Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2006 z dne 19. 9. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2006 z dne 19. 9. 2006

Kazalo

4158. Pravilnik o bivanju v dijaških domovih, stran 10056.

Na podlagi drugega odstavka 29. člena in desetega odstavka 42. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01) in drugega odstavka 59. člena in enajstega odstavka 86. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) ter za izvrševanje drugega odstavka 41. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o bivanju v dijaških domovih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) S tem pravilnikom se urejajo pogoji in postopek sprejema in bivanja v javnih dijaških domovih, postopki uresničevanja in varstva pravic in obveznosti dijakov in študentov višjih šol, ki bivajo v njih, ter dokumentacija, ki se nanaša na dejavnost dijaških domov.
(2) Ta pravilnik se uporablja tudi v dijaških domovih, ki so organizirani v okviru šol oziroma drugih zavodov.
(3) V zasebnih dijaških domovih, ki se financirajo iz javnih sredstev za izvajanje javne službe, se določbe tega pravilnika uporabljajo, če je tako določeno s pogodbo o financiranju.
2. člen
(pravica bivanja v dijaškem domu)
(1) Pravico bivanja v dijaškem domu ima vsaka oseba, ki ima status dijaka ali študenta višje strokovne šole in je sprejeta v dom v skladu s pogoji in po postopku, določenim s tem pravilnikom.
(2) Če po sprejemu dijakov oziroma študentov višjih strokovnih šol ostanejo še prosta mesta, dijaški dom lahko sprejme študente visokošolskih zavodov, ki jih razporedijo organi, pristojni za sprejem v študentske domove v visokošolskih središčih, v skladu s predpisi o sprejemanju študentov v študentske domove. Pogoji bivanja in način uresničevanja pravic in obveznosti študentov visokošolskih zavodov se uredijo z domskimi pravili v skladu s predpisi, ki veljajo za bivanje v študentskih domovih.
(3) Za druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu pod posebnimi pogoji oziroma dnevno obiskujejo določene interesne dejavnosti ali druge aktivnosti, se pogoji in pravila bivanja uredijo z domskimi pravili.
(4) Če dijaški dom med šolskim letom v nezasedene nastanitvene zmogljivosti nastani osebe, ki nimajo statusa dijaka oziroma študenta, določi pogoje bivanja v skladu z domskimi pravili, tako da zagotovi nemoteno bivanje in izvajanje pravic in obveznosti dijakov in študentov v dijaškem domu v skladu s predpisi.
II. SPREJEM IN BIVANJE
A) Postopek sprejema v dijaški dom
3. člen
(razpisni postopek)
(1) Dijaški dom določi posebej za dijake in posebej za študente višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti) število prostih mest za sprejem novincev za naslednje šolsko oziroma študijsko leto in si k temu pridobi soglasje ministra, pristojnega za dijaške domove (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Ministrstvo, pristojno za dijaške domove (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), javno objavi skupen razpis prostih mest v vseh dijaških domovih sočasno z razpisom za vpis v srednje oziroma višje strokovne šole. V tem razpisu se lahko objavijo tudi podatki o prostih mestih in pogojih sprejema ter bivanja v zasebnih dijaških domovih.
(3) Dijaški dom izvaja informativne dneve, na katerih kandidate seznani s pogoji bivanja v njem, praviloma sočasno, kot jih izvajajo šole.
(4) Kandidati se prijavijo v roku, določenem z razpisom, v en dijaški dom, v naslednjem roku lahko prijavo prenesejo v drug dijaški dom. Kandidati se prijavijo na obrazcu, ki ga določi minister (v nadaljnjem besedilu: prijavnica) in objavi na spletni strani ministrstva.
(5) Dijaški dom lahko sprejme kandidata tudi zunaj rokov iz prejšnjega odstavka, če ima prosto mesto.
4. člen
(postopek in merila izbire ob omejitvi sprejema)
(1) Če je prijav več, kot je prostih mest, se kandidati izberejo na podlagi meril, ki jih na predlog skupnosti dijaških domov določi minister.
(2) Izbirni postopek izvaja komisija strokovnih delavcev, ki jo imenuje ravnatelj. O izbiri odloči ravnatelj na predlog izbirne komisije.
5. člen
(postopek sprejema)
(1) Po izteku vpisnega postopka v srednje oziroma višje strokovne šole (v nadaljnjem besedilu: šole) dijaški dom preveri, ali ima prijavljeni kandidat status dijaka oziroma študenta. Podatek o statusu dijaka oziroma študenta si pridobi neposredno od šole, ki jo je kandidat navedel na prijavnici. Če kandidat ni sprejet oziroma se ni vpisal v šolo, ki jo je navedel v prijavnici, mora v treh dneh po prejemu sklepa o sprejemu v šolo sporočiti dijaškemu domu, v katero šolo se je vpisal.
(2) Dijaški dom odloči o sprejemu kandidata v dijaški dom v osmih dneh po končanem vpisnem postopku v šolo.
(3) Kandidata se obvesti o sprejemu tako, da se mu vroči sklep o sprejemu v dijaški dom najpozneje naslednji dan po opravljenem sprejemnem postopku. Če ga kandidat ne prevzame v dijaškem domu v tem roku, se mu ga najpozneje naslednji dan pošlje priporočeno po pošti.
(4) V sklepu o sprejemu se za kandidate, ki niso sprejeti, navedejo razlogi za nesprejem in možnost pritožbe zoper odločitev o izbiri.
(5) Kandidatu, ki je sprejet v dijaški dom, se skupaj s sklepom vroči oziroma pošlje v podpis tudi pogodba o bivanju v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: nastanitvena pogodba).
6. člen
(sklenitev nastanitvene pogodbe)
(1) Dijaški dom sklene nastanitveno pogodbo z vsakomer, kogar sprejme v dijaški dom praviloma pred nastanitvijo.
(2) Nastanitvena pogodba se sklene za obdobje trajanja izobraževalnega oziroma študijskega programa, v katerega se je kandidat vpisal, razen če se pogodbeni stranki ne sporazumeta o krajšem obdobju bivanja v dijaškem domu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se s študenti visokošolskih zavodov nastanitvena pogodba sklene pod pogoji, ki veljajo za njihovo bivanje v študentskih domovih.
(4) Nastanitvena pogodba se podpiše v 15 dneh po prejemu sklepa o sprejemu v dijaški dom. Če kandidat v tem roku ne podpiše nastanitvene pogodbe, se šteje, da ne želi bivati v dijaškem domu, v katerega je bil sprejet, in se o tem izda ugotovitveni sklep.
