Za izvrševanje Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) in na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu
na začasnih in premičnih gradbiščih
Splošno
1. člen
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 92/57/EEC z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 245 z dne 26. 8. 1992, str. 6) določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, kakor tudi v obratih in/ali pomožnih delavnicah na gradbiščih, v katerih se pripravljajo, predelujejo in obdelujejo gradbeni materiali, gradbeni proizvodi in gradbeni elementi, ki se vgrajujejo v gradbene objekte.
Ta uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu pri vzdrževanju in čiščenju zgrajenih objektov.
Izjeme
2. člen
Določbe te uredbe se ne nanašajo na:
– nadzemno in podzemno rudarjenje,
– globinsko vrtanje.
Določba prvega odstavka 4. člena te uredbe se ne nanaša na gradnjo in druga gradbena dela na enodružinski hiši velikosti do 350 m2 neto tlorisne površine, razen kadar so podani pogoji iz prvega odstavka 5. člena te uredbe ali kadar gre za posebno nevarna dela iz priloge II te uredbe.
Definicije
3. člen
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
a) “začasna ali premična gradbišča” (v nadaljnjem besedilu: “gradbišča”) pomenijo katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena dela in vzdrževalna dela. Okviren seznam je naveden v prilogi I te uredbe;
b) “naročnik” je pravna ali fizična oseba, za katero se dela izvajajo;
c) "nadzornik projekta" pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo, ki v imenu naročnika prevzame odgovornost za projekt;
d) “samozaposlena oseba” je samostojni podjetnik posameznik ali druga oseba, ki z opravljanjem strokovne dejavnosti sodeluje pri izvedbi projekta in ne zaposluje delavcev;
e) “koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta” pomeni katerokoli fizično osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med pripravo zasnove projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 7. členu te uredbe;
f) “koordinator za varnost in zdravje pri delu v izvajalni fazi projekta” pomeni katerokoli fizično osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med izvajanjem projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 8. členu te uredbe;
g) “vodja posameznih del“ je oseba z vsaj KV izobrazbo ustrezne stroke in najmanj tremi leti delovnih izkušenj, kateri delodajalec lahko poveri neposredno vodenje teh del in od katere se lahko pričakuje, da bo prevzete naloge opravila s polno odgovornostjo, v primeru nepredvidenega dogodka pa tudi ukrepala v skladu s svojim znanjem in navodili delodajalca;
h) “izvajalec“ je vsak delodajalec, ki izvaja gradbena ali druga dela iz priloge I te uredbe.
Imenovanje koordinatorjev – varnostni načrt – prijava gradbišča
4. člen
Kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev, mora naročnik ali nadzornik projekta imenovati enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.
Naročnik ali nadzornik projekta mora imenovati koordinatorja(e) posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta.
Za koordinatorja v fazi priprave projekta imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del.
Za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri eni od izvajalskih organizacij.
Program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu predpiše minister, pristojen za delo, v roku šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.
Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi.
5. člen
V primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več, mora naročnik ali nadzornik projekta sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te uredbe.
Naročnik ali nadzornik projekta mora prijavo poslati inšpekciji za delo najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču.
Kopijo prijave iz prvega odstavka tega člena je potrebno na gradbišču namestiti na vidno mesto.
Naročnik ali nadzornik projekta mora ažurirati prijavo gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del.
Faza priprave projekta – upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu
6. člen
Naročnik projekta in/ali nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu, še zlasti:
– ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju;
– ko določa čas, potreben za dovršitev takih del ali faz del. Pri tem upošteva tudi varnostni načrt ter dokumentacijo iz tretje alinee 7. člena te uredbe, kadarkoli je to potrebno.
Naloge koordinatorjev v fazi priprave projekta
7. člen
Koordinator za varnost in zdravje v pripravljalni fazi opravlja naslednje naloge:
– usklajuje izvajanje določb iz 6. člena te uredbe;
– izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V, s katerim so določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II;
– pripravi dokumentacijo, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (v fazah uporabe, vzdrževanja, rušenja itd.).
Naloge koordinatorjev v fazi izvajanja projekta
8. člen
V fazi izvajanja projekta ima koordinator zlasti naslednje naloge:
a) usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu:
– pri sprejemanju odločitev o tehničnih in/ali organizacijskih vidikih pri planiranju posameznih faz dela,
– pri določanju rokov, ki so potrebni za