Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2008 z dne 20. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2008 z dne 20. 6. 2008

Kazalo

2628. Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, stran 8197.

Na podlagi drugega odstavka 19. člena ter petega in šestega odstavka 20. člena in za izvajanje 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa obvezna ravnanja pri obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in pogoje za uporabo ter dajanje v promet obdelanih biološko razgradljivih odpadkov.
(2) Za vprašanja glede obdelave biološko razgradljivih odpadkov in splošnih pogojev ravnanja z odpadki, ki niso posebej urejeni s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za biološko razgradljive odpadke iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se živalski stranski proizvodi in živalske beljakovine in masti, ki nastanejo po toplotni obdelavi živalskih stranskih proizvodov, lahko obdelujejo v skladu s to uredbo, če je taka obdelava v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1576/2007 z dne 21. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 92/2005 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede načinov odstranjevanja oziroma uporabe živalskih stranskih proizvodov (UL L št. 340 z dne 21. 12. 2007, str. 89), ter določbami predpisov, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v Republiki Sloveniji.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo naslednje:
1. biološko razgradljivi odpadki so anaerobno ali aerobno razgradljivi odpadki;
2. zeleni vrtni odpad so rastlinski odpadki z vrtov in iz parkov, kakor so odpadne veje, trava in listje, razen odpadkov od čiščenja površin, žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine;
3. komunalni odpadki so odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;
4. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
5. ločeno zbiranje odpadkov je ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov od drugih vrst odpadkov tako, da se prepreči njihovo mešanje z drugimi frakcijami biološko nerazgradljivih odpadkov ali njihovo onesnaženje s potencialno nevarnimi odpadki, produkti ali materiali;
6. obdelava biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje, anaerobna razgradnja, mehansko-biološka obdelava ali kateri koli postopek higienizacije teh odpadkov;
7. naprava je kompostarna in bioplinarna ali katera koli tehnološka enota in oprema za mehansko-biološko obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, vključno z opremo za obdelavo odpadnih plinov ali odpadnih vod;
8. upravljavec naprave je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki upravlja napravo in je odgovoren za njeno obratovanje;
9. živalski stranski proizvodi so biološko razgradljivi proizvodi, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 1, 2 in 3 v skladu z Uredbo 1774/2002/ES;
10. kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem in izpolnjuje zahteve za uvrstitev v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti, določenih v preglednici 1 v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;
11. pregnito blato biološke razgradnje (v nadaljnjem besedilu: pregnito blato) je material, ki nastane kot pregnito blato pri anaerobni razgradnji biološko razgradljivih odpadkov in izpolnjuje zahteve za uvrstitev v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti, določenih v preglednici 1 v prilogi 2 te uredbe;
12. bioplin je mešanica ogljikovega dioksida, metana in drugih plinov v sledeh, ki nastajajo pri nadzorovani anaerobni razgradnji biološko razgradljivih odpadkov;
13. kompostiranje je nadzorovana, avtotermična in termofilna biotična aerobna razgradnja ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in njihova predelava v kompost ob delovanju mikro- in makroorganizmov;
14. kompostiranje na kraju nastanka je kompostiranje na kraju nastanka biološko razgradljivih odpadkov;
15. kompostiranje na prostem je kompostiranje v vrsto oblikovanih kupih, kjer se biološko razgradljivi odpadki občasno z mehanskimi sredstvi obračajo z namenom, da se poveča poroznost, zračnost in homogenost odpadkov v kupu;
16. zaprto kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v zaprtih reaktorjih, v katerih se kompostiranje pospešuje z vodenjem procesa pri optimalni izmenjavi zraka, vsebnosti vode in temperaturi;
17. hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastajajo v posameznemu gospodinjstvu kot kuhinjski odpadki ali zeleni vrtni odpad, in raba tako proizvedenega komposta na vrtu, ki pripada temu gospodinjstvu. Oprema za hišno kompostiranje ne šteje za kompostarno po tej uredbi;
18. kompostarna je katerakoli tehnološka enota in oprema za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov s kompostiranjem. Za kompostarno po tej uredbi ne šteje oprema za hišno kompostiranje in oprema za kompostiranje odpadkov rastlinskega in živalskega izvora na kmetijskih gospodarstvih, ki so registrirani v skladu s predpisom na področju kmetijstva, ki ureja registracijo obratov s področja živil živalskega izvora;
19. neželene primesi so neželene snovi v kompostu, pregnitem blatu ali v mehansko-biološko obdelanih odpadkih, kot so delci plastike, stekla, kovin in podobnih nerazgradljivih materialov, razen peska, proda in drobnega kamenja;
20. higienizacija biološko razgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: higienizacija) je toplotna obdelava biološko razgradljivih odpadkov pri proizvodnji komposta in pregnitega blata ali pri njihovi stabilizaciji z mehansko-biološko obdelavo z namenom uničenja vegetativnih oblik človeških, živalskih in rastlinskih patogenih organizmov v procesu nastajanja komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov tako, da je tveganje prenosa bolezni pri nadaljnji obdelavi, prodaji ali uporabi komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov zanemarljivo;
21. mešanica komposta ali mešanica pregnitega blata z drugimi snovmi je mešanica:
– komposta ali pregnitega blata z neobdelanimi biološko razgradljivimi rastlinskimi odpadki,
– komposta ali pregnitega blata z drugimi gnojili in
– komposta ali pregnitega blata z zemljino, šoto, mineralnimi surovinami, odpadnim kalcijevim karbonatom ali mulji, ki nastanejo pri mehčanju vode;
22. anaerobna razgradnja je biološka razgradnja biološko razgradljivih odpadkov brez kisika in pri nadzorovanih pogojih ob delovanju mikro- in makroorganizmov (vključno z bakterijami, ki proizvajajo metan) z namenom pridobivanja bioplina in pregnitega blata;
23. bioplinarna je katerakoli tehnološka enota in oprema za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov z anaerobno razgradnjo;
24. mehansko-biološka obdelava biolološko razgradljivih odpadkov je obdelava katerih koli biološko razgradljivih odpadkov, vključno z blatom čistilnih naprav ali mešanimi komunalnimi odpadki, ki niso primerni za kompostiranje ali za anaerobno razgradnjo, z namenom, da se tako obdelani odpadki stabilizirajo in da se zmanjša njihova prostornina;