(5) Nastanitveno pogodbo za mladoletnega dijaka podpišejo poleg njega še njegovi starši oziroma zakoniti zastopnik (v nadaljnjem besedilu: starši) ali njihov pooblaščenec, za polnoletnega dijaka oziroma študenta pa se poleg njih podpišejo še starši ali druga polnoletna zaposlena oseba kot pogodbeni porok.
7. člen
(vsebina nastanitvene pogodbe)
(1) Z nastanitveno pogodbo se uredijo medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na pogoje bivanja v dijaškem domu, cena oskrbnine oziroma drugih stroškov bivanja in način njenega plačevanja.
(2) V nastanitveni pogodbi se lahko še:
– določijo dnevi prisotnosti oziroma odsotnosti (med vikendom, prazniki, šolskimi počitnicami in podobno) v skladu s šolskim oziroma študijskim koledarjem,
– uredi način sodelovanja s starši dijaka in njihova pooblastila dijaškemu domu iz 26. člena tega pravilnika,
– določi način uporabe osebnih stvari (na primer: računalnika in podobne opreme v dijaškem domu) v skladu z domskimi pravili in
– uredijo druge zadeve, ki so pomembne za bivanje v dijaškem domu.
(3) Sestavni del nastanitvene pogodbe so lahko tudi druge priloge, ki jih dijaški dom določi z domskimi pravili.
8. člen
(posebne prilagoditve pogojev bivanja)
(1) Kandidat s posebnimi potrebami ima pravico, da se zanj z nastanitveno pogodbo uredijo posebni pogoji bivanja.
(2) Na predlog kandidata se z nastanitveno pogodbo lahko določijo posebni pogoji oziroma prilagoditve bivanja v dijaškem domu, ki štejejo za nadstandardne storitve in se dodatno plačujejo.
(3) Na predlog dijaka oziroma študenta, staršev ali strokovnih služb dijaškega doma ali drugih pristojnih institucij lahko dijaški dom sklene z dijakom in starši oziroma študentom poseben dogovor o načinu izvajanja določenih medsebojnih pravic in obveznosti oziroma prilagoditvi bivalnih pogojev, če bi s tem prispevali k večji učinkovitosti vzgojnega dela oziroma posebnim potrebam dijaka oziroma študenta.
(4) Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene v pisni obliki in je sestavni del nastanitvene pogodbe.
B) Stroški bivanja v dijaškem domu
9. člen
(stroški bivanja)
Stroški bivanja v dijaškem domu se krijejo iz:
– oskrbnine,
– prihodkov iz državnega in občinskega proračuna za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti v domu in investicijsko vzdrževanje ter
– drugih virov.
10. člen
(oskrbnina)
(1) Z oskrbnino se krijejo stroški za prehrano in nastanitev v dijaškem domu.
(2) Dijaki in študenti plačujejo oskrbnino, ki se določi v skladu z 11. členom tega pravilnika. Druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu, plačujejo ekonomsko oskrbnino, ki jo določi dijaški dom sam.
11. člen
(postopek določitve oskrbnine)
(1) Izhodiščno ceno oskrbnine določi minister na predlog komisije za določanje oskrbnine v dijaških domovih (v nadaljnjem besedilu: komisija za oskrbnino).
(2) Komisijo za oskrbnino imenuje minister za štiri leta in ima sedem članov: dva predstavnika skupnosti dijaških domov, tri predstavnike strokovnih institucij s področja šolstva, zdravstva in socialnih zadev in dva predstavnika ministrstva. Strokovno-tehnična opravila zanjo opravlja strokovna služba ministrstva.
(3) Komisija za oskrbnino oblikuje predlog izhodiščne cene oskrbnine in predlog soglasja ministra k nadstandardni ceni oskrbnine.
(4) Izhodiščna cena oskrbnine se določi na podlagi standardov in normativov, določenih za posamezne stroške glede na strukturo stroškov bivanja in prehrane v dijaškem domu.
(5) Ceno oskrbnine določi svet dijaškega doma (standardna oskrbnina) in lahko odstopa od izhodiščne cene največ za 10 odstotkov glede na dejanske stroške. O tem dijaški dom obvesti ministrstvo.
(6) Cena oskrbnine lahko iz utemeljenih razlogov odstopa od izhodiščne cene tudi za več kot 10 odstotkov, če s tem soglaša minister (nadstandardna oskrbnina). V tem primeru je treba v vlogi za soglasje utemeljiti razliko in razloge za odstopanje od standardne cene oskrbnine.
12. člen
(plačevanje oskrbnine)
(1) Stroški nastanitve in prehrane se zaračunavajo za vse dneve pouka v šolskem letu oziroma študijskih obveznosti v študijskem letu v skladu s šolskim oziroma študijskim koledarjem in jih dijak oziroma študent plačuje mesečno.
(2) Mesečna oskrbnina se zmanjša za stroške nabavne vrednosti živil za predvidene obroke prehrane za vse dni odsotnosti, če dijak oziroma študent odsotnost napove vsaj dan prej, in sicer do ure, ki jo določi dijaški dom z domskimi pravili.
(3) Študent, ki se ne prehranjuje v dijaškem domu, plačuje le stroške nastanitve.
C) Splošni pogoji bivanja v dijaškem domu
13. člen
(naloge dijaškega doma)
Naloge dijaškega doma so zlasti:
– zagotavljati bivanje in vzgojo dijakov v času bivanja v njem v skladu s standardi bivanja in vzgojnim programom,
– določiti pogoje sprejema in bivanja, organiziranost in način dela in jih predstaviti zainteresirani javnosti,
– določiti domska pravila in
– sodelovati s šolo, v kateri se dijak izobražuje, in starši dijaka.
14. člen
(domska pravila)
(1) Z domskimi pravili se uredijo zlasti:
– pogoji bivanja v dijaškem domu,
– način plačevanja oskrbnine,
– hišni (domski) red,
– pravice in dolžnosti ter disciplinska odgovornost študentov in drugih oseb, ki bivajo v njem,
– način zagotavljanja varnosti in zdravja pri izvajanju dejavnosti v dijaškem domu,
– merila in postopki podeljevanja nagrad in priznanj in
– druge zadeve v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
(2) Domska pravila določi ravnatelj po predhodnem mnenju vzgojiteljskega zbora. K delu domskih pravil, ki zadevajo posamezne stanovalce, podajo predhodno mnenje dijaki oziroma študenti ali njihove skupnosti. K delu domskih pravil, ki se nanašajo na dijake, poda predhodno mnenje tudi svet staršev.
