Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2008 z dne 14. 3. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2008 z dne 14. 3. 2008

Kazalo

909. Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), stran 2301.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob)
Razglašam Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. februarja 2008.
Št. 003-02-2/2008-31
Ljubljana, dne 10. marca 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O UDELEŽBI DELAVCEV PRI DOBIČKU (ZUDDob)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja udeležbo delavcev oziroma delavk (v nadaljnjem besedilu: delavci) pri dobičku družbe in udeležbo v lastništvu družbe, pogodbo o udeležbi pri dobičku, postopek za sklenitev pogodbe, denarno in delniško shemo ter pogoje za pridobitev olajšav pri davkih in prispevkih za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: davčne olajšave).
2. člen
(področje uporabe)
(1) Ta zakon se uporablja za vse kapitalske družbe, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, razen določb o delniški shemi, ki se uporablja samo za delniške družbe, katerih delnice so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev.
(2) Ta zakon se uporablja le za udeležbo pri dobičku, pri kateri se lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec v skladu s tem zakonom lahko prejme, ne sme presegati 5.000 eurov.
(3) Ta zakon ureja udeležbo pri dobičku, ki po poteku določenega obdobja omogoča uveljavljanje davčnih olajšav.
(4) Za namen uporabe tega zakona lahko ima družba sklenjeno le eno shemo.
3. člen
(načelo prostovoljnosti in neprenosljivosti)
(1) Udeležba pri dobičku po tem zakonu je prostovoljna za delavce in družbo.
(2) Pravica do udeležbe pri dobičku ni prenosljiva.
4. člen
(načelo enakosti)
(1) Pri dobičku morajo biti pod enakimi pogoji udeleženi vsi delavci v skladu s tem zakonom.
(2) Udeležba pri dobičku ne sme posegati v že pridobljene pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
5. člen
(načelo skrbnosti)
Vsi udeleženci in organi, ki dajo pobudo oziroma sodelujejo pri pripravi in udeležbi pri dobičku, morajo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
6. člen
(pojmi)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »delavec« je vsaka fizična oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z družbo, ki ima sklenjeno pogodbo iz 7. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: družba). Za delavca se ne šteje delavec, ki je hkrati pretežni lastnik družbe. Za pretežnega lastnika družbe se šteje posameznik, ki je neposredni ali posredni imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, na podlagi katerih ima 25 odstotkov glasovalnih pravic ali 25 odstotni delež v kapitalu družbe. Za delavca se prav tako ne šteje član poslovodstva, prokurist in izvršni direktor, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe.
2. »udeležba pri dobičku« je udeležba delavcev pri dobičku in v lastništvu družbe;
3. »dobiček« je čisti poslovni izid obračunskega obdobja, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe;
4. »delež dobička« je dobiček, ki se nameni delitvi delavcem;
5. »pripadajoči znesek dobička« je znesek, izražen v denarju, ki pripada posameznemu delavcu;
6. »organiziran trg vrednostnih papirjev« je organiziran trg vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
7. »poslovodstvo« je poslovodstvo, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
8. »Klirinško depotna družba (v nadaljnjem besedilu: KDD)« je klirinško depotna družba, kakor jo opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.
II. DEL
UDELEŽBA PRI DOBIČKU
1. poglavje
Pogodba o udeležbi pri dobičku
7. člen
(pogodba o udeležbi pri dobičku)
(1) Pogodba o udeležbi pri dobičku (v nadaljnjem besedilu: pogodba) je pogodba, s katero se uredi pravica delavca do udeležbe pri dobičku in s katero se družba zaveže, da bo delavcem izplačala del dobička v skladu z dogovorjeno denarno ali delniško shemo.
(2) Pogodba mora veljati za vse delavce in ne sme izključevati nobenega delavca. Delavec pa ima pravico, da se s pisno izjavo kadarkoli odpove udeležbi pri dobičku (v nadaljnjem besedilu: odstop od pogodbe).
(3) Pogodba lahko določa, da mora biti delavec za pridobitev pravice do udeležbe pri dobičku v delovnem razmerju v družbi najmanj določeno časovno obdobje. Tako določeno obdobje ne sme presegati šestih mesecev (v nadaljnjem besedilu: pogoj delovne dobe).