25. stabilizacija je zmanjšanje razgradljivih lastnosti biološko razgradljivih odpadkov do take mere, da se zmanjšajo neprijetne vonjave in da sposobnost sprejemanja kisika po štirih dneh (v nadaljnjem besedilu: AT4) ne presega mejne vrednosti, določene s to uredbo;
26. stabilizirani biološko razgradljivi odpadki so mehansko-biološko obdelani biološko razgradljivi odpadki po zaključeni stabilizaciji, ki izpolnjujejo zahteve okoljske kakovosti za stabilizirane biološko razgradljive odpadke iz priloge 2 te uredbe. Med stabilizirane biološko razgradljive odpadke se uvrščata tudi kompost in pregnito blato, ki ne izpolnjujeta zahtev za uvrstitev v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti iz preglednice 1 v prilogi 2 te uredbe, izpolnjujeta pa zahteve za stabilizirane biološke razgradljive odpadke iz te priloge;
27. gnojilo je gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
28. izboljšanje ekološkega stanja tal je izboljšanje ekološkega stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;
29. dajanje v promet za neomejeno uporabo je dejanje, s katerim je produkt obdelave biološko razgradljivih odpadkov dan v promet proti plačilu ali brezplačno z namenom njegove neomejene rabe v skladu z določbami 22. člena ali tretjega odstavka 23. člena te uredbe;
30. dobavitelj produkta obdelave biološko razgradljivih odpadkov je oseba, ki kot pridobitelj iz držav članic Evropske unije ali uvoznik iz tretjih držav daje produkt obdelave biološko razgradljivih odpadkov v promet za neomejeno uporabo. Za dobavitelja šteje tudi pridobitelj ali uvoznik produkta obdelave biološko razgradljivih odpadkov, če je sam končni uporabnik tega produkta v skladu s prejšnjo točko;
31. predhodno skladiščenje odpadkov je predhodno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
II. NAČELA RAVNANJA Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIMI ODPADKI
4. člen
(načrtovanje)
Povzročitelji biološko razgradljivih odpadkov morajo pri izdelavi načrta gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov pri izdelavi načrta ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, upoštevati naslednji vrstni red ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki:
– vključitev ukrepov preprečevanja in zmanjševanja nastajanja biološko razgradljivih odpadkov in njihovega onesnaževanja z nevarnimi snovmi,
– ponovna uporaba biološko razgradljivih odpadkov pred drugimi postopki njihove obdelave, kakor je na primer ponovna uporaba odpadnega kartona ali lepenke,
– recikliranje ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov v izvorni material, če je okoljska prednost takega postopka obdelave preverjena, kakor je na primer recikliranje kartona, lepenke in papirja,
– kompostiranje ali anaerobna razgradnja ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov, ki niso namenjeni recikliranju v izvorni material, za uporabo komposta ali pregnitega blata za gnojilo v kmetijstvu ali za izboljšanje ekološkega stanja tal,
– raba biološko razgradljivih odpadkov za gorivo.
5. člen
(splošne prepovedi)
(1) Prepovedano je mešanje zelenega vrtnega odpada, ki nastaja na kmetijskih zemljiščih, vrtovih, stavbnih ali drugih zemljiščih, v vrtnarijah ali drevesnicah, parkih, na pokopališčih ali kakršnih koli drugih zelenicah in na površinah, namenjenih športu ali rekreaciji, z drugimi vrstami odpadkov, vključno z mešanimi komunalnimi odpadki na kraju njihovega nastanka, pred njihovo oddajo zbiralcem odpadkov ali osebam, ki odpadke obdelujejo, in pri njihovem prevozu in predhodnem skladiščenju v okviru postopkov zbiranja komunalnih ali drugih vrst odpadkov.
(2) Kompost, pridobljen s hišnim kompostiranjem, je prepovedano dajati v promet za neomejeno uporabo ali uporabljati zunaj območja vrta v upravljanju gospodinjstva, v katerem nastajajo biološko razgradljivi odpadki, iz katerih je ta kompost.
(3) Stabilizirane biološko razgradljive odpadke je prepovedano dajati v promet za neomejeno uporabo.
III. ZAHTEVE ZA OBDELAVO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV
6. člen
(splošne zahteve za obdelavo)
(1) Pri načrtovanju naprave je treba upoštevati pogoje za njeno umeščanje v okolje iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da se:
– biološko razgradljivi odpadki predajo v obdelavo takoj po prevzemu ali skladiščijo tako, da ni škodljivih vplivov na okolje in zaposlene,
– zabojniki in posode ter vozila za prevoz biološko razgradljivih odpadkov redno čistijo in razkužujejo na posebej urejenem prostoru naprave,
– sistematično izvajajo preventivni ukrepi zaradi ptic, glodalcev, insektov in drugih škodljivcev na podlagi dokumentiranega programa zatiranja škodljivcev,
– čiščenje in razkuževanje vseh delov in območij naprave izvaja skladno z načrtom čiščenja in razkuževanja, ki se nanaša na opremo, čistila in način čiščenja ter razkuževanja,
– na območju naprave redno izvajajo higienski pregledi opreme in celotnega območja obdelave, izvedene higienske preglede in rezultate pregledov pa beleži,
– naprave in oprema naprave, vključno z opremo za izvajanje meritev v okviru monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov, monitoringa kakovosti komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov ter monitoringa emisij snovi in energije v okolje, če je ta za posamezno napravo predpisan v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v vode z odvajanjem odpadnih voda, ali v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, vzdržujejo v dobrem operativnem stanju, merilna oprema pa redno umerja.
7. člen
(higienizacija)
(1) Higienizacijo je treba zagotoviti v kompostarni, bioplinarni in napravi za mehansko-biološko stabilizacijo odpadkov, če se obdelujejo:
– biološko razgradljivi odpadki, med katerimi so tudi stranski živalski proizvodi 3. kategorije,
– leseni odpadki ali zeleni vrtni odpad in je letna zmogljivost obdelave večja od 500 t teh odpadkov,
– drugi biološko razgradljivi odpadki iz priloge 1 te uredbe, med katerimi ni stranskih živalskih proizvodov 3. kategorije, in je letna zmogljivost obdelave več kakor 250 t teh odpadkov.
(2) Učinkovitost higienizacije je treba ugotavljati s preiskavami o vsebnosti indikatorskega organizma v kompostu, pregnitem blatu ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkih najpozneje v dvanajstih mesecih po začetku obdelave.
(3) Higienizacija je uspešno izvedena, če je v masi 25 g vzorca, odvzetega med ali ob zaključeni obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, s preiskavo ugotovljena odsotnost salmonele, pri čemer mora biti n = 5, c = 0, m = 0, M = 0, kjer je:
– n število enot, ki sestavljajo vzorec,
– m največje število bakterij v posameznem vzorcu: rezultati preiskave so ustrezni, če število bakterij v vsaki enoti vzorca ne presega vrednosti m,
– M največja vrednost števila bakterij: rezultati preiskave so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak ali večji od M, in
– c število enot vzorca, pri katerih je število bakterij lahko med m in M: rezultati preiskave so ustrezni, če je v drugih enotah vzorca število bakterij m ali manj.