15. člen
(hišni red)
(1) V hišnem redu se posebej določijo pogoji in pravila za dijake ter pogoji in pravila za študente in druge osebe, ki bivajo v dijaškem domu. Če študentje in druge osebe bivajo v dijaškem domu sočasno z dijaki, se hišni red prilagodi tako, da se podredi pravilom, ki veljajo za dijake.
(2) Hišni red mora dijaški dom javno objaviti. Hišni red vsebuje zlasti:
– poslovni čas (čas prihodov, izhodov, obiskov in drugo),
– urnik aktivnosti in obveznosti dijakov (učenje, obroki, počitek, dežurstvo, druge dejavnosti, nočni čas),
– pogoje in pravila v zvezi s prenočevanjem, odsotnostjo, zdravjem in podobno,
– sobni red (razpored in uporaba sob, oprema, čiščenje sob, obiski),
– način obveščanja in sodelovanja bivajočih v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na njih,
– varovanje objektov, način zagotavljanja zdravja, varnosti in zasebnosti in
– druge pogoje bivanja za druge osebe.
16. člen
(območje dijaškega doma)
(1) Območje dijaškega doma so vsi notranji in zunanji prostori dijaškega doma (stavbni objekti, dvorišča, igrišča, zelenice, park in podobno), s katerimi dijaški dom upravlja.
(2) Opustitve ali dejanja, ki se v skladu s tem pravilnikom obravnavajo kot kršitve pravil in dolžnosti, so tista, ki so se zgodila v dijaškem domu, v okviru domske dejavnosti zunaj dijaškega doma ali med dijaki oziroma študenti in drugimi bivajočimi v dijaškem domu ter osebjem dijaškega doma.
17. člen
(ugotavljanje statusa med bivanjem)
(1) Dijak oziroma študent mora najpozneje naslednji dan po izteku vpisnega roka v šolo sporočiti dijaškemu domu, ali se je vpisal v naslednji letnik. O spremembah v zvezi z njegovim statusom, ki vplivajo na njegovo pravico bivanja v dijaškem domu, je dolžan sproti obveščati dijaški dom.
(2) Dijaški dom lahko v času trajanja nastanitvene pogodbe sam preverja ali ima dijak oziroma študent še status, na podlagi katerega ima pravico bivati v dijaškem domu.
18. člen
(prenehanje bivanja v dijaškem domu)
(1) Dijaku oziroma študentu preneha pravica bivanja v dijaškem domu z dnem izteka roka, določenega v nastanitveni pogodbi.
(2) Če dijaku oziroma študentu preneha status dijaka oziroma študenta v šoli pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka, sočasno preneha nastanitvena pogodba in se mora ta izseliti iz dijaškega doma najpozneje naslednji dan po prenehanju statusa.
(3) Če dijak oziroma študent želi pred iztekom pogodbenega obdobja izstopiti iz dijaškega doma, mora to sporočiti vsaj 30 dni pred nameravanim izstopom. Če mladoletni dijak želi izstopiti na lastno željo, mora predložiti tudi pisno soglasje staršev.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, se lahko iz utemeljenih razlogov sporazumno določi drug datum prenehanja nastanitvene pogodbe oziroma izstopa iz dijaškega doma.
(5) Če je dijak oziroma študent izključen iz dijaškega doma, se mora izseliti najpozneje naslednji dan po izvršljivosti sklepa o izključitvi iz dijaškega doma.
(6) Mladoletnega dijaka se ne sme izseliti iz dijaškega doma, dokler starši ali druge pooblaščene osebe oziroma pristojni organi ne zagotovijo njegovega prevzema oziroma spremstva.
(7) Ob izstopu dijaški dom izda dijaku oziroma študentu potrdilo o izstopu, ki vsebuje njegovo izjavo o izstopu in potrdilo dijaškega doma o tem, ali je dijak oziroma študent vrnil prejeto domsko opremo in poravnal druge obveznosti do dijaškega doma.
(8) Prenehanje oziroma podaljšanje bivanja drugih oseb se uredi z domskimi pravili v skladu s predpisi.
19. člen
(podaljšanje bivanja)
(1) Pogodba o bivanju v dijaškem domu se lahko na zahtevo dijaka oziroma študenta podaljša za določen čas, če je to potrebno zaradi opravljanja izpitov ali drugih obveznosti po izobraževalnem oziroma študijskem programu, ne glede na to, ali se izobražujejo redno ali izredno.
(2) Če je v dijaškem domu število prostih mest manjše, kot je prijav za sprejem oziroma podaljšanje bivanja, v izbirnem postopku za sprejem sodelujejo tudi kandidati iz prejšnjega odstavka.
III. VZGOJNA OBRAVNAVA DIJAKOV
V DIJAŠKEM DOMU
A) Splošna vzgojna obravnava dijakov
20. člen
(načela vzgojne obravnave)
(1) Vzgojna obravnava dijakov v dijaškem domu poteka v okviru celovite vzgojno-izobraževalne dejavnosti dijaškega doma v skladu s cilji in načeli vzgojnega programa za dijaške domove. Vzgojna obravnava zajema izvajanje vzgojnega programa in vzgojno ukrepanje v skladu s tem pravilnikom po načelu največje koristi dijaka.
(2) Vzgojitelj seznanja dijake s pravili, dolžnostmi in prepovedmi, ki veljajo v dijaškem domu, in jih opozarja na možne posledice kršitev.
(3) Pri obravnavi vzgojne problematike v dijaškem domu vzgojitelj sodeluje s starši dijaka, z domsko in šolsko svetovalno službo ter z drugimi strokovnimi službami in osebami zunaj dijaškega doma.
21. člen
(vzgojne skupine)
(1) Vzgojno delo v okviru vzgojne skupine se organizira glede na letnik in smer izobraževanja.
(2) Vzgojno skupino vodi matični vzgojitelj, ki organizira življenje in delo v skupini in je mentor skupine ter skrbi za njeno delovanje.
(3) Dijaki vzgojne skupine izvolijo svoje predstavnike za delo v vzgojni skupini in domski skupnosti v skladu z domskimi pravili in pravili dijaške skupnosti.
22. člen
(organizirano delovanje dijakov)
(1) Dijaki se lahko organizirajo v domsko skupnost. Domska skupnost deluje v skladu s svojimi avtonomnimi pravili in se praviloma sestaja zunaj načrtovanih dejavnosti dijaškega doma.
(2) Domska skupnost ima lahko mentorja, ki ga izmed strokovnih delavcev na predlog dijakov imenuje ravnatelj.
