prvega odstavka 68.f člena tega zakona prepovedati dajanje proizvodov na trg, omejiti njihovo dostopnost na trgu ali prepovedati njihovo uporabo;
– prepovedati prikazovanje neskladnega proizvoda, dokler se ga ne označi z vidno navedbo, da proizvod ne bo dan v promet ali uporabo, dokler se ne zagotovi njegova skladnost;
– odrediti odpravo ugotovljenih neskladnosti v primernem časovnem obdobju, če se neskladnost nadaljuje, pa prepovedati dajanje proizvoda na trg, omejiti dostopnost proizvoda na trgu ali prepovedati uporabo proizvoda;
– zahtevati, da se proizvodi opremijo s predpisanimi nalepkami in podatki, odrediti odstranitev nedovoljenih nalepk, znakov, simbolov ali napisov;
– v času, ki je potreben za izvedbo pregledov in preskusov, začasno prepovedati dobavo, ponudbo dobave ali razstavljanje proizvodov, če obstaja utemeljen sum, da so ti proizvodi neskladni s predpisi.
Pri nadzoru izpolnjevanja zahtev okoljsko primerne zasnove iz 68. člena tega zakona in energijskega označevanja proizvodov iz 68.f člena tega zakona ima inšpektor, pristojen za trg, poleg pooblastil po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakonu, ki ureja tržno inšpekcijo, še pooblastilo za izrek prepovedi zavajajočega oglaševanja.
Če pristojni inšpekcijski organ ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem ali opremo za odvzem in pregled ali preskus vzorca, za izvedbo teh dejanj določi strokovnjaka ali organizacijo, ki ima potrebno strokovno znanje. Šteje se, da ima akreditirana organizacija potrebno strokovno znanje.
Inšpekcija je dolžna o začasni ali trajni prepovedi ali omejitvi trgovanja uporabe proizvodov na ustrezen način obvestiti javnost. Inšpekcija podatke o prepovedi posreduje tudi ministrstvu, pristojnemu za energijo, ki je o ukrepu prepovedi dolžno obvestiti Evropsko komisijo.
Ob prijavi s strani fizične ali pravne osebe, v kateri je izkazana verjetnost, da je izdelek na trgu ali v uporabi neskladen, je inšpektor dolžan ukrepati skladno z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru.«.
27. člen
Za 113.g členom se dodajo novi 113.h, 113.i, 113.j, 113.k, 113.l in 113.m člen, ki se glasijo:
»113.h člen
Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne imenuje osebe za sprejem in obravnavo pritožb gospodinjskih odjemalcev v zvezi z dobavo elektrike ali zemeljskega plina skladno z 42.a členom tega zakona.
Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Za prekrške, določene v tem členu, se lahko v hitrem postopku izrečejo globe tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe.
113.i člen
Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 3.000 do 10.000 eurov pa se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj dal na trg oziroma začel uporabljati proizvod povezan z energijo, in:
– ni naredil ocene skladnosti proizvoda (prva alineja prvega odstavka 68. člena);
– ni podal izjave EU o skladnosti (druga alineja prvega odstavka 68. člena);
– ni izdelal oziroma ne hrani tehnične dokumentacije (tretja alineja prvega odstavka in drugi odstavek 68. člena);
– ne priskrbi potrebne dokumentacije, iz katere bi nadzorni organ lahko ugotovil, ali je proizvod skladen (četrti odstavek 68. člena);
– ni zagotovil informacij za končne uporabnike v slovenskem jeziku (peta alineja prvega odstavka 68. člena);
– je označil proizvod z znakom, ki uporabnike zavaja glede skladnosti (peti odstavek 68. člena).
Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj ni označil proizvoda z znakom skladnosti CE (četrta alineja prvega odstavka 68. člena).
Z globo od 250 do 500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 1.000 do 3.000 eurov pa se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer ali uporabnik proizvoda:
– ni zagotovil informacij za končne uporabnike v slovenskem jeziku (peta alineja prvega odstavka 68. člena);
– ne priskrbi potrebne dokumentacije, iz katere bi nadzorni organ lahko ugotovil, ali je proizvod skladen (četrti odstavek 68. člena).
Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer ali uporabnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
113.j člen
Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 2.000 do 5.000 eurov pa se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj dal na trg oziroma začel uporabljati proizvod in ni:
– zagotovil izvedbe merilnih postopkov (prva alineja prvega odstavka 68.f člena),
– opremil proizvodov z nalepko in podatkovno kartico (druga alineja prvega odstavka 68.f člena);
– zagotovil, da so podatki na nalepki in podatkovni kartici proizvoda pravilni (drugi odstavek 68.f člena);
– izdelal ali ne hrani tehnične dokumentacije, ki zadostuje za oceno točnosti podatkov na nalepki in podatkovni kartici proizvoda (tretji odstavek 68.f člena).
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj oziroma distributer:
– trgovcem ni brezplačno zagotovil potrebne nalepke in podatke s podatkovne kartice proizvoda (četrti odstavek 68.f člena);
– na poziv nadzornega organa ni priskrbel potrebne dokumentacije, iz katere bi bila razvidna pravilnost podatkov na nalepki in podatkovni kartici proizvoda (peti odstavek 68.f člena).
Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj oziroma distributer stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
113.k člen
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 800 do 1.500 eurov pa se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj, distributer ali trgovec:
– pri prodaji, razstavljanju ali dajanju proizvoda v najem, končnemu uporabniku ne zagotovi nalepke ali podatkov navedenih na nalepki in podatkovni kartici proizvoda v slovenskem jeziku (šesti odstavek 68.f člena);
– oglašuje proizvode brez navajanja predpisanih podatkov (sedmi odstavek 68.f člena);
– pri oglaševanju navaja netočne podatke glede energijske učinkovitosti oziroma skuša prikriti bistvene podatke (deveti odstavek 68.f člena);
– proizvode opremi z drugimi nalepkami, znaki, simboli ali napisi, ki niso skladni, če tako prikazovanje lahko zmede končne uporabnike v zvezi s porabo energije ali, drugih bistvenih virov med uporabo (osmi odstavek 68.f člena).
Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj, distributer ali trgovec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
113.l člen
Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne prijavi izvajanja prenosa ali predelave ogljikovega dioksida Agenciji za energijo, skladno s 32.h členom tega zakona.
Z globo od 400 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
113.m člen
Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v posameznem letu ne da na trg biogoriv ali drugih obnovljivih virov energije za transport v ustreznem deležu, skladno s 13.c členom tega zakona.
Z globo od 400 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Sistemska operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja prvo poročilo na podlagi šestega odstavka 64.k člena zakona posredujeta ministrstvu, pristojnemu za energijo, do 30. junija 2013.
29. člen
Dobavitelji morajo osebe iz 42.a člena zakona imenovati v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
30. člen
Vlada mora najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona sprejeti predpise iz drugega odstavka 13.c člena in desetega odstavka 68.f člena zakona.
Ministrstvo, pristojno za energijo, najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona sprejeme predpis iz sedmega odstavka 68. člena.
31. člen
Ministrstvo, pristojno za energijo, mora najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav (Uradni list RS, št. 41/09, 49/10 in 3/11).
Vlada mora najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti Uredbo o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 8/09).
32. člen
Zahteve iz prvega in drugega ali prvega in tretjega odstavka 31.č člena zakona, mora podjetje, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, izpolniti do 3. marca 2012.
33. člen
Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen do leta 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2015. Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen po letu 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2030.
34. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/12-1/15
Ljubljana, dne 28. januarja 2012
EPA 57-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Gregor Virant l.r.
Predsednik