(4) Če se kompost, pregnito blato ali stabilizirani biološko razgradljivi odpadki skladiščijo dlje kakor šest mesecev na območju naprave, je treba ugotavljati izpolnjevanje mikrobioloških zahtev tudi ob zaključku skladiščenja ali največ tri mesece pred zaključkom skladiščenja.
8. člen
(posebne zahteve za kompostiranje)
(1) Kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov mora zaradi higienizacije potekati tako, da je v obdobju nekaj tednov zagotovljena visoka stopnja biotske aktivnosti pri temperaturi v termofilnem območju in pri primernih razmerah glede vodnih in zračnih lastnosti ter vsebnosti hranil in njihovega medsebojnega razmerja.
(2) V času kompostiranja mora biti vsa količina komposta izpostavljena določeni temperaturi, in sicer:
– najmanj 55 °C pri kompostiranju na prostem za čas najmanj dveh tednov, pri čemer je treba petkrat premešati celotno količino komposta,
– najmanj 65 °C pri kompostiranju na prostem za čas najmanj enega tedna, pri čemer je treba dvakrat premešati celotno količino komposta, ali
– najmanj 60 °C pri zaprtem kompostiranju za čas najmanj enega tedna.
(3) Če je delovna temperatura pri kompostiranju manjša od temperature, določene v eni od alinej iz prejšnjega odstavka, ali če je čas kompostiranja krajši od časa, ki je za to temperaturo kompostiranja določen v prejšnjem odstavku, je treba zagotoviti, da se:
– biološko razgradljivi odpadki predhodno toplotno obdelujejo najmanj eno uro pri temperaturi 70 °C ali
– kompost po zaključku kompostiranja toplotno obdeluje najmanj eno uro pri temperaturi 70 °C.
9. člen
(posebne zahteve za anaerobno razgradnjo)
(1) Anaerobna razgradnja biološko razgradljivih odpadkov mora zaradi higienizacije potekati tako, da je v obdobju štiriindvajsetih ur brez prekinitve zagotovljena temperatura najmanj 55 °C in da je čas hidravličnega zadrževanja v reaktorju najmanj 20 dni.
(2) Če je delovna temperatura v reaktorju manjša od temperature iz prejšnjega odstavka ali če je čas hidravličnega zadrževanja v reaktorju krajši od časa iz prejšnjega odstavka, je treba zagotoviti, da se:
– biološko razgradljivi odpadki predhodno toplotno obdelajo najmanj eno uro pri temperaturi najmanj 70 °C ali
– pregnito blato po zaključku anaerobne razgradnje toplotno obdela najmanj eno uro pri temperaturi 70 °C ali
– pregnito blato po zaključku anaerobne razgradnje dodatno obdela s kompostiranjem.
(3) Če se iz bioplinarne odvaja odpadna voda, je treba za odvajanje in čiščenje te odpadne vode zagotoviti izpolnjevanje zahtev iz predpisov, ki urejajo emisije snovi in toplote v vode z odvajanjem odpadnih vod.
(4) Če se bioplin iz bioplinarne uporablja kot gorivo v kurilnih napravah, nepremičnih plinskih turbinah ali nepremičnih motorjih, se za vrednotenje nevarnih snovi in za mejne vrednosti nevarnih snovi v odpadnih plinih uporabljajo predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav ali malih in srednjih kurilnih naprav ali nepremičnih plinskih turbin in motorjev.
(5) Če se bioplin bioplinarne uporablja kot gorivo ali se sežiga izven kurilnih naprav, nepremičnih plinskih turbin in nepremičnih motorjev, se za vrednotenje nevarnih snovi, za mejne vrednosti nevarnih snovi v odpadnih plinih in druge pogoje sežiga uporabljajo določbe, ki v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, veljajo za naprave za sežig odlagališčnega plina ali drugih gorljivih plinastih snovi iz naprav za obdelavo odpadkov.
10. člen
(posebne zahteve za mehansko-biološko obdelavo)
(1) Če se mehansko-biološka obdelava biološko razgradljivih odpadkov izvaja s postopki aerobne obdelave, morajo biti zaradi higienizacije izpolnjeni pogoji, določeni za kompostiranje v 8. členu te uredbe.
(2) Če se mehansko-biološka obdelava biološko razgradljivih odpadkov izvaja s postopki anaerobne obdelave, morajo biti zaradi higienizacije izpolnjeni pogoji, določenimi za anaerobno razgradnjo prejšnjega člena.
11. člen
(monitoring obdelave biološko razgradljivih odpadkov)
(1) Monitoring obdelave biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po programu monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov, ki je sestavni del načrta ravnanja z odpadki iz 19. člena te uredbe.
(2) V okviru monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov je treba ves čas obdelave biološko razgradljivih odpadkov zagotavljati:
– pri postopkih aerobne obdelave merjenje temperature,
– pri postopkih anaerobne obdelave merjenje temperature odpadkov in časa njihovega hidravličnega zadrževanja v reaktorju.
(3) Pogostost meritev iz prejšnjega odstavka in število merilnih mest se podrobneje določi glede na vrsto biološko razgradljivih odpadkov in čas trajanja obdelave biološko razgradljivih odpadkov v okoljevarstvenem dovoljenju iz 19. člena te uredbe, pri čemer je treba temperaturo meriti v obdobju, ko so biološko razgradljivi odpadki zaradi higienizacije izpostavljeni temperaturi, večji od 55 °C, s časovnimi razmiki med meritvami, ki niso daljši od 5% celotnega časa izpostavljenosti odpadkov tej temperaturi, in občasno najmanj enkrat na dan v drugem obdobju obdelave.
(4) Podatke o izvedenih meritvah temperature je treba za vsak zaključen proces obdelave biološko razgradljivih odpadkov shraniti za najmanj pet let.
(5) Podatke o meritvah temperature iz prejšnjih odstavkov je treba na zahtevo sporočiti pristojnemu inšpektorju ali ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
IV. OBDELAVA MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV PRED ODLAGANJEM
12. člen
(obdelava mešanih komunalnih odpadkov)
(1) Če se mešani komunalni odpadki mehansko-biološko obdelujejo zaradi njihovega odlaganja na odlagališču, mora upravljavec naprave za mehansko-biološko obdelavo odpadkov zagotoviti, da mehansko-biološko obdelani odpadki pred odlaganjem:
– izpolnjujejo zahteve za mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke, ki se odlagajo na odlagališču za nenevarne odpadke, v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in
– pred odlaganjem dosežejo stabilizacijo tako, da njihova sposobnost sprejemanja kisika, izražena v AT4, ne presega mejne vrednosti 10 mg O2/g suhe snovi biološko razgradljivih odpadkov.
(2) Stabilizacija mehansko-biološko obdelanih mešanih komunalnih odpadkov se ugotavlja s preskusnimi metodami iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Prepovedano je mešanje mehansko-biološko obdelanih mešanih komunalnih odpadkov z drugimi odpadki pred njihovim odlaganjem zaradi doseganja zahtev biološke razgradljivosti iz prvega odstavka tega člena.
V. KAKOVOST KOMPOSTA, PREGNITEGA BLATA IN STABILIZIRANIH BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV
13. člen
(monitoring kakovosti)
(1) Kakovost komposta, pregnitega blata in stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov se vrednoti na podlagi meritev parametrov, izvedenih v okviru monitoringa kakovosti komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti).
(2) Monitoring kakovosti se izvaja po programu monitoringa kakovosti, ki je sestavni del načrta ravnanja z odpadki iz 19. člena te uredbe.
(3) V okviru monitoringa kakovosti se izvedejo meritve za parametre, določene v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe. Meritve parametrov komposta, pregnitega blata in stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov se izvedejo po zaključku obdelave.
(4) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da se izvaja vzorčenje in ugotavljanje kakovosti komposta, pregnitega blata in stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov z merjenjem parametrov iz prejšnjega odstavka najmanj tako pogosto, kakor je določeno v preglednici 2 v prilogi 2 te uredbe.
(5) Meritve parametrov iz tretjega odstavka tega člena lahko izvaja oseba, ki je pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(6) Upravljavec naprave mora poročilo o monitoringu kakovosti hraniti najmanj 5 let po koncu obdelave biološko razgradljivih odpadkov.
14. člen
(izjema pri monitoringu kakovosti)
(1) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca kompostarne ali bioplinarne, za katero je določena pogostost meritev več kakor štirikrat letno, odobri zmanjšanje pogostosti meritev parametrov komposta ali pregnitega blata iz preglednice 1 v prilogi 2 te uredbe, če iz rezultatov meritev parametrov ugotovi, da se količina obdelanih biološko razgradljivih odpadkov in njihova onesnaženost v najmanj triletnem obdobju nista spremenili za več kakor za 30%, nobena od meritev parametrov pa ne presega vrednosti, določene za uvrstitev v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe.
(2) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca kompostarne ali bioplinarne odobri opustitev meritve enega ali več parametrov iz preglednice 1 v prilogi 2 te uredbe, če iz rezultatov meritev parametrov ugotovi, da v obdobju najmanj dveh let v vseh vzorcih vrednosti izmerjenih parametrov ne presegajo 75% vrednosti, določene za uvrstitev v 1. razred okoljske kakovosti iz preglednice 1 v prilogi 2 te uredbe.
(3) Ministrstvo lahko odobri zmanjšanje pogostosti meritev ali opustitev meritev posameznih parametrov iz preglednice 1 v prilogi 2 te uredbe za največ tri leta.
(4) Vloga iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsebovati poročilo o meritvah kakovosti, izdelano v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, in mnenje izvajalca meritev parametrov iz prejšnjega člena, iz katerega je razvidno, da je zahtevana sprememba programa monitoringa kakovosti upravičena.
VI. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA NAPRAVE
15. člen
(odgovorna oseba za obratovanje naprave)
(1) Upravljavec naprave mora določiti osebo, ki je odgovorna za zanesljivo izvajanje predpisanih postopkov obdelave biološko razgradljivih odpadkov, in njenega namestnika, podatke o njiju pa sporočiti ministrstvu.
(2) Odgovorna oseba ali njen namestnik iz prejšnjega odstavka mora biti v času prevzemanja biološko razgradljivih odpadkov na območju naprave.
16. člen
(poslovnik za obratovanje naprave)
(1) Upravljavec naprave mora imeti poslovnik za obratovanje naprave (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
(2) Poslovnik obsega:
1. naziv upravljavca, vrsto in zmogljivost naprave,
2. vrste in količine biološko razgradljivih odpadkov, ki se skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem iz 19. člena te uredbe lahko obdelujejo,
3. podatke o obratovanju naprave:
– obratovalni čas,
– opis načina prevzemanja in preverjanja biološko razgradljivih odpadkov,
– opis načina in postopkov obdelave teh odpadkov,
– opis ravnanja z odpadnimi vodami,
– opis ravnanja z neželenimi primesmi in preostanki odpadkov po obdelavi biološko razgradljivih odpadkov ter
– opis skladiščenja, pakiranja, označevanja in dajanja komposta, pregnitega blata in stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v uporabo in dajanja komposta ali pregnitega blata v promet za neomejeno uporabo,
4. navodila za izvajanje preverjanja temperature v procesu obdelave in preverjanja kakovosti komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov,
5. navodila za vzdrževalna dela na napravi,
6. navodila za čiščenje in razkuževanje opreme in območij naprave,
7. navodila za izvajanje ukrepov varstva pred neželenimi organizmi,
8. navodila za higienski nadzor na območju naprave,
9. navodila za redne tehnične preglede naprave in pripadajoče opreme,
10. navodila za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in
11. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.
(3) Poslovnik mora imeti naslednje priloge:
– tehnološki projekt naprave, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje,
– program monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov,
– program monitoringa kakovosti,
– program monitoringa vplivov obdelave biološko razgradljivih odpadkov na okolje in
– načrt ravnanja z odpadki, izdelan v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Podrobnejša vsebina poslovnika se določi v okoljevarstvenem dovoljenju iz 19. člena te uredbe.
17. člen
(evidenca o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in letno poročanje)
(1) Upravljavec naprave mora evidenco o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov voditi v obratovalnem dnevniku. Poleg podatkov, določenih s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, mora voditi tudi podatke o:
– opravljenih meritvah temperature med procesom obdelave biološko razgradljivih odpadkov in meritvah kakovosti,
– odstranjevanju nezaželenih primesi in preostankov odpadkov po obdelavi,
– oddaji proizvedenega komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov,
– opravljenih vzdrževalnih delih na napravi in pripadajoči opremi,
– izvedenem čiščenju in razkuževanju,
– izvedenih preventivnih ukrepih zaradi ptic, glodalcev, insektov in drugih škodljivcev,
– izvedenem higienskem nadzoru,
– izvedenih tehničnih pregledih naprav in pripadajoče opreme ter drugih pomembnih dogodkih v zvezi z obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in
– količinah ter uporabi proizvedenega bioplina, če gre za anaerobno razgradnjo.