(3) Dijaški dom zagotovi osnovne pogoje za delo domske skupnosti (prostor in potrebne informacije).
(4) Vzgojiteljski zbor, svet staršev in svet dijaškega doma vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude domske skupnosti. O svojih stališčih in odločitvah seznanijo dijake.
23. člen
(varstvo osebnih podatkov in zasebnosti dijakov)
(1) Pri izvajanju domske dejavnosti je dijaški dom dolžan zagotavljati varovanje osebnih podatkov dijaka in njegovo zasebnost v skladu s predpisi.
(2) Strokovni delavci oziroma druge pooblaščene osebe lahko pri neposrednem izvajanju svojih pristojnosti oziroma nalog v skladu z vzgojnim programom oziroma drugimi dejavnosti doma vstopajo v sobo dijaka ob upoštevanju dijakove zasebnosti.
(3) Druge osebe oziroma obiskovalci lahko z vednostjo vzgojitelja vstopijo v dijakovo sobo le, če to dijak sam dovoli. Če več dijakov biva v isti sobi, morajo za vstop drugih oseb v sobo vsi soglašati.
24. člen
(sodelovanje s starši)
Dijaški dom ob začetku šolskega leta dijaka in njegove starše seznani s pravili, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti dijakov v času bivanja v dijaškem domu. Sodelovanje s starši dijaka se izvaja v okviru roditeljskih sestankov, z obveščanjem staršev prek njihovih predstavnikov v svetu staršev in svetu zavoda, z neposrednim osebnim stikom, pisno ali po telefonu ter na druge načine.
25. člen
(obveznosti staršev)
Starši so dolžni:
– izvrševati sklenjeno pogodbo o bivanju dijaka v domu,
– spremljati dijakovo bivanje in sodelovati pri vzgojni obravnavi,
– obveščati dijaški dom o zadevah, ki so pomembne za vzgojno-izobraževalno delo, dijakovo varnost in zdravje ter
– aktivno sodelovati s strokovnimi delavci dijaškega doma.
26. člen
(pooblastila staršev)
(1) Starši dijaka lahko pooblastijo dijaški dom za:
– sodelovanje s šolo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela, in sicer za pridobivanje podatkov o uspehu dijaka v šoli oziroma vpogled v dokumente šole, ki se nanašajo nanj,
– obravnavo ali svetovanje domske svetovalne službe v primeru razvojnih ali učnih težav,
– udeležbo dijaka na ekskurzijah, prireditvah, športnih in drugih tekmovanjih v organizaciji doma,
– opravičevanje dijaka v primeru odsotnosti od pouka,
– uresničevanje pravic dijaka na podlagi zdravstvenega zavarovanja,
– zastopanje pravic dijaka pred državnimi in drugimi institucijami oziroma organi v nujnih primerih, ko starši ne morejo biti prisotni in
– pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, ki so nujni za zagotavljanje zdravstvenega varstva dijaka in za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v dijaškem domu.
(2) Pooblastila iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka si dijaški dom pridobi pred začetkom obravnave oziroma izvajanja dejavnosti, druga pooblastila pa so lahko sestavni del nastanitvene pogodbe.
27. člen
(sodelovanje s šolo)
Dijaški dom ob začetku šolskega leta pisno obvesti šolo o dijakih šole, ki bivajo v dijaškem domu. Sodelovanje s šolo se izvaja v okviru roditeljskih sestankov, govorilnih ur, pisnega ali telefonskega obveščanja pristojnih organov šole in na druge načine.
28. člen
(pohvale, priznanja in nagrajevanje)
(1) Dijaški dom lahko z domskimi pravili določi pogoje in merila ter postopek izrekanja pohval, priznanj in podeljevanja nagrad dijakom, ki se s svojim delom in vedenjem odlikujejo ter izkazujejo druge vrline oziroma sposobnosti.
(2) Pobude za pohvale, priznanja in nagrade lahko dajejo dijak, vzgojna skupina, strokovni delavci dijaškega doma in drugi.
(3) O podelitvi pohval, priznanj oziroma nagrad odločajo strokovni delavci v skladu z domskimi pravili dijaškega doma.
B) Pravice in dolžnosti ter prepovedi
29. člen
(pravice dijakov)
Dijak ima v dijaškem domu pravico do:
– uporabe sobe in opreme v sobi ter drugih pogojev bivanja, določenih v skladu normativi in standardi bivanja v dijaškem domu ter domskimi pravili,
– prehrane, učenja in prostega časa ter vzgojne obravnave,
– zagotovitve zasebnosti in osebne varnosti,
– uporabe materialnih sredstev, namenjenih vzgoji in izobraževanju,
– nočnega počitka in miru ter drugih pogojev za učenje v skladu normativi in standardi bivanja v dijaškem domu ter domskimi pravili,
– delovanja pri organiziranih skupnih dejavnostih,
– udeležbe in sodelovanja na vseh prireditvah in drugih aktivnostih,
– prilagoditve pogojev bivanja glede na posebne potrebe,
– pravočasne in objektivne informacije v zvezi z njim,
– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja in
– spoštljive obravnave v skladu z zakonom, mednarodnimi predpisi o človekovih in otrokovih pravicah, splošnimi pravili vedenja ter drugimi civilizacijskimi vrednotami.
30. člen
(dolžnosti dijakov)
Dolžnosti dijakov v času bivanja v dijaškem domu so:
– da upoštevajo določila tega pravilnika in domska pravila,
– da redno in pravočasno obiskujejo učne ure in druge oblike organiziranega dela v skladu z domskimi pravili,
– da redno in pravočasno opravljajo svoje obveznosti, določene z domskimi pravili,
– da dijakov in delavcev dijaškega doma ne ovirajo in ne motijo pri delu,
– da ravnajo v skladu z navodili in odločitvami vzgojiteljev in drugih pristojnih organov dijaškega doma,
– da skrbijo za lastno zdravje in varnost in ne ogrožajo zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
– da upoštevajo navodila in pravila za zagotavljanje požarne varnosti in zdravja pri dejavnostih, pri katerih sodelujejo,
– da pri svojem ravnanju upoštevajo predpise, medsebojne pravice in obveznosti ter spoštujejo splošna pravila vedenja in civilizacijske vrednote,
– da se spoštljivo vedejo do dijakov, vzgojiteljev in drugih oseb,
– da skrbijo za urejenost in snažnost sobe, dijaškega doma in domskega okolja ter
– da sooblikujejo ugled dijaškega doma in okolja, v katerem bivajo.
31. člen
(prepovedi)
V domu je prepovedano:
– nasilno (verbalno, psihično, fizično ali spolno) vedenje,
– izvajanje nasilnih načinov uvajanja novincev v dijaški dom,
– prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje, omogočanje, uživanje alkohola ali drugih drog,
– kajenje,
– prihajanje in prisotnost pod vplivom alkohola ali drugih drog,
– prinašanje, posedovanje in uporaba predmetov in sredstev, ki lahko ogrožajo varnost in zdravje ljudi in premoženja,
– ogrožanje varnosti in zdravja drugih in svojega,
– ogrožanje življenja živali in rastlin,
– onesnaževanje oziroma uničevanje žive in nežive narave in
– kakršnakoli druga dejanja oziroma opustitve, ki povzročajo škodo dijaku ali drugim oziroma ogrožajo ljudi, naravo, okolje, stvari in premoženje.
C) Kršitve dolžnosti in prepovedi
32. člen
(odgovornost dijakov)
(1) Dijak je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti in odgovarja za kršitve dolžnosti, pravil in prepovedi, določenih s tem pravilnikom in domskimi pravili.
(2) Za storjene kršitve se lahko dijaku izrečejo vzgojni ukrepi in določi povrnitev povzročene škode.
(3) Kršitve pravil, dolžnosti in prepovedi oziroma opustitve dolžnosti, določenih v skladu s tem pravilnikom, so lahko lažje, težje in najtežje kršitve.
33. člen
(lažje kršitve)
Lažje kršitve so:
– motenje bivanja oziroma drugih dejavnosti v dijaškem domu,
– neprimerno ravnanje do dijakov oziroma delavcev v dijaškem domu,
– prekoračitve oziroma neupoštevanje časovnih obveznosti oziroma drugih pravil bivanja, določenih s hišnim redom doma (izhodov, prihodov, obiskov, sobivanja, učnih ur),
– kršitev prepovedi kajenja v prostorih dijaškega doma,
– malomarno ravnanje z domsko opremo in napravami ter drugim premoženjem dijaškega doma, bivajočih ali drugih oseb v dijaškem domu in
– nedovoljena uporaba prostorov, opreme in naprav v dijaškem domu.
34. člen
(težje kršitve)
Težje kršitve so:
– prihod v dijaški dom pod vplivom alkohola ali drog,
– uživanje alkohola ali drog v dijaškem domu,
– posedovanje alkohola ali drog v dijaškem domu,
– posedovanje oziroma uporaba predmetov in sredstev, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženja v dijaškem domu,
– nedovoljena nočna odsotnost iz dijaškem doma,
– nedovoljeno prenočevanje drugih oseb v sobi,
– žaljiv odnos do dijakov ali delavcev dijaškega doma in drugih oseb,
– izvajanje nasilnih načinov uvajanja novincev v dijaški dom,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu in o protipožarni varnosti v dijaškem domu,
– manjša tatvina,
– ponarejanje dokumentov in
– povzročitev manjše materialne škode na domskem premoženju, premoženju prebivalcev dijaškega doma ali drugih oseb v dijaškem domu iz hude malomarnosti ali namenoma.
35. člen
(najtežje kršitve)
Najtežje kršitve so:
– nasilno izražanje nestrpnosti do različnosti ljudi, storjeno v dijaškem domu ali zoper bivajoče v dijaškem domu,
– verbalno, psihično, fizično in spolno nasilje v okviru doma ali zoper bivajoče oziroma druge osebe v dijaškem domu,
– prodajanje ali razpečevanje drog ali napeljevanje k uživanju drog v okviru dijaškega doma oziroma med bivajočimi v dijaškem domu,
– grožnje s sredstvi, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženja v dijaškem domu oziroma med bivajočimi v dijaškem domu, in
– povzročitev velike materialne škode na domskem premoženju, premoženju prebivalcev dijaškega doma ali drugih oseb v dijaškem domu iz hude malomarnosti ali namenoma.
Č) Postopek vzgojnega ukrepanja
36. člen
(splošna načela in pravila vzgojnega ukrepanja)
(1) Namen vzgojnega ukrepanja je, da se dijaku, ki je storil kršitev, na podlagi individualne obravnave s konkretnimi vzgojnimi ukrepi pomaga pri zavedanju o teži in posledicah storjene kršitve in spremembi vedenja. Pri vzgojnem ukrepanju je treba dijaku zagotavljati uresničevanje njegovih temeljnih pravic, varstvo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti ter osebno, duhovno in telesno integriteto. Ob tem je treba zagotoviti nemoteno izvajanje dejavnosti v dijaškem domu.
(2) Pri odločitvi o izbiri ukrepa mora vzgojitelj oziroma drug pristojen organ upoštevati primernost in izvedljivost ukrepa ter pretehtati njegove vzgojne in druge učinke.
(3) O uvedbi in poteku postopka vzgojnega ukrepanja se vodi pisna dokumentacija, ki vsebuje zlasti predlog za uvedbo postopka, zapisnik o obravnavi, izjavo oziroma zagovor dijaka, odločitev o vzgojnem ukrepu in njegovi izvršitvi, pritožbenem postopku in druge podatke, ki so nujni za pravilno izvedbo tega postopka.
(4) Vzgojno ukrepanje v skladu s tem pravilnikom izvajajo organi dijaškega doma in sicer: vzgojitelj, oddelčni vzgojiteljski zbor in vzgojiteljski zbor. Vzgojiteljski zbor sestavljajo vzgojitelji in drugi strokovni delavci dijaškega doma. Če vzgojiteljski oziroma oddelčni vzgojiteljski zbor sestavljajo manj kot trije strokovni delavci, ravnatelj imenuje tričlansko komisijo, v kateri so še zunanji strokovni delavci, ki izvaja pristojnosti vzgojiteljskega oziroma oddelčnega vzgojiteljskega zbora.
(5) Če sta šola in dijaški dom v sestavi istega zavoda, se pristojni organi dogovorijo o načinu izvedbe postopka vzgojnega ukrepanja.
37. člen
(uvedba in vodenje postopka)
(1) Postopek vzgojnega ukrepanja za lažje kršitve uvede in vodi vzgojitelj, za težje in najtežje kršitve pa ravnatelj oziroma strokovni delavec, ki ga pooblasti ravnatelj.
(2) Vzgojitelj odloča o vzgojnem ukrepu za lažjo kršitev, oddelčni vzgojiteljski zbor o ukrepu za težjo kršitev, vzgojiteljski zbor pa o ukrepu za najtežjo kršitev.
38. člen
(vzgojni ukrepi)
(1) Za kršitve, določene s tem pravilnikom, se dijaku lahko izrečejo vzgojni ukrepi, določeni s tem pravilnikom.
(2) Vzgojni ukrepi so: opomin, ukor in izključitev iz doma.
(3) Vzgojni ukrepi so lahko tudi alternativni, in sicer:
– pobotanje oziroma poravnava konflikta,
– poprava škodljivih posledic dijakovega ravnanja,
– izvršitev nekega neobveznega dobrega dela oziroma naloge,
– izvršitev nalog in obveznosti zunaj načrtovanega časa.
39. člen
(postopnost izrekanja vzgojnih ukrepov)
(1) Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo tako, da se za prvič storjeno kršitev izreče milejši ukrep, za nadaljevanje istovrstnih ali težjih kršitev pa se lahko izrečejo strožji ukrepi.
(2) Alternativni vzgojni ukrepi se lahko izrečejo za vsako kršitev namesto vzgojnih ukrepov iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Opomin se lahko izreče za storjeno lažjo kršitev ali za več lažjih kršitev.
(4) Ukor se lahko izreče za več storjenih lažjih kršitev, težjo kršitev oziroma več težjih kršitev ter najtežje kršitve. Ukor je po načelu postopnosti lahko: ukor vzgojitelja, ukor oddelčnega vzgojiteljskega zbora in ukor vzgojiteljskega zbora.
(5) Izključitev iz dijaškega doma se lahko izreče za storjene najtežje kršitve.
(6) Ukrep izključitve se lahko po načelu postopnosti izreče tudi pogojno, s tem da se njegova izvršitev odloži za določen čas, vendar največ za eno leto. Če dijak med trajanjem pogojne izključitve ponovno stori težjo ali najtežjo kršitev, se pogojna izključitev prekliče in se dijaku izreče ukrep izključitve.
40. člen
(zagovor dijaka)
(1) Dijak mora imeti možnost svoje dejanje obrazložiti in opisati vse okoliščine, ki so vplivale na dogodek oziroma stanje, ki je predmet obravnave. Lahko se zagovarja sam, lahko pa ga zastopa druga oseba, ki jo sam izbere. Pred izrekom vzgojnega ukrepa lahko dijak poleg ustnega zagovora poda tudi pisni zagovor. Pisni zagovor dijak predloži najpozneje pet dni po ustnem zagovoru.
(2) Če iz okoliščin primera izhaja, da je storjena težja ali najtežja kršitev, je treba o tem seznaniti starše in pridobiti njihovo mnenje. Starše se pozove, da se udeležijo ustnega pogovora z dijakom. Vzgojitelj oziroma ravnatelj lahko opravi pogovor brez prisotnosti staršev, če so ti nedosegljivi ali če pogovor izrecno odklonijo. V tem primeru mora pri pogovoru sodelovati strokovni delavec (vzgojitelj, svetovalni delavec) dijaškega doma, ki ga izbere dijak.
41. člen
(merila in pogoji izbire vzgojnega ukrepa)
(1) Pri izbiri vzgojnega ukrepa je treba upoštevati težo kršitve, dijakovo odgovornost zanjo ter njegovo osebnostno zrelost, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, postopnost in možne posledice ukrepa ter druge okoliščine, pomembne za izrek ukrepa.
(2) Pisno mnenje v zvezi z izrekanjem vzgojnega ukrepa lahko podajo strokovni delavci in člani vzgojne skupine oziroma domske skupnosti dijakov. Za najtežje kršitve pa je poleg pisnega mnenja dijakovega vzgojitelja potrebno še mnenje svetovalne službe oziroma drugega strokovnega delavca.
(3) V postopku obravnave dijaka, organ, pristojen za vodenje postopka, pred odločitvijo o vzgojnem ukrepu oceni ali dijak potrebuje posebno strokovno pomoč oziroma svetovanje in v skladu s tem izbere ustrezen način obravnave dijaka. V tem primeru pristojni organ lahko odloči, da sploh ne izreče vzgojnega ukrepa oziroma ga ne izvrši.
42. člen
(način odločanja)
(1) Vzgojiteljski zbor in oddelčni vzgojiteljski zbor sprejemata odločitve o ukrepih z večino glasov vseh članov.
(2) Ukrep izključitve dijaka sprejme vzgojiteljski zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Člani vzgojiteljskega zbora glasujejo o ukrepu izključitve s tajnim glasovanjem.
(3) Ukrep se dijaku izreče ustno praviloma takoj oziroma najpozneje v osmih dneh po zaključku obravnave.
(4) O izrečenem ukrepu iz drugega odstavka 38. člena tega pravilnika se dijaku izda sklep, ki mora vsebovati izrek ukrepa, obrazložitev odločitve o ukrepu in pouk o pravnem sredstvu. Sklep o ukrepu se vroči dijaku in njegovim staršem v roku iz prejšnjega odstavka.
43. člen
(soglasje dijaka k alternativnemu vzgojnemu ukrepu)
(1) Če se pristojni organ odloči, da dijaku izreče alternativni vzgojni ukrep, ga o tem seznani in če se dijak s tem strinja, se tak ukrep izvrši, tako da se z dijakom predhodno dogovori o načinu in času izvršitve. Dijak mora dati soglasje k predlogu alternativnega vzgojnega ukrepa najpozneje v 24 urah od takrat, ko se ga z njim seznani.
(2) V dokumentaciji o vodenju postopka vzgojnega ukrepanja se evidentira soglasje dijaka oziroma obrazložitev njegove odločitve, če ne soglaša s predlaganim alternativnim ukrepom. Dijak izrazi soglasje oziroma nesoglasje s predlaganim alternativnim vzgojnim ukrepom s podpisom izjave v zapisniku o vzgojnem ukrepanju.
Dijaku se vroči en izvod podpisanega zapisnika o vzgojnem ukrepanju.
44. člen
(zastaralni rok kršitev)
(1) Začetek postopka vzgojnega ukrepanja za lažje in težje kršitve zastara v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki jo je storil, oziroma v šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.
(2) Za najtežje kršitve pa se zastaralni rok iz prejšnjega odstavka izteče z dnem, ko dijak preneha bivati v dijaškem domu.
D) Izvrševanje vzgojnih ukrepov
45. člen
(izvršitev ukrepa)
(1) Vzgojni ukrep se izvrši po dokončnosti postopka.
(2) Če zoper sklep o izreku ukrepa dijak ni vložil pritožbe, je ta dokončen po izteku roka za pritožbo.
(3) V sklepu o izključitvi dijaka je treba navesti, s katerim dnem se ta lahko izvrši. Dijak, ki mu je bil izrečen ukrep izključitve in nima ustreznih pogojev bivanja, lahko zaradi šolskih obveznosti izjemoma biva v dijaškem domu, dokler si ne uredi novega prebivališča vendar največ pet šolskih dni. Če se dijak v tem roku ne izseli iz dijaškega doma, se o tem obvesti pristojni center za socialno delo.
(4) V primeru izključitve dijaški dom nudi dijaku pomoč pri vključitvi v drug dijaški dom oziroma pri nadaljevanju izobraževanja.
46. člen
(sprememba oziroma neizvršitev ukrepa)
(1) Če se po izrečenem vzgojnem ukrepu ugotovi, da je bila v postopku vzgojnega ukrepanja storjena napaka ali da je bil vzgojni ukrep izrečen neutemeljeno, mora pristojni organ, ki je postopek vodil, ne glede na to ali je podana pritožba ali ne, napako popraviti ali vzgojni ukrep spremeniti ali odpraviti in o tem seznaniti dijaka in vse, ki so bili seznanjeni s tem postopkom vzgojnega ukrepanja.
(2) Ravnatelj lahko zaradi kršitev v postopku vzgojnega ukrepanja ali iz drugih utemeljenih razlogov zadrži izvršitev kateregakoli vzgojnega ukrepa. V tem primeru določi rok za odpravo kršitev postopka oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.
47. člen
(trajanje in izbris vzgojnega ukrepa)
(1) Vzgojni ukrep velja eno leto, razen izključitve iz dijaškega doma, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.
(2) Vzgojni ukrep se po izteku roka iz prejšnjega odstavka izbriše. Če se pred iztekom tega roka ugotovi, da je izrečeni ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, izda sklep o predčasnem izbrisu vzgojnega ukrepa. Izbrisani ukrep se šteje za neizrečenega.
(3) Če je dijak izključen iz dijaškega doma, ga je ta po preteku časa, za katerega je bil izključen, dolžan ponovno sprejeti pod enakimi pogoji, ki veljajo za ostale dijake.
48. člen
(odškodninska odgovornost)
Dijak in študent ter druge osebe so odgovorne za škodo, ki jo povzročijo v dijaškem domu v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti. Obseg škode in odgovornost za njo ugotovi komisija, ki jo imenuje ravnatelj, če ni z drugimi predpisi določeno drugače.
IV. POSTOPEK VARSTVA PRAVIC
49. člen
(pritožba)
(1) Dijak oziroma študent lahko poda zahtevo za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu: pritožba), če meni, da so odločitve v zvezi s sprejemom, bivanjem, plačevanjem oskrbnine, vzgojnim ukrepanjem in v drugih primerih v nasprotju z določbami zakona, tega pravilnika, nastanitvene pogodbe in domskih pravil oziroma če so kako drugače neutemeljene oziroma nepravilne.
(2) Pritožba se lahko poda na zapisnik pri ravnatelju oziroma se pošlje po pošti ali po elektronskih sredstvih komuniciranja v osmih dneh po prejetju odločitve oziroma po tem, ko se je izvedelo za kršitev.
50. člen
(pritožbeni organi)
(1) O pritožbi v zvezi z odločitvijo o sprejemu oziroma izključitvi iz dijaškega doma odloča svet dijaškega doma, o vseh drugih pritožbah pa komisija za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija).
(2) Pritožbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec tega dijaškega doma. Člane in predsednika pritožbene komisije ter njihove namestnike imenuje svet dijaškega doma na predlog ravnatelja.
(3) Mandat pritožbene komisije traja eno leto, od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Ista oseba je lahko imenovana za člana pritožbene komisije večkrat.
(4) Če je član pritožbene komisije odločal o isti zadevi na prvi stopnji, ga je treba v tem pritožbenem postopku izločiti. O izločitvi člana odloči predsednik pritožbene komisije, o izločitvi predsednika pritožbene komisije pa svet dijaškega doma.
51. člen
(postopek odločanja)
(1) Pritožbeni organ mora odločiti o pritožbi najpozneje v petnajstih dneh po vložitvi pritožbe. Sprejeta je odločitev, za katero je glasovala večina vseh članov organa. Svet dijaškega doma odloča s tajnim glasovanjem. Odločitev sveta oziroma pritožbene komisije je dokončna.
(2) Pritožbeni organ lahko potrdi odločitev prvostopenjskega organa in pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa pritožbi ugodi in odpravi odločitev prvostopenjskega organa ter sam odloči o zadevi, ki je predmet pritožbe.
(3) Kadar odloča o pritožbi svet šole, lahko imenuje najmanj tričlansko komisijo, ki izvede ugotovitveni postopek in mu predlaga odločitev v zvezi s pritožbo.
(4) Odločitev pristojnega organa se lahko izvrši z dnem dokončnosti izdanega sklepa, če s sklepom ni določen poznejši rok izvršitve.
(5) Zoper odločitev sveta dijaškega doma o pritožbi je možno sprožiti upravni spor.
V. DOKUMENTACIJA V DIJAŠKEM DOMU
52. člen
(domska dokumentacija)
(1) Domsko dokumentacijo sestavljajo:
– evidence, predpisane z zakonom,
– dokumenti o vzgojni obravnavi dijaka v dijaškem domu in
– splošna dokumentacija dijaškega doma.
(2) Dijaški dom vodi domsko dokumentacijo v zvezi z:
– izvajanjem postopka sprejema in bivanja v dijaškem domu,
– izvajanjem vzgojnega programa za dijaške domove,
– izvajanjem postopka vzgojnega ukrepanja in
– drugim delom strokovnih delavcev in organov dijaškega doma.
53. člen
(evidence)
Dijaški dom vodi naslednje evidence:
– evidenco o prijavljenih kandidatih za sprejem, ki vsebuje osebno ime kandidata, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo in šolo, v katero se je prijavil k vpisu oziroma je vpisan;
– evidenco o sprejetih kandidatih, ki poleg podatkov iz prejšnje alineje vsebuje še podatke o njihovi razporeditvi (v sobe, skupine in oddelke), veljavnosti nastanitvene pogodbe (sklenitev pogodbe, čas prihoda, čas in razlog izstopa) ter podatke o starših dijaka oziroma poroka nastanitvene pogodbe (osebno ime, EMŠO, davčno številko in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter druge kontaktne podatke, ki jih sami dajo);
– osebni list dijaka, ki vsebuje poleg podatkov iz prve in druge alineje tega člena še podatke v zvezi z izobraževanjem v času bivanja v dijaškem domu (šola, letnik, program) in vzgojno obravnavo dijaka (vzgojna skupina, interesne dejavnosti, dosežki, pohvale, nagrade, priznanja in drugo).
54. člen
(dokumenti v zvezi z bivanjem v dijaškem domu)
(1) Za uveljavljanje pravic v dijaškem domu oziroma po drugih predpisih izdaja dijaški dom naslednje dokumente:
– sklep o sprejemu v dijaški dom, ki ga izda kandidatu, ki se je prijavil za sprejem v dijaški dom;
– potrdilo o bivanju v dijaškem domu, ki ga izda vsakomur, kdor je sprejet in biva v dijaškem domu, vsakokrat, kadar ga ta potrebuje zaradi uveljavljanja pravic po drugih predpisih;
– potrdilo o izstopu iz dijaškega doma, ki ga izda vsakomur ob izstopu oziroma prenehanju bivanja v dijaškem domu.
(2) Dijaški dom lahko izda poleg ali namesto dokumenta iz druge alineje prejšnjega odstavka poseben dokument, s katerim se dokazuje pravica bivanja v dijaškem domu (dijaško izkaznico ali drug identifikacijski dokument).
55. člen
(dokumentacija organov dijaškega doma)
Organi dijaškega doma oziroma strokovni delavci dokumentirajo svoje delo v naslednjih oblikah:
– v zapisnikih sej vzgojiteljskega zbora, oddelčnega vzgojiteljskega zbora in strokovnega aktiva, sveta staršev in sveta dijaškega doma, ki jih ti vodijo o poteku svojih sej, dnevnem redu in obravnavani problematiki ter sprejetih odločitvah, in
– v dnevniku dela, ki ga vodi posamezen vzgojitelj o načrtu in poteku vzgojnega dela in vsebuje: načrt vzgojiteljevega dela, delo z vzgojno skupino in interesne dejavnosti, urnik vzgojitelja, evidence vzgojnega dela in druge podatke o dnevnem dogajanju, problematiki in aktivnostih v zvezi z dijaki v vzgojni skupini.
56. člen
(splošni dokumenti dijaškega doma)
Dijaški dom dokumentira izvajanje dejavnosti in druge splošne dogodke z naslednjimi splošnimi dokumenti:
– z letnim delovnim načrtom, ki vsebuje obseg in vsebino dela po vzgojnem programu, načrt sprejema v dijaški dom, razporeditev dijakov po skupinah, načrt strokovnega izpopolnjevanja vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev, načrt sodelovanja s starši dijakov, šolami, drugimi dijaškimi domovi, društvi, združenji in drugimi institucijami ter druge naloge;
– z letnim poročilom o delu dijaškega doma, ki ga sprejme svet dijaškega doma v skladu s predpisi, in
– v domski kroniki, v kateri dijaški dom beleži vsa pomembna dogajanja v zvezi s svojo dejavnostjo.
57. člen
(varovanje osebnih podatkov pri vodenju domske dokumentacije)
(1) Dijaški dom mora ravnati z domsko dokumentacijo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.
(2) Za domsko dokumentacijo se smiselno uporabljajo določbe pravilnika o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju, če s tem pravilnikom ni posebej urejeno.
(3) Dijaški dom z internim aktom o varovanju osebnih podatkov določi način in ukrepe za varovanje osebnih podatkov ter osebe, pooblaščene za izvajanje teh ukrepov.
58. člen
(hranjenje domske dokumentacije)
(1) Dijaški dom trajno hrani:
– evidence iz 53. člena tega pravilnika in
– domsko kroniko.
(2) Dijaški dom hrani 10 let od nastanka zapisnike sej sveta dijaškega doma in vzgojiteljskega zbora, letne delovne načrte in letna poročila. Zapisnike sej vzgojiteljskega strokovnega aktiva, sveta staršev in dnevnik dela vzgojitelja pa hrani 5 let od nastanka posameznega dokumenta.
(3) Dokumenti o postopku vzgojnega ukrepanja iz tretjega odstavka 36. člena tega pravilnika se hranijo še tri mesece po izbrisu izrečenega ukrepa, če pa ukrep ni izrečen ali izvršen, se ti dokumenti hranijo še šest mesecev po dokončnosti postopka.
(4) Dokumenti, iz katerih so zbrani oziroma vpisani podatki v uradne evidence (prijavnice, dokazila, zapisi, poročila in podobno), se hranijo še leto dni po vpisu podatkov v evidence, če s tem pravilnikom niso za posamezne dokumente določeni drugi roki hranjenja.
(5) Dokazne listine o izpolnjevanju pogojev za sprejem v dijaški dom se kandidatu vrnejo najpozneje v treh mesecih po dokončnosti sprejemnega postopka v dijaškem domu.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se dokumenti o zadevah, o katerih tečejo upravni oziroma sodni postopki, hranijo še eno leto po pravnomočnosti postopka.
(7) Dokumenti organov dijaškega doma in splošni dokumenti dijaškega doma, ki so arhivskega značaja, se odbirajo in hranijo v skladu s predpisi o arhivskem gradivu.
(8) Drugi dokumenti, ki nimajo značaja arhivskega gradiva oziroma se podatki v njih ne vpisujejo v predpisane evidence, se hranijo leto dni po njihovem nastanku, če s tem pravilnikom in z drugimi predpisi ni določeno drugače.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
59. člen
(uskladitev dokumentov in postopkov)
(1) Nastanitvene pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se uskladijo z določbami tega pravilnika v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Domska pravila in druga dokumentacija dijaškega doma se uskladi z določbami tega pravilnika do začetka šolskega leta 2007/2008.
(3) Določbe dokumentov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki so v nasprotju s tem pravilnikom, se v postopku odločanja o pravicah in obveznostih dijaka oziroma študenta v dijaškem domu ne uporabljajo.
(4) Postopki, ki so se začeli voditi pred uveljavitvijo tega pravilnika, se nadaljujejo v skladu s tem pravilnikom.
60. člen
(prenehanje veljavnosti oziroma uporabe drugih pravilnikov)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o bivanju v dijaških domovih (Uradni list RS, št. 34/99).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za dijaške domove prenehata uporabljati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 82/04) in Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju (Uradni list RS, št. 96/99 in 108/99).
61. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-03-35/2005
Ljubljana, dne 13. septembra 2006
EVA 2005-3311-0049
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport