Uradni list

Številka 126
Uradni list RS, št. 126/2008 z dne 31. 12. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 126/2008 z dne 31. 12. 2008

Kazalo

5759. Pravilnik o raziskovalnih nazivih, stran 17052.

Na podlagi drugega odstavka 28. in 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru -1 in 112/07) ter 16. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03), ter po predhodno danem soglasju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo št. 0071-4/2008/21 z dne 15. 12. 2008 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na svoji 22. dopisni seji dne 17. 12. 2008 sprejel
P R A V I L N I K
o raziskovalnih nazivih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet)
Ta pravilnik določa pogoje, kvalitativne in kvantitativne kazalce ter merila in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalne nazive v raziskovalnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: RO), spremljanje in nadziranje izpolnjevanja pogojev za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv.
2. člen
(nevtralna slovnična oblika)
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
II. RAZISKOVALNI NAZIVI
3. člen
(raziskovalni nazivi)
Ta pravilnik določa naslednje raziskovalne nazive:
1. znanstveni nazivi:
– asistent (01),
– asistent z magisterijem (02),
– asistent z doktoratom (03),
– znanstveni sodelavec (04),
– višji znanstveni sodelavec (05),
– znanstveni svetnik (06).
2. strokovno-raziskovalni nazivi:
– asistent (11),
– višji asistent (12),
– višji strokovno-raziskovalni asistent (13),
– strokovno-raziskovalni sodelavec (14),
– višji strokovno-raziskovalni sodelavec (15),
– strokovno-raziskovalni svetnik (16).
3. razvojni nazivi:
– razvijalec (21),
– višji razvijalec (22),
– samostojni razvijalec (23),
– razvojni sodelavec (24),
– višji razvojni sodelavec (25),
– razvojni svetnik (26).
Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov je priloga 1 tega pravilnika.
Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv.
Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo strokovne (aplikativne) projekte ter izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv.
Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv. Razvojni nazivi se dodeljujejo v raziskovalnih organizacijah zasebnega prava – gospodarskih družbah. Izjemoma se dodeljujejo v javnem infrastrukturnem zavodu, o čemer odloča Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS) na podlagi utemeljene vloge, ki jo predloži javni infrastrukturni zavod.
4. člen
(kategorija raziskovalcev)
Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive:
Mlajši raziskovalci:
– asistent, asistent, razvijalec;
– asistent z magisterijem, višji asistent, višji razvijalec;
– asistent z doktoratom, višji strokovno-raziskovalni asistent, samostojni razvijalec.
Starejši raziskovalci:
– znanstveni sodelavec, strokovno-raziskovalni sodelavec, razvojni sodelavec;
– višji znanstveni sodelavec, višji strokovno-raziskovalni sodelavec, višji razvojni sodelavec;
– znanstveni svetnik, strokovno-raziskovalni svetnik, razvojni svetnik.
III. POGOJI, KAZALCI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V ZNANSTVENE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v znanstvene nazive
5. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci.
Za izvolitev v znanstveni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalci raziskovalca in kvantitativni kazalci znanstvene uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalci raziskovalca
6. člen
(kvalitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne kazalce:
1. Asistent
– specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva ali II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– sposobnost za raziskovalno delo.
2. Asistent z magisterijem
– znanstveni magisterij,
– uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno, raziskovalno delo.
3. Asistent z doktoratom
– doktorat znanosti,
– objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana znanstveno raziskovalna dela, aktivna udeležba na mednarodnih strokovnih srečanjih),
– uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno vodenje projektov.
4. Znanstveni sodelavec
– doktorat znanosti,
– objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
– uveljavljenost v domači in mednarodni strokovni javnosti,
– izpolnjevanje pogojev za vodjo raziskovalnega projekta,
– samostojno obvladovanje raziskovalne problematike.
5. Višji znanstveni sodelavec
– doktorat znanosti,
– objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
– izkazana mednarodna odmevnost (citiranost),
– izpolnjevanje pogojev za vodjo raziskovalnega projekta,
– izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela,
– mentorska dejavnost: vodenje mladih raziskovalcev in vodenje ali sodelovanje pri vodenju diplomskih, magistrskih in doktorskih del,
– vsaj eno mesečno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih povezav.
6. Znanstveni svetnik
– doktorat znanosti,
– visoko kakovostna objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela,
– izkazana odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, z vabljenimi prispevki na strokovnih srečanjih, s članstvom v mednarodnih uredniških odborih,
– izpolnjevanje pogojev za vodjo raziskovalnega projekta,
– vodenje raziskovalne dejavnosti: domačih in mednarodnih projektov, mlajših sodelavcev in raziskovalnih skupin,
– mentorska dejavnost: vodenje mladih raziskovalcev in vodenje ali sodelovanje pri vodenju diplomskih, magistrskih, specialističnih in doktorskih del,
– vsaj tri mesečno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih povezav.
7. člen
(pedagoški in raziskovalni nazivi)
Nazivi, ki jih raziskovalci pridobijo na podlagi pogojev in meril za pridobitev nazivov na univerzi, so enakovredni nazivom, ki veljajo v raziskovalni dejavnosti, in se prevedejo, kot sledi:
– redni profesor, znanstveni svetnik = znanstveni svetnik
– izredni profesor, višji znanstveni sodelavec = višji znanstveni sodelavec
– docent, znanstveni sodelavec = znanstveni sodelavec
– asistent, predavatelj, višji predavatelj = asistent.
1.2. Kvantitativni kazalci znanstvene uspešnosti raziskovalca
8. člen
(kvantitativni kazalci)
Kvantitativne kazalce znanstvene uspešnosti določa pravilnik ARRS, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalce znanstvene uspešnosti:
1. Znanstveni sodelavec:
a) izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta, ki so določeni v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti. Kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti ali
b) izpolnjevati pogoje za vodjo aplikativnega raziskovalnega projekta, ki so določeni v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti. Kot časovni interval se upošteva obdobje zadnjih pet let.
2. Višji znanstveni sodelavec:
a) imeti najmanj 200 točk iz znanstvenih objav kandidata iz celotnega raziskovalnega obdobja,
b) izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta, ki so določeni v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti. Kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve in
c) imeti upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo), izračunanih z uporabo kvantitativnih meril, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, in sicer vsaj 150,od tega 100 od zadnje izvolitve.
3. Znanstveni svetnik:
a) imeti najmanj 300 točk iz znanstvenih objav kandidata iz celotnega raziskovalnega obdobja,
b) od zadnje izvolitve izpolnjevati pogoje za izvolitev v naziv višjega znanstvenega sodelavca. Za ocenjevanje se upošteva interval od zadnje izvolitve in
c) imeti upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo), izračunanih z uporabo kvantitativnih meril, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, in sicer vsaj 200, od tega 100 od zadnje izvolitve.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
9. člen
(merila)
Poleg kazalcev, določenih v 6. in 8. členu tega pravilnika, se znanstveno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
IV. POGOJI KAZALCI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V STROKOVNO-RAZISKOVALNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v strokovno-raziskovalne nazive
10. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci.
Za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalci raziskovalca in kvantitativni kazalci znanstvene in strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.
1.1. Kvalitativni kazalci raziskovalca
11. člen
(kvalitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne kazalce:
1. Asistent
– specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva oziroma II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– sposobnost za raziskovalno delo.
2. Višji asistent
– praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva oziroma II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo.
3. Višji strokovno-raziskovalni asistent
– praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) in izpolnjeni pogoji za vpis na podiplomski študij za pridobitev znanstvenega naziva oziroma II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– strokovne in organizacijske sposobnosti,
– najmanj šest let delovnih izkušenj.
4. Strokovno-raziskovalni sodelavec
– doktorat znanosti,
– publikacije s področja dejavnosti,
– strokovne in organizacijske sposobnosti,
– najmanj šest let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
5. Višji strokovno-raziskovalni sodelavec
– doktorat znanosti,
– publikacije s področja dejavnosti (znanstvene, aplikativne, razvojne),
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
– najmanj deset let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
6. Strokovno-raziskovalni svetnik
– doktorat znanosti,
– publikacije v znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih in uporabnih nalog (patenti, elaborati),
– strokovna širina (širok spekter znanja) in sposobnost uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
– najmanj 15 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
1.2. Kvantitativni kazalci strokovne in znanstvene uspešnosti raziskovalca
12. člen
(kvantitativni kazalci)
Kvantitativne kazalce strokovne in znanstvene uspešnosti raziskovalca določa Pravilnik, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
Kandidat mora za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalce strokovne in znanstvene uspešnosti:
1. Strokovno-raziskovalni sodelavec mora imeti upoštevano število točk najmanj 30, izračunanih z uporabo kvantitativnih kazalcev in meril za ocenjevanje znanstvene uspešnosti in bibliografskih kazalcev in meril strokovne uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, od tega:
– najmanj 1/3 točk, izračunanih na podlagi bibliografskih kazalcev in meril znanstvene uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti,
– najmanj 1/3 točk, izračunanih na podlagi bibliografskih kazalcev in meril strokovne uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
Za ocenjevanje se upošteva celotno raziskovalno obdobje.
2. Višji strokovno-raziskovalni sodelavec mora imeti upoštevano število točk najmanj 60, izračunanih z uporabo kvantitativnih kazalcev in meril za ocenjevanje znanstvene uspešnosti in bibliografskih kazalcev in meril strokovne uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, od tega:
– najmanj 1/3 točk, izračunanih na podlagi bibliografskih kazalcev in meril znanstvene uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti,
– najmanj 1/3 točk, izračunanih na podlagi bibliografskih kazalcev in meril strokovne uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
Za ocenjevanje se upošteva celotno raziskovalno obdobje.
3. Strokovno-raziskovalni svetnik mora imeti upoštevano število točk najmanj 120, izračunanih z uporabo kvantitativnih kazalcev in meril za ocenjevanje znanstvene uspešnosti in bibliografskih kazalcev in meril strokovne uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, od tega:
– najmanj 1/3 točk, izračunanih na podlagi bibliografskih kazalcev in meril znanstvene uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti,
– najmanj 1/3 točk, izračunanih na podlagi bibliografskih kazalcev in meril strokovne uspešnosti, določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
Za ocenjevanje se upošteva celotno raziskovalno obdobje.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
13. člen
(merila)
Poleg kazalcev, določenih v 11. in 12. členu tega pravilnika, se znanstveno in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
V. POGOJI, KAZALCI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V RAZVOJNE NAZIVE
1. Pogoji za izvolitev v razvojne nazive
14. člen
(pogoji)
Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci.
Za izvolitev v razvojni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalci raziskovalca in kvantitativni kazalci znanstvene in strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom. Raziskovalno razvojno delovanje obsega razvoj novih izdelkov, razvoj novih tehnologij in prenos raziskovalnih dosežkov v industrijo.
1.1. Kvalitativni in kvantitativni kazalci
15. člen
(kvalitativni in kvantitativni kazalci)
Kandidat mora za izvolitev v razvojni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne in kvantitativne kazalce:
1. Razvijalec
– specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– sposobnost za razvojno delo.
2. Višji razvijalec
– specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– uspešno razvojno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno razvojno delo,
– najmanj tri leta delovnih izkušenj.
3. Samostojni razvijalec
– praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– strokovne in organizacijske sposobnosti,
– najmanj šest let delovnih izkušenj.
4. Razvojni sodelavec
– praviloma znanstveni magisterij ali specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), najmanj pa visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– strokovne in organizacijske sposobnosti,
– razvojni rezultati (patenti, inovacije),
– najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja ali najmanj 20 točk, pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalcev in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti,
– najmanj šest let delovnih izkušenj.
5. Višji razvojni sodelavec
– znanstveni magisterij ali najmanj II. stopnja bolonjskega študijskega programa,
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju projektov,
– razvojni rezultati (patenti, inovacije),
– najmanj šest let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja ali najmanj 30 točk, pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalcev in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
– najmanj deset let delovnih izkušenj.
6. Razvojni svetnik
– doktorat znanosti,
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju najzahtevnejših projektov,
– vrhunski razvojni rezultat,
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti ter uspešno mentorstvo,
– najmanj 15 let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja,
– najmanj 40 točk, pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalcev in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih v Pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
2. Merila za ocenjevanje kakovosti
16. člen
(merila)
Poleg kazalcev, določenih v 15. členu tega pravilnika, se znanstveno in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.
Pri obravnavi kandidata se kot kvalitativno merilo uporabi in upošteva tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
VI. POSTOPEK IZVOLITVE
17. člen
(zahtevnejši pogoji)
Pri postopku izvolitve mora raziskovalna organizacija upoštevati minimalne pogoje in merila, določene s tem pravilnikom, lahko pa v svojem splošnem pravnem aktu določi zahtevnejše pogoje in merila za izvolitev oziroma s tem pravilnikom določene minimalne pogoje in merila bolj razdela.
18. člen
(organ za izvolitve)
V javni raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv, na podlagi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv, strokovni organ (strokovno telo) za izvolitve, določen z aktom o ustanovitvi ali splošnim pravnim aktom.
V raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv najmanj tri-člansko strokovno telo, imenovano s sklepom direktorja.
Člani strokovnega telesa iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo imeti enak ali višji raziskovalni naziv, kot je naziv, ki se dodeljuje kandidatu. Če se odloča o izvolitvi v raziskovalni naziv člana strokovnega telesa, se ta v postopku izvolitve izloči in se za ta postopek imenuje nadomestnega člana.
Postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv opredeli javna raziskovalna organizacija in raziskovalna organizacija s splošnim pravnim aktom – pravilnikom.
Raziskovalne organizacije v splošnem pravnem aktu iz prejšnjega odstavka opredelijo postopek za izvolitev raziskovalca v raziskovalni naziv. Pri določitvi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv se lahko raziskovalne organizacije sklicujejo neposredno na splošne pravne akte ARRS, ki jih morajo navesti.
V splošnem pravnem aktu iz četrtega odstavka tega člena se lahko opredeli ustrezen postopek za razvrstitev raziskovalca v posamezen raziskovalni naziv s sklepom direktorja, ob upoštevanju predpisanih pogojev in meril za izvolitev. Podelitev raziskovalnih nazivov s sklepom direktorja lahko traja do podelitve raziskovalnega naziva pristojnega organa, vendar največ za dobo enega leta.
Doba v nazivu, ki ga podeli direktor, se ne všteva v dobo za izvolitev v raziskovalni naziv, ki ga izvede pristojni organ.
19. člen
(veljavnost izvolitve)
Veljavnost izvolitve je za naziv:
– asistent                              3 leta
– asistent z magisterijem               3 leta
– asistent z doktoratom                 3 leta
– znanstveni sodelavec                   5 let
– višji znanstveni sodelavec             5 let
– znanstveni svetnik                   trajna.
Veljavnost izvolitve se na zahtevo raziskovalca ustrezno podaljša za čas porodniškega oziroma starševskega ali bolniškega dopusta, če ta traja več kot tri mesece.
Dobe izvolitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovno-raziskovalne oziroma razvojne nazive.
20. člen
(začetek postopka za izvolitev)
Postopek za izvolitev v višji naziv se začne na podlagi vloge raziskovalca, vendar ne prej kot šest mesecev pred potekom veljavnosti izvolitve.
Pri raziskovalcih, ki za 50% presegajo minimalno število točk na podlagi kvantitativnih kazalcev in meril za izvolitev in izkazujejo izjemne rezultate v zadnjem obdobju, se izjemoma lahko začne postopek za izvolitev predčasno, vendar šele po poteku polovice dobe veljavnega naziva.
21. člen
(izvolitev)
V postopku za izvolitev pristojni organ (strokovno telo) najprej pregleda, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev, nato obravnava vse kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti kandidata in pri tem posebej upošteva pet najpomembnejših znanstvenih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov, ki jih je navedel kandidat, in upošteva celotno bibliografijo kandidata, zavedeno v sistemu SICRIS (COBISS, WoS).
Na podlagi ugotovljenih pogojev in ostalih kazalcev in meril pristojni organ (strokovno telo) javne raziskovalne organizacije in raziskovalne organizacije predlaganega kandidata lahko izvoli v višji oziroma isti naziv ali pa predlog kandidata za izvolitev v predlagani raziskovalni naziv zavrne.
V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, lahko raziskovalna organizacija predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS.
Če kandidat meni, da je v postopku izvolitve prišlo do kršitev, ki bi lahko vplivale na odločitev, sme v roku osem dni od prejema sklepa podati obrazloženo pisno vlogo z dokazili, v kateri predlaga, da pristojni organ ponovno preuči že sprejeto odločitev.
Organ, ki odloča o izvolitvi, lahko potrdi svojo prvotno odločitev ali pa sklep razveljavi in sprejme novo odločitev na podlagi predloga komisije, ki se za tak primer imenuje v raziskovalni organizaciji.
Postopek za izvolitev mora biti zaključen v šestih mesecih od vložitve vloge v skladu z 20. členom tega pravilnika.
Izvolitveno obdobje velja od dneva, ko se je iztekla prejšnja veljavnost izvolitve.
Raziskovalcem, ki jim v času postopka za izvolitev poteče veljavnost raziskovalnega naziva, strokovno telo s sklepom podaljša veljavnost naziva do zaključka postopka.
22. člen
(možne ponovne izvolitve v isti naziv)
Na podiplomski stopnji (asistent in asistent z magisterijem) je raziskovalec lahko še enkrat izvoljen v isti naziv.
Asistent z doktoratom je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu največ šest let).
Ponovna izvolitev v naziv znanstvenega sodelavca in višjega znanstvenega sodelavca ni omejena.
Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.
V strokovno-raziskovalni naziv asistent, višji asistent in v razvojni naziv: razvijalec, višji razvijalec so lahko raziskovalci še največ enkrat izvoljeni v isti naziv.
V naziv višji strokovno-raziskovalni asistent, strokovno-raziskovalni sodelavec in višji strokovno-raziskovalni sodelavec in samostojni razvijalec, razvojni sodelavec in višji razvojni sodelavec so lahko raziskovalci izvoljeni večkrat v isti naziv.
Izvolitev v naziv strokovno-raziskovalni svetnik in razvojni svetnik je trajna.
Za ponovno izvolitev v isti naziv je v obdobju od zadnje izvolitve potrebno doseči najmanj polovico točk, kolikor jih je potrebno za izvolitev v višji naziv.
Če kandidat ne doseže pogojev za ponovno izvolitev v isti naziv, se ga lahko izvoli v nižji naziv, za katerega izpolnjuje pogoje.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVILNIKA
23. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja strokovno telo ARRS, ki ga imenuje Znanstveni svet ARRS.
Raziskovalne organizacije, ki volijo raziskovalce v raziskovalne nazive, morajo strokovnemu telesu iz prvega odstavka tega člena, na njegovo zahtevo predložiti vso potrebno dokumentacijo.
Če strokovno telo ugotovi, da raziskovalna organizacija pri izvolitvi raziskovalca v raziskovalni naziv ni upoštevala minimalnih pogojev, kazalcev in meril, določenih s tem pravilnikom, oziroma pogojev in meril, določenih v svojem splošnem pravnem aktu, obvesti o ugotovljeni nepravilnosti ARRS, ki raziskovalno organizacijo pozove, da v 30 dneh odpravi nepravilnosti. Če v predpisanem roku raziskovalna organizacija ne odpravi nepravilnosti, raziskovalec z neveljavnim nazivom ni upravičen do financiranja iz državnega proračuna.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(prevedba raziskovalnih nazivov)
Raziskovalne organizacije izvedejo uvrstitev vseh raziskovalcev v raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom, tudi za znanstvene svetnike, čeprav je njihova izvolitev trajna, v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Raziskovalna organizacija izda raziskovalcu pisno obvestilo.
Veljavnost izvolitve raziskovalca v raziskovalni naziv se z uvrstitvijo raziskovalca v raziskovalni naziv, določen s tem pravilnikom, ne spreminja in velja do izteka veljavnosti izvolitve.
25. člen
(prenehanje veljavnosti raziskovalnih nazivov)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati raziskovalno-razvojni nazivi.
Do uveljavitve tega pravilnika dodeljeni raziskovalno-razvojni nazivi se smiselno prevedejo v strokovno-raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom. Šteje se, da na dan uveljavitve tega pravilnika:
– asistent izpolnjuje pogoje za asistenta,
– asistent – specialist izpolnjuje pogoje za višjega asistenta,
– višji raziskovalno-razvojni asistent izpolnjuje pogoje za višjega strokovno-raziskovalnega asistenta,
– raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
– višji raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za višjega strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
– raziskovalno-razvojni svetnik izpolnjuje pogoje za strokovno-raziskovalnega svetnika.
26. člen
(strokovni sodelavec v humanistiki)
Nazivi strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki se ne dodeljujejo.
Raziskovalci, izvoljeni v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni strokovni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki, obdržijo pridobljeni naziv ali se prevedejo v strokovno-raziskovalni naziv.
27. člen
(uskladitev splošnih aktov)
Raziskovalne organizacije morajo uskladiti obstoječe splošne pravne akte z določbami tega pravilnika v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
O uskladitvi splošnih aktov s tem pravilnikom morajo raziskovalne organizacije pisno obvestiti ARRS.
28. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 9., 10., 11. in 12. člena Pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94, 1/98, 35/98 in 52/98).
29. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-32/2007-1
Ljubljana, dne 17. decembra 2008
EVA 2008-1647-0003
Predsednik
Upravnega odbora
prof. dr. Tadej Bajd l.r.