(2) Upravljavec naprave mora o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov letno poročati ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
VII. DODATNE ZAHTEVE ZA OBDELAVO
18. člen
(dodatne zahteve za obdelavo)
(1) Če kompost ali pregnito blato ne ustreza merilom za uvrstitev v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, mora upravljavec naprave zagotoviti, da se ga uporabi kot stabiliziran biološko razgradljiv odpadek v skladu s to uredbo, če ustreza merilom za stabilizirane biološko razgradljive odpadke iz priloge 2 te uredbe, in za tako rabo teh odpadkov pridobi okoljevarstveno dovoljenje iz 24. člena te uredbe. Če kompost ali pregnito blato ne ustreza merilom za stabilizirane biološko razgradljive odpadke iz priloge 2 te uredbe, mora upravljavec naprave z njim ravnati v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Če stabilizirani biološko razgradljivi odpadki ne ustrezajo merilom za stabilizirane biološko razgradljive odpadke iz priloge 2 te uredbe, mora upravljavec naprave z njimi ravnati v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Če iz rednih meritev parametrov komposta ali pregnitega blata izhaja, da ne ustreza merilom za uvrstitev v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti in merilom za stabilizirane biološko razgradljive odpadke iz priloge 2 te uredbe, mora upravljavec naprave o tem nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja in zagotoviti, da neustrezni kompost ali pregnito blato daje v nadaljnjo uporabo v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
VIII. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE ZA PREDELAVO ODPADKOV
19. člen
(pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov)
(1) Za obratovanje kompostarne ali naprave za mehansko-biološko obdelavo odpadkov je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3 šteje tudi priprava biološko razgradljivih odpadkov za njihovo predelavo v kompost ali stabilizirane biološko razgradljive odpadke.
(2) Za obratovanje bioplinarne je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopkih z oznako R1 in R3 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3 šteje tudi priprava biološko razgradljivih odpadkov za njihovo predelavo v bioplin in pregnito blato.
(3) Upravljavec naprave mora k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov priložiti predlog poslovnika iz 16. člena te uredbe in načrt ravnanja z odpadki, ki mora biti izdelan v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in mora vsebovati tudi podatke o:
– izpolnjevanju zahtev iz priloge 3 te uredbe,
– programu monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov iz 11. člena te uredbe,
– programu monitoringa kakovosti iz 13. člena te uredbe in
– čiščenju ter odvajanju odpadnih voda iz naprave.
(4) Če se obdelujejo tudi živalski stranski proizvodi ali živalske beljakovine in masti, ki nastanejo s toplotno obdelavo živalskih stranskih proizvodov, ministrstvo o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena obvesti Veterinarsko upravo Republike Slovenije in ji pošlje njegovo kopijo.
20. člen
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov)
Poleg vsebine, ki jo določa predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo odpadkov določi tudi:
– podrobnejšo vsebino poslovnika iz 16. člena te uredbe,
– način dajanja komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v uporabo ter način dajanja komposta ali pregnitega blata v promet za neomejeno uporabo,
– način dajanja bioplina v promet ali v uporabo.
21. člen
(predelava brez okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov)
Ne glede na določbe 19. člena te uredbe okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov ni treba pridobiti za obratovanje kompostarne ali bioplinarne za:
– rastlinske odpadke, vključno z zelenim vrtnim odpadom, če obdelava poteka na kraju njihovega nastanka,
– organske odpadke rastlinskega ali živalskega izvora, ki so nastali v okviru kmetijskega gospodarstva, kjer poteka obdelava biološko razgradljivih odpadkov,
– blato ene ali več malih komunalnih čistilnih naprav, katerih skupna zmogljivost čiščenja ne presega 500 PE.
IX. UPORABA KOMPOSTA, PREGNITEGA BLATA IN STABILIZIRANIH ODPADKOV
22. člen
(neomejena raba komposta in pregnitega blata)
Vnos komposta in pregnitega blata v ali na tla je dovoljen na vseh zemljiščih ne glede na območje, kjer je zemljišče, ali ne glede na rabo zemljišča, če:
1. izmerjene vrednosti nevarnih snovi v celotnem vzorcu komposta ali pregnitega blata ne presegajo največjih vrednosti, določenih za uvrstitev v 1. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe;
2. delež organskih snovi v kompostu ali pregnitem blatu presega 30% suhe mase;
3. je kompost ali pregnito blato obdelan tako, da so izpolnjene mikrobiološke zahteve glede higienizacije iz 7. člena te uredbe.
23. člen
(omejena raba komposta in pregnitega blata)
(1) Za vnos komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, v ali na tla, za izboljšanje njihovega ekološkega stanja po postopku predelave z oznako R10, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Za predelavo odpadkov po postopku z oznako R10 šteje tudi priprava komposta ali pregnitega blata za vnos v ali na tla.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vnos komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, v ali na tla prepovedan na:
– vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
– tleh, kjer raste sadje in zelenjava, z izjemo sadnih dreves,
– površinah, namenjenih za gojenje sadja in zelenjave, ki je običajno v neposrednem stiku s tlemi in se običajno uživa surova, za obdobje 10 mesecev pred spravilom pridelka in med samim spravilom pridelka,
– travnikih in pašnikih, razen jeseni po zadnji košnji ali paši,
– zemljiščih, zasičenih z vodo, in zasneženih ali zamrznjenih zemljiščih,
– nagnjenih zemljiščih, kjer obstaja nevarnost površinskega izpiranja,
– njivah s krmnimi poljščinami (koševinami), razen po zadnji košnji ali paši,
– območjih mokrišč in
– gozdnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se kompost ali pregnito blato, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, lahko neomejeno uporablja kot gnojilo okrasnih rastlin v stanovanjskih ali poslovnih stavbah, na vrtovih, v vrtnarijah in drevesnicah ter na zemljiščih parkov, zelenic ali površin, namenjenih športu ali rekreaciji.
24. člen
(omejena raba stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov)
(1) Za vnos stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov, ki izpolnjujejo zahteve iz priloge 2 te uredbe glede okoljske kakovosti, v ali na tla zaradi izboljšanja njihovega ekološkega stanja po postopku predelave z oznako R10 je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Za predelavo odpadkov po postopku z oznako R10 šteje tudi priprava stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov za vnos v ali na tla.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vnos stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v ali na tla prepovedan na:
– vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
– zemljiščih, kjer se izvaja kakršna koli pridelava kmetijskih rastlin,
– zemljiščih, zasičenih z vodo in zasneženih ali zamrznjenih zemljiščih,
– nagnjenih zemljiščih, kjer obstaja nevarnost površinskega izpiranja,
– območjih mokrišč in
– gozdnih zemljiščih.