(4) Pogodba mora vsebovati predvsem:
– pogodbene stranke;
– dogovorjeno shemo udeležbe pri dobičku in delež dobička;
– merila za določitev zneska, namenjenega za razdelitev posameznemu delavcu v posameznem letu, in sicer je treba upoštevati vsaj višino plače in število dni prisotnosti na delu;
– višino obrestne mere, določene v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
– rok izplačila pripadajočega zneska;
– če je določen pogoj delovne dobe, dodatna pravila za izračun delovne dobe;
– način in roki za uveljavitev pravic ter posledice pri razpolaganju z delnicami v skladu s 16. členom tega zakona;
– način obveščanja delavcev;
– način izračuna sorazmernega deleža pripadajočega zneska dobička ob delavčevi odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi;
– čas veljavnosti pogodbe.
8. člen
(postopek sklenitve pogodbe)
(1) Pobudo za sklenitev pogodbe lahko dajo družba ali delavci.
(2) Pobudo za sklenitev pogodbe lahko na strani delavcev poda reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.
(3) V primeru, ko je pobuda dana s strani delavcev, mora poslovodstvo v roku 30 dni od prejema pobude oblikovati svoje mnenje z utemeljitvijo in ga poslati delavcem na način, kot se v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, obvestijo delavci.
(4) Poslovodstvo lahko svoje mnenje z utemeljitvijo pošlje tudi skupščini, da se skupščina do pobude opredeli, ali pa z delavci takoj začne pogajanja za sklenitev pogodbe. Če je poslovodstvo svoje mnenje z utemeljitvijo poslalo skupščini, mora ravnati v skladu s sklepom skupščine.
(5) V postopku za sklenitev pogodbe nastopata na strani družbe poslovodstvo ali osebe, ki jih pooblasti, na strani delavcev pa reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.
(6) Pogodba je sklenjena, ko jo podpišejo pooblaščene osebe, uporablja pa se za naslednje poslovno leto, šteto od dne sklenitve pogodbe.
9. člen
(pogodba, ki jo sklene družba)
(1) Statut oziroma družbena pogodba družbe mora v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku.
(2) Na strani družbe odloča o sklenitvi pogodbe skupščina z navadno večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Sklep skupščine mora vsebovati tudi pooblastilo poslovodstvu za sklenitev pogodbe.
10. člen
(pogodba, ki jo sklenejo delavci)
(1) V imenu delavcev sprejme sklep o sklenitvi pogodbe reprezentativni sindikat v družbi.
(2) Če je v družbi organiziranih več reprezentativnih sindikatov, odločajo o sklenitvi pogodbe skupaj.
(3) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe svet delavcev oziroma delavski zaupnik, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(4) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata niti sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, odločajo o sklenitvi pogodbe delavci neposredno na zboru delavcev. Sklep o sklenitvi pogodbe mora biti sprejet z večino glasov vseh delavcev v družbi.
(5) Sklep o sklenitvi pogodbe mora vsebovati tudi pooblastilo pooblaščeni osebi za sklenitev pogodbe ter skrbnika pogodbe.
(6) Iz zapisnika o sprejetju sklepa iz četrtega odstavka tega člena morajo biti razvidni kraj in datum sestanka zbora delavcev, izid glasovanja in ugotovitev predsedujočega zboru o sprejetju sklepa o sklenitvi pogodbe.
11. člen
(pridobitev pravic)
(1) Pravico do udeležbe pri dobičku pridobi delavec, ko je sklenjena pogodba iz 7. člena tega zakona in pod pogoji, ki so določeni s pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pravica do udeležbe pri dobičku).
(2) Na podlagi pogodbe in zakona mora družba glede na stanje na zadnji dan obračunskega obdobja določiti delež dobička.
(3) Na podlagi meril, določenih v pogodbi, in deleža dobička družba vsakemu delavcu določi pripadajoči znesek dobička.
(4) Delavci pridobijo pravico do pripadajočega zneska dobička z dnem sklepa o sprejetju letnega poročila.
(5) Družba mora informacijo o višini pripadajočega zneska dobička sporočiti delavcu najpozneje 30 dni po sprejetju sklepa o potrditvi letnega poročila.
2. poglavje
Sheme udeležbe pri dobičku
12. člen
(vrste shem)
Pogodbeni stranki se s pogodbo lahko dogovorita za denarno ali delniško shemo udeležbe pri dobičku.
13. člen
(denarna shema)
(1) Denarna shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju.
(2) Delavcu se od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička do dejanskega izplačila znesek obrestuje najmanj v skladu z obrestno mero, ki jo komercialne banke med podpisom pogodbe uporabljajo za dolgoročne vezane vloge. Obresti se izplačajo hkrati s pripadajočim zneskom dobička.
(3) V roku iz petega odstavka 11. člena tega zakona mora družba evidentirati vse pripadajoče zneske dobička skupaj s pripadajočimi obrestmi in delavca o tem pisno obvestiti.
(4) Delavec ima možnost zahtevati izplačilo pripadajočega zneska dobička in obresti pred potekom roka, določenega v pogodbi.
(5) Pripadajoči znesek dobička dospe v plačilo v 60 dneh od poteka roka, določenega v pogodbi, oziroma od dne prejema zahteve delavca za izplačilo zneska.
14. člen
(delniška shema)
(1) Delniška shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki delnic.
(2) Delnice so navadne imenske delnice, ki so v celoti vplačane in katerih izdajatelj je družba ali njej nadrejena družba, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: delnice).
(3) Družba pripadajoči znesek dobička izplača v obliki delnic, za morebitni preostali del, ki ne zadostuje za izplačilo v obliki delnice, pa se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za denarno shemo.
(4) Če družba zagotovi delnice s povečanjem osnovnega kapitala v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, delničar nima prednostne pravice do vpisa novih delnic za namen delniške sheme iz tega zakona.
(5) Za delnice, izdane za izvedbo delniške sheme, se ne uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov o javni ponudbi vrednostnih papirjev.
(6) Delnice morajo biti vpisane na ime delavca v KDD najpozneje v treh mesecih od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.
(7) Če drug zakon določa, da sme družba povečati osnovni kapital ali pridobiti določen delež lastnih delnic, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za povečanje osnovnega kapitala oziroma pridobitev določenega deleža delnic, lahko družba poveča osnovni kapital oziroma pridobi določen delež delnic in sklene pogodbo iz 7. člena tega zakona šele, ko pristojni organ izda tako odločbo. Enako velja, ko za posameznega delničarja ali z njim povezane osebe po drugih zakonih velja, da morajo pridobiti ustrezno odločbo pristojnega organa.
15. člen
(cena delnice v delniški shemi)
(1) Cena za nakup delnic, izdanih na podlagi delniške sheme, ne sme biti nižja od zadnje tržne cene že izdanih delnic družbe.
(2) Kot zadnja tržna cena se šteje povprečna cena že izdanih delnic družbe, s katerimi bodo delnice, izdane na podlagi delniške sheme, sestavljale isti razred, dosežena pri poslovanju s temi delnicami na organiziranem trgu v zadnjih 12 mesecih pred pridobitvijo pravice do pripadajočega deleža.
16. člen
(prepoved razpolaganja z delnicami)
(1) Delavec z delnicami, pridobljenimi na podlagi delniške sheme, ne sme razpolagati v treh letih od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.
(2) Ob tem, ko KDD na podlagi delniške sheme izda oziroma prenese delnice v breme računa družbe, KDD v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na teh delnicah vpiše prepoved razpolaganja v korist družbe, kar mora družba v nalogu za izdajo delnic oziroma v nalogu za prenos delnic posebej navesti.
(3) Ne glede na določbe pogodbe lahko delavec kadar koli po poteku treh let od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička zahteva, da družba izda nalog za izbris prepovedi razpolaganja iz prejšnjega odstavka.
III. DEL
PRENEHANJE UDELEŽBE PRI DOBIČKU
17. člen
(razlogi za prenehanje veljavnosti pogodbe za delavca)
(1) Pogodba za delavca preneha veljati:
– s prenehanjem delovnega razmerja, ali
– z odstopom od pogodbe.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka družba delavcu ne more izplačati pripadajočega zneska dobička pred potekom roka, določenega v pogodbi, brez njegovega izrecnega pisnega soglasja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora družba v primeru smrti delavca izplačati pripadajoči znesek dobička dedičem na podlagi njihove pisne zahteve.
18. člen
(razlogi za prenehanje veljavnosti pogodbe)
(1) Pogodba preneha veljati:
– s potekom roka, za katerega je bila sklenjena,
– z dnem začetka stečajnega postopka nad družbo,
– z odstopom najmanj polovice vseh delavcev od pogodbe,
– če družba odstopi od pogodbe, ali
– s prenehanjem družbe zaradi statusnega preoblikovanja.
(2) Vpis prenehanja veljavnosti pogodbe mora registru prijaviti oseba, ki je po zakonu ali aktih družbe pooblaščena za zastopanje družbe, najpozneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti pogodbe.
19. člen
(prenehanje veljavnosti zaradi statusnega preoblikovanja)
(1) Pogodba, sklenjena med delavci in prevzeto družbo, preneha veljati z dnem vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register, če prevzemna družba v 30 dneh izjavi, da ne prevzema vseh pravic in obveznosti iz pogodbe, ki jo je sklenila prevzeta družba.
(2) Ob prenehanju veljavnosti pogodbe po prejšnjem odstavku mora prevzemna družba delavcem zagotoviti vse pravice, kot jih je zagotavljala prevzeta družba na tej podlagi do dne prenehanja veljavnosti pogodbe.
20. člen
(odstop od pogodbe)
(1) Družba odstopi od pogodbe, ko skupščina sprejme sklep o odstopu od pogodbe. Odstop začne veljati z začetkom naslednjega poslovnega leta od dne sprejetja sklepa o odstopu od pogodbe.
(2) Odstop od pogodbe ne vpliva na že pridobljene pravice delavcev.
IV. DEL
REGISTRACIJA POGODBE
21. člen
(odobritev pogodbe)
(1) Davčne olajšave se lahko uveljavljajo le na podlagi pogodbe, ki jo minister, pristojen za gospodarstvo ali ministrica, pristojna za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) odobri in vpiše v poseben register (v nadaljnjem besedilu: register).
(2) Zahtevo za odobritev pogodbe in vpis v register (v nadaljnjem besedilu: zahteva) vloži oseba, ki je po zakonu ali aktih družbe pooblaščena za zastopanje družbe.
(3) Zahteva za vpis pogodbe v register mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, obdobje veljavnosti pogodbe in shemo udeležbe pri dobičku, ki je določena s pogodbo.
(4) Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti pogodbo v izvirniku ali overjenem prepisu.
(5) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), odobri pogodbo in jo vpiše v register, če so prijavi priložene predpisane listine in če je pogodba usklajena s tem zakonom.
(6) Ministrstvo mora izdati odločbo o odobritvi pogodbe in vpisu v register najpozneje v 15 dneh od dne prejema popolne zahteve.
(7) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči podpisnicam pogodbe.
(8) Natančnejšo vsebino in obliko prijave za vpis v register pogodb, prijave sprememb, način dajanja podatkov ter dokumentacije, ki jo je treba priložiti prijavi za vpis v register pogodb, izda minister.
22. člen
(sprememba pogodbe)
(1) V register je treba vpisati tudi vsako spremembo pogodbe, ki se jo priloži v izvirniku ali overjenem prepisu.
(2) Za vse spremembe in dopolnitve pogodbe se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
23. člen
(pravna sredstva)
Zoper odločbo iz 21. člena tega zakona je dovoljena pritožba.
24. člen
(učinek vpisa)
Z vpisom pogodbe v register ter izpolnitvijo drugih pogojev po tem zakonu družba in delavci pridobijo pravico do uveljavitve davčnih olajšav.
25. člen
(redni izbris iz registra)
Po prejemu sporočila iz drugega odstavka 18. člena tega zakona ministrstvo vpiše izbris pogodbe iz registra.
26. člen
(izredni izbris iz registra)
(1) Ministrstvo vpiše izbris pogodbe iz registra, če se pri opravljanju nadzora ugotovi, da pri izvajanju pogodbe niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči podpisnicam pogodbe.
(3) Zoper odločbo o izbrisu iz registra je dovoljena pritožba.
(4) Izbris iz registra ima za posledico izgubo pravice do davčnih olajšav.
V. DEL
NADZOR
27. člen
(nadzor)
(1) Ta zakon glede pridobitve davčnih olajšav nadzira pristojni davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo, in zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Ministrstvo je pristojno za nadzor nad izvajanjem drugih določb tega zakona.
VI. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
(prekrški družbe)
(1) Z globo od 7.500 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, če:
– ne izplača pripadajočega zneska dobička (peti odstavek 13. člena);
– delnice niso vpisane na ime delavca v KDD v roku treh mesecev od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička (šesti odstavek 14. člena);
– ne izda naloga za izbris odpovedi razpolaganja (tretji odstavek 16. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba družbe.
29. člen
(drugi prekrški družbe)
(1) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, če:
– poslovodstvo v 30 dneh ne oblikuje svojega mnenja in ga ne pošlje delavcem (tretji odstavek 8. člena);
– družba informacije o višini pripadajočega zneska dobička ne sporoči delavcu najpozneje 30 dni po sprejemu sklepa o potrditvi letnega poročila (peti odstavek 11. člena);
– ne prijavi, da je pogodba prenehala veljati (drugi odstavek 18. člena);
– ne prijavi spremembe pogodbe (22. člen).
(2) Z globo od 750 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba družbe.
VII. DEL
DAVČNE OLAJŠAVE IN OLAJŠAVE PRI PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST
30. člen
(davčne olajšave)
Družbi in delavcem, za katere velja pogodba, sklenjena v skladu s tem zakonom, se priznajo davčne olajšave in olajšave pri prispevkih za socialno varnost, določene z zakonom, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 2., 21. in 24. členu tega zakona.
31. člen
(olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb)
(1) Družba, ki v skladu s tem zakonom sklene pogodbo o udeležbi pri dobičku, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, določene po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, za 70 ali 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička, ki se po tem zakonu lahko izplača delavcem, upoštevaje omejitve in pogoje iz tega zakona, vendar največ v višini davčne osnove. Za pripadajoči znesek dobička se štejejo tudi obresti, ki se v skladu s tem zakonom izplačajo hkrati s pripadajočim zneskom dobička.
(2) Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka v višini 70 odstotkov se lahko uveljavi po poteku enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila, in sicer za tisto izplačilo udeležbe pri dobičku delavcem, ki je bilo izplačano oziroma so delavci z njo razpolagali po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.
(3) Davčna olajšava iz prvega odstavka tega člena v višini 100 odstotkov se lahko uveljavi po poteku treh let od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila, in sicer za tisto izplačilo udeležbe pri dobičku delavcem, ki je bilo izplačano oziroma so delavci z njo razpolagali po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.
(4) Če je bila udeležba pri dobičku delavcem izplačana pred potekom enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila, se olajšava iz prejšnjih odstavkov ne more uveljavljati.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, se stroški oziroma odhodki, ki bi bili oblikovani ali bi nastali v zvezi z zneskom in izplačilom zneska, za katerega se uveljavlja olajšava iz prvega odstavka tega člena, razen prispevkov za socialno varnost, ki so jih zavezani plačati delodajalci, ne upoštevajo pri določanju davčne osnove po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, v nobenem davčnem obdobju.
(6) Ne glede na zakon, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, in ne glede na prejšnji odstavek se družbi, ki uveljavlja olajšavo iz prvega odstavka tega člena, pri določanju davčne osnove po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, prizna 1 odstotek zneska olajšave kot odhodek upravljanja zneska dobička, ki se po tem zakonu lahko izplača delavcem.
(7) Družba ima olajšavo po tem členu tudi, če je znesek dobička, ki se po tem zakonu lahko izplača delavcem, izplačan dediču, ne glede na čas izplačila tega dohodka.
32. člen
(olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost pri denarni shemi)
(1) Dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme, dogovorjene na podlagi pogodbe, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz denarne sheme).
(2) Če je dohodek iz denarne sheme izplačan po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne všteva v davčno osnovo v višini 70 odstotkov tega dohodka, prispevki za socialno varnost, ki so jih zavezani plačati delavci zavarovanci in delodajalci (v nadaljnjem besedilu: prispevki za socialno varnost), pa se obračunajo in plačajo od 30 odstotkov tega dohodka.
(3) Če je dohodek iz denarne sheme izplačan po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne všteva v davčno osnovo v višini 100 odstotkov tega dohodka, za prispevke za socialno varnost pa velja oprostitev plačila.
(4) Če je dohodek iz denarne sheme izplačan pred potekom enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se v celoti všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka.
(5) Dohodek v obliki pripadajočega zneska obresti, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme, dogovorjene na podlagi pogodbe, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, se šteje za obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: obresti iz denarne sheme).
(6) Če so obresti iz denarne sheme izplačane po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne vštevajo v davčno osnovo v višini 70 odstotkov tega dohodka.
(7) Če so obresti iz denarne sheme izplačane po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne vštevajo v davčno osnovo v višini 100 odstotkov tega dohodka.
(8) Če so obresti iz denarne sheme izplačane pred potekom enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se v celoti vštevajo v davčno osnovo.
(9) Dohodek iz denarne sheme in obresti iz denarne sheme so oproščeni plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost, če so navedeni dohodki izplačani dediču, ne glede na čas izplačila tega dohodka.
33. člen
(olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost pri delniški shemi)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se davčna obveznost od delnice, ki jo delavec pridobi na podlagi delniške sheme, dogovorjene na podlagi pogodbe, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, če delavec razpolaga z delnico po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, odloži do odsvojitve navedene delnice. Davčna obveznost se ugotavlja po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala. Ob prodaji delnice iz prvega stavka se za vrednost delnice ob pridobitvi šteje cena delnice, določena v skladu s 15. členom tega zakona, za čas pridobitve delnice pa dan pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička. V navedenem primeru velja oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.
(2) Dohodek, ki ga v obliki ostanka pripadajočega zneska dobička delavec prejme v denarju na podlagi delniške sheme, dogovorjene na podlagi pogodbe, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: ostanek dohodka).
(3) Če je ostanek dohodka izplačan po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne všteva v davčno osnovo v višini 70 odstotkov tega dohodka, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od 30 odstotkov tega dohodka.
(4) Če je ostanek dohodka izplačan po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne všteva v davčno osnovo v višini 100 odstotkov tega dohodka, za prispevke za socialno varnost pa velja oprostitev plačila.
(5) Če je ostanek dohodka izplačan pred potekom enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se v celoti všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka.
(6) Dohodek v obliki pripadajočega zneska obresti, ki ga delavec prejme na podlagi delniške sheme, dogovorjene na podlagi pogodbe, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, se šteje za obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: obresti iz delniške sheme).
(7) Če so obresti iz delniške sheme izplačane po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne vštevajo v davčno osnovo v višini 70 odstotkov tega dohodka.
(8) Če so obresti iz delniške sheme izplačane po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se ne vštevajo v davčno osnovo v višini 100 odstotkov tega dohodka.
(9) Če so obresti iz delniške sheme izplačane pred potekom enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, se v celoti vštevajo v davčno osnovo.
(10) Delnice, ki so pridobljene na podlagi delniške sheme, dogovorjene na podlagi pogodbe, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, ter ostanek dohodka in obresti iz delniške sheme so oproščeni plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost, če so navedeni dohodki izplačani dediču, ne glede na čas izplačila tega dohodka.
34. člen
(vplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
(1) Če so delavci vključeni v individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z drugim odstavkom 293. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), se ne glede na prvi odstavek 227. člena ZPIZ-1 prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so jih zavezani plačati delavci zavarovanci in delodajalci, obračunani v skladu s prvim odstavkom 32. člena in drugim odstavkom 33. člena tega zakona, vplačajo na osebne račune delavcev zavarovancev za vplačila v pokojninski načrt individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobren in vpisan v register pokojninskih načrtov v skladu z ZPIZ-1.
(2) Prispevki za socialno varnost, vplačani v skladu s prejšnjim odstavkom, se ne štejejo za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, za katere velja davčna olajšava v skladu z 2. točko prvega odstavka 44. člena in 117. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06) in 58. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06).
VIII. DEL
KONČNE DOLOČBE
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 300-01/07-39/1
Ljubljana, dne 29. februarja 2008
EPA 1816-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.