25. člen
(izjeme za neomejeno rabo komposta in pregnitega blata)
Določbe 22. in 23. člena te uredbe se glede rabe komposta in pregnitega blata ne uporabljajo za:
– vrtove, namenjene pridelavi kmetijskih ali okrasnih rastlin za lastno rabo gospodinjstva, če gre za kompost, pridobljen s hišnim kompostiranjem lastnih organskih kuhinjskih odpadkov ali zelenega vrtnega odpada,
– kmetijska zemljišča, vrtnarije in drevesnice ter zemljišča parkov in zelenic ali površine, namenjene športu ali rekreaciji, če je kompost ali pregnito blato pridobljeno z obdelavo odpadkov rastlinskega izvora na kraju njihovega nastanka,
– kmetijska zemljišča, če je kompost ali pregnito blato pridelano iz organskih odpadkov, ki niso živalskega izvora razen živinskih gnojil, in so nastali v okviru kmetijskega gospodarstva, h kateremu pripadajo ta zemljišča,
– kmetijska zemljišča, vrtnarije in drevesnice ter zemljišča parkov in zelenic ali površin, namenjenih športu ali rekreaciji, če je kompost ali pregnito blato pridelano iz blata ene ali več malih komunalnih čistilnih naprav, katerih skupna zmogljivost čiščenja ne presega 500 PE.
26. člen
(izdaja okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Okoljevarstveno dovoljenje iz 23. člena te uredbe za vnos komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, v ali na tla izda ministrstvo, če:
1. izmerjene vrednosti težkih kovin iz preglednice 1 iz priloge 2 te uredbe v tleh kmetijskega zemljišča ne presegajo mejnih vrednosti za te kovine v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične vrednosti nevarnih snovi v tleh,
2. izmerjene vrednosti parametrov okoljske kakovosti v vzorcu komposta ali pregnitega blata ne presegajo največjih vrednosti, določenih za uvrstitev v 2. razred okoljske kakovosti, za več, kakor je to določeno v preglednici 2 v prilogi 2 te uredbe,
3. delež organskih snovi v kompostu ali pregnitem blatu presega 20% suhe mase,
4. je kompost ali pregnito blato obdelano tako, da so glede higienizacije izpolnjene mikrobiološke zahteve iz 7. člena te uredbe, in
5. so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če je kompost ali pregnito blato pridobljeno z obdelavo blata komunalnih čistilnih naprav.
(2) Okoljevarstveno dovoljenje iz 24. člena te uredbe za vnos stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v ali na tla izda ministrstvo, če:
1. izmerjene vrednosti težkih kovin iz preglednice 1 iz priloge 2 te uredbe v tleh zemljišča ne presegajo mejnih vrednosti za te kovine v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične vrednosti nevarnih snovi v tleh,
2. izmerjene vrednosti parametrov okoljske kakovosti v vzorcu stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov ne presegajo največjih vrednosti, določenih za okoljsko kakovost stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov za več, kakor je določeno v preglednici 2 v prilogi 2 te uredbe,
3. so stabilizirani biološko razgradljivi odpadki obdelani tako, da so glede higienizacije izpolnjene mikrobiološke zahteve iz 7. člena te uredbe.
(3) K vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz 23. in 24. člena te uredbe je treba priložiti:
1. manj kakor tri mesece stare podatke o vsebnosti nevarnih in organskih snovi v kompostu ali pregnitem blatu ali o vsebnosti nevarnih snovi v stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkih,
2. podatke o kmetijskih gospodarstvih in grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, če gre za kmetijska zemljišča, in podatke o rabi zemljišč za nekmetijska zemljišča, kamor se namerava vnašati kompost, pregnito blato ali stabilizirani biološko razgradljivi odpadki,
3. podatke o lastnikih ali zakupnikih zemljišč ter njihove izjave, da soglašajo s količinami in časom vnosa komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov in
4. strokovno oceno iz 27. člena te uredbe, če ministrstvo nima podatkov o največji količini komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov, ki se glede na pedološke lastnosti tal sme letno vnašati na zemljišča iz 2. točke tega odstavka.
(4) Če ministrstvo nima podatkov o vrsti in koncentraciji nevarnih snovi v tleh, je treba k vlogi priložiti tudi podatke o koncentraciji nevarnih snovi v tleh na zemljiščih iz 2. točke prejšnjega odstavka. Podatke je treba pridobiti v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(5) Okoljevarstveno dovoljenje, skupaj z analizo komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov in z analizo tal, ministrstvo pošlje vsem lastnikom ali zakupnikom zemljišč iz 3. točke tretjega odstavka tega člena.
27. člen
(strokovna ocena)
(1) V strokovni oceni o največji količini komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov se na podlagi podatkov o vsebnosti nevarnih snovi v njih ter na podlagi podatkov o vrsti in koncentraciji nevarnih snovi v tleh določi največja količina komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov, ki se lahko glede na pedološke lastnosti tal v enem letu vnesejo na zemljišča iz 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je treba upoštevati, da:
– vnos komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, letno ne presega 10 t suhe snovi na hektar,
– vnos stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov, ki glede parametrov okoljske kakovosti izpolnjujejo zahteve za stabilizirane biološko razgradljive odpadke iz priloge 2 te uredbe, letno ne presega 3 t suhe snovi na hektar,
– zaradi vnosa ne pride do zbitosti tal in
– dolgoletna uporaba komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov trajno ne vpliva na rodovitnost tal.
(2) Če se kompost, pregnito blato ali stabilizirani biološko razgradljivi odpadki vnašajo v ali na tla, katerih pH vrednost je nižja od 6, je treba upoštevati tudi povečano premičnost težkih kovin in njihovo razpoložljivost za rastline ter zato določiti ustrezno nižji vnos.
(3) Podatki o pH vrednosti tal se pridobijo z meritvami v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(4) Strokovno oceno mora izdelati oseba, pooblaščena za izvajanje obratovalnega monitoringa, v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
28. člen
(evidenca vnosa snovi v ali na tla)
Oseba, ki je pridobila okoljevarstveno dovoljenje iz 23. ali 24. člena te uredbe, mora voditi evidenco o vnosu komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v ali na tla. Evidenca mora vsebovati podatke o:
– izvoru komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov,
– kmetijskih gospodarstvih in grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, če gre za kmetijska zemljišča, in podatke o rabi zemljišč za nekmetijska zemljišča, na katera je bil vnešen kompost, pregnito blato ali stabilizirani biološko razgradljivi odpadki,
– količini vnesenega komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov in
– vsebnosti nevarnih snovi v vnešenem kompostu, pregnitem blatu ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkih.
29. člen
(letno poročilo o vnosu snovi v ali na tla)
(1) Upravljavec naprave, ki je pridobil okoljevarstveno dovoljenje iz 23. in 24. člena te uredbe, mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta poslati letno poročilo o vnosu komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v ali na tla v preteklem letu.
(2) Letno poročilo vsebuje poleg podatkov o upravljavcu naprave tudi podatke o:
– izvoru komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov,
– kmetijskih gospodarstvih in grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, če gre za kmetijska zemljišča, in podatke o rabi zemljišč za nekmetijska zemljišča, na katera je bil vnesen kompost, pregnito blato ali stabilizirani biološko razgradljivi odpadki,
– letni količini vnesenega komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov in
– povprečni vsebnosti nevarnih snovi v kompostu, pregnitem blatu ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkih.
(3) Poročilo o obdelavi odpadkov se pošlje na obrazcu, objavljenem na spletni strani ministrstva.
X. DAJANJE V PROMET ZA NEOMEJENO UPORABO
30. člen
(dajanje v promet)
(1) Upravljavec naprave mora pred dajanjem komposta ali pregnitega blata v promet za neomejeno uporabo zagotoviti, da je kompost ali pregnito blato:
– izdelan skladno z zahtevami te uredbe in
– se na podlagi meril iz priloge 2 te uredbe uvršča v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti.
(2) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da je na prodajni in ovojni embalaži komposta ali pregnitega blata, ki ga daje v promet za neomejeno uporabo, na vidnem mestu, čitljivo in neizbrisljivo zapisana informacija iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Kompost ali pregnito blato, ki se uvršča v 1. razred okoljske kakovosti, se v navodilu za uporabo označi kot kompost ali pregnito blato 1. razreda, ki se ga lahko uporablja na vseh zemljiščih in za vsak namen.
(4) Kompost ali pregnito blato, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti, se v navodilu za uporabo označi kot kompost ali pregnito blato 2. razreda, ki se ga lahko uporablja samo za namen, določen v tretjem odstavku 23. člena te uredbe.
(5) Z informacijo o kompostu iz drugega odstavka tega člena upravljavec naprave zagotavlja, da je objavljena informacija o parametrih okoljske kakovosti komposta ali pregnitega blata pridobljena na podlagi meritev teh parametrov v skladu s to uredbo.
31. člen
(dajanje v promet komposta in pregnitega blata iz drugih držav)
(1) Če se za neomejeno uporabo na ozemlju Republike Slovenije kompost ali pregnito blato pridobiva iz drugih držav EU ali tretjih držav, mora njegov dobavitelj zagotoviti izpolnjevanje pogojev iz drugega do četrtega odstavka prejšnjega člena.
(2) Kompost ali pregnito blato iz prejšnjega odstavka lahko dobavitelj uvrsti v 1. razred okoljske kakovosti, če je izpolnjevanje zahtev za uvrstitev komposta ali pregnitega blata v ta razred razvidno na podlagi strokovne ocene, ki jo izdela oseba, ki je pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(3) Na zahtevo pristojnega inšpektorja mora dobavitelj zagotoviti poročilo o meritvah parametrov okoljske kakovosti komposta ali pregnitega blata v roku, ki ga ta določi.
(4) Če je poročilo o meritvah parametrov iz prejšnjega odstavka v tujem jeziku, mora dobavitelj komposta ali pregnitega blata zagotoviti povzetek poročila o meritvah parametrov v slovenskem jeziku. V vsebini povzetka morajo biti podatki o:
– vrsti biološko razgradljivih odpadkov, iz katerih je proizveden kompost ali pregnito blato,
– pogostosti meritev parametrov okoljske kakovosti,
– uporabljenih merilnih metodah,
– izmerjenih vrednostih parametrov okoljske kakovosti.
(5) Če se kompost ali pregnito blato na podlagi podatkov iz poročila o meritvah parametrov okoljske kakovosti ne uvršča v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti v skladu z merili iz priloge 2 te uredbe, mora dobavitelj zagotoviti, da se, če ustreza merilom za stabilizirane biološko razgradljive odpadke v skladu z merili iz priloge 2 te uredbe, uporabi kot stabilizirani biološko razgradljivi odpadek. Za tako rabo mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje iz 24. člena te uredbe, sicer je treba s takim kompostom ali pregnitim blatom ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
22. člen
(naključne meritve parametrov okoljske kakovosti komposta in pregnitega blata)
(1) Če pristojni inšpektor na podlagi rezultatov naključnih meritev, ki jih sam zagotovi, ugotovi, da se kompost ali pregnito blato ne uvrščata v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti v skladu z merili iz priloge 2 te uredbe, mora upravljavec naprave, v kateri je bil kompost ali pregnito blato proizvedeno, ali dobavitelj komposta ali pregnitega blata zagotoviti, da se, če ustreza merilom za stabilizirane biološko razgradljive odpadke v skladu z merili iz priloge 2 te uredbe, uporabi kot stabilizirani biološko razgradljivi odpadek. Za tako uporabo je treba za kompost ali pregnito blato pridobiti okoljevarstveno dovoljenje iz 24. člena te uredbe, sicer je treba s takim kompostom ali pregnitim blatom ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Določbe 30. in 31. člena ter prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za mešanico komposta ali pregnitega blata z drugimi snovmi.
XI. NADZOR
33. člen
(pristojni inšpektorji)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe, razen nad izvajanjem določb od drugega do petega odstavka 30. člena in določbe prvega odstavka 31. člena te uredbe, opravljajo inšpektorji za okolje Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb od drugega do petega odstavka 30. člena in določbe prvega odstavka 31. člena te uredbe na trgu opravljajo inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
34. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotavlja higienizacije v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne ugotavlja učinkovitosti higienizacije s preiskavami v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne ugotavlja izpolnjevanja mikrobioloških zahtev v času skladiščenja v skladu s četrtim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne izvaja monitoringa obdelave biološko razgradljivih odpadkov v skladu s prvim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne pošlje podatkov o meritvah temperature pristojnemu inšpektorju ali ministrstvu na njegovo zahtevo v skladu s petim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne izvaja mehansko-biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s prvim odstavkom 12. člena te uredbe,
– v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe meša mehansko-biološko obdelane mešane komunalne odpadke z drugimi odpadki pred njihovim odlaganjem,
– v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena te uredbe ne izvaja monitoringa kakovosti po programu monitoringa kakovosti,
– v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe ne izvaja vzorčenja in ne ugotavlja kakovosti komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov tako pogosto, kakor je določeno v preglednici 2 v prilogi 2 te uredbe,
– ne ravna v skladu s prvim odstavkom 18. člena te uredbe, če kompost ali pregnito blato ne ustreza merilom za uvrstitev v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti,
– ne ravna v skladu z drugim odstavkom 18. člena te uredbe, če stabilizirani biološko razgradljivi odpadki ne ustrezajo merilom za stabilizirane biološko razgradljive odpadke iz priloge 2 te uredbe,
– ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te uredbe, če iz rednih meritev parametrov komposta ali pregnitega blata izhaja, da ne ustreza merilom za uvrstitev v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe,
– v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena obdeluje biološko razgradljive odpadke v kompostarni ali v napravi za mehansko-biološko obdelavo odpadkov brez okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov,
– v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena te uredbe obdeluje biološko razgradljive odpadke v bioplinarni brez okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov,
– v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena te uredbe izvaja ali omogoča vnos komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, brez okoljevarstvenega dovoljenja,
– pri vnosu komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti iz priloge 2 te uredbe, ne ravna v skladu z drugim odstavkom 23. člena te uredbe,
– v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena te uredbe izvaja ali omogoča vnos stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov brez okoljevarstvenega dovoljenja,
– pri vnosu stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v ali na tla ravna v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena te uredbe,
– daje v promet kompost ali pregnito blato, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 30. člena te uredbe, in
– ne ravna v skladu s prvim odstavkom 32. člena te uredbe, če pristojni inšpektor na podlagi rezultatov naključnih meritev, ki jih sam zagotovi, ugotovi, da se kompost ali pregnito blato ne uvrščata v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti v skladu z merili iz priloge 2 te uredbe.
(2) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne upravlja z napravo v skladu z drugim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne hrani podatkov o izvedenih meritvah temperature v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne hrani poročila o monitoringu kakovosti v skladu s šestim odstavkom 13. člena te uredbe,
– v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena te uredbe ne določi osebe, odgovorne za zanesljivo izvajanje predpisanih postopkov obdelave biološko razgradljivih odpadkov, in njenega namestnika, ali podatkov o njiju ne sporoči pristojnemu inšpektorju,
– v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena te uredbe ne zagotovi, da je odgovorna oseba ali njen namestnik v času prevzemanja biološko razgradljivih odpadkov na območju naprave,
– ne zagotovi izdelave poslovnika v skladu s 16. členom te uredbe,
– ne zagotovi izdelave ali vodenja evidence o obdelavi odpadkov v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe,
– o obdelavi odpadkov ne poroča v skladu z drugim odstavkom 17. člena te uredbe,
– ne vodi evidence o vnosu komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v ali na tla v skladu z 28. členom te uredbe,
– ne pošlje letnega poročila o vnosu komposta, pregnitega blata ali stabiliziranih biološko razgradljivih odpadkov v ali na tla v preteklem letu v skladu z 29. členom te uredbe,
– ne označuje osnovne ali ovojne embalaže komposta ali pregnitega blata, ki ga daje v promet za neomejeno uporabo, v skladu z drugim odstavkom 30. člena te uredbe,
– v nasprotju s tretjim odstavkom 30. člena te uredbe komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 1. razred okoljske kakovosti, v navodilu za uporabo ne označi kot kompost ali pregnito blato 1. razreda, ki se ga lahko uporablja na vseh zemljiščih in za vsak namen, in
– v nasprotju s četrtim odstavkom 30. člena te uredbe komposta ali pregnitega blata, ki se uvršča v 2. razred okoljske kakovosti, v navodilu za uporabo ne označi kot kompost ali pregnito blato 2. razreda, ki se ga lahko uporablja samo za pridelavo okrasnih rastlin.
(3) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj komposta ali pregnitega blata, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena te uredbe ne izpolnjuje pogojev o označevanju embalaže in navodil iz 30. člena te uredbe,
– v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena te uredbe uvrsti kompost ali pregnito blato v 1. razred okoljske kakovosti na podlagi meritev oziroma strokovne ocene, ki jo ni izdelala oseba, ki je pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
– v nasprotju s tretjim odstavkom 31. člena te uredbe ne zagotovi poročila o meritvah parametrov okoljske kakovosti komposta ali pregnitega blata v roku, ki ga določi pristojni inšpektor,
– v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena te uredbe ne zagotovi povzetka poročila o meritvah parametrov v slovenskem jeziku in
– ne ravna v skladu s petim odstavkom 31. člena te uredbe, če se kompost ali pregnito blato na podlagi podatkov iz poročila o meritvah parametrov okoljske kakovosti ne uvršča v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti v skladu z merili iz priloge 2 te uredbe.
(4) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki pri izvajanju svoje dejavnosti:
– v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 5. člena te uredbe meša zeleni vrtni odpad z drugimi vrstami odpadkov, vključno z mešanimi komunalnimi odpadki,
– v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 5. člena te uredbe daje v promet kompost, pridobljen s hišnim kompostiranjem, ali ga uporablja zunaj območja vrta v upravljanju gospodinjstva, v katerem nastajajo biološko razgradljivi odpadki, iz katerih je ta kompost, in
– v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe daje v promet stabilizirane biološko razgradljive odpadke.
(5) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave iz prvega in drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba dobavitelja iz tretjega odstavka tega člena ter odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika iz četrtega odstavka tega člena.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj)
(1) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05 in 39/06 – ZVO-1 – uradno prečiščeno besedilo) za uporabo komposta, veljajo do izteka njihove veljavnosti.
(2) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št. 42/04 in 39/06 – ZVO-1 – uradno prečiščeno besedilo) za obratovanje kompostarn, veljajo do izteka njihove veljavnosti.
(3) Upravljavci kompostarn in dobavitelji komposta morajo uskladiti dajanje komposta in mešanic komposta z drugimi snovmi v promet z določbami te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009.
36. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št. 42/04 in 39/06 – ZVO-1 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati v zvezi z uporabo komposta kot gnojila določbe 11., 12., 13. in 14. člena ter priloge 3 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05 in 39/06 – ZVO-1 – uradno prečiščeno besedilo).
37. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-35/2008/10
Ljubljana, dne 5. junija 2008
EVA 2008-2511-0084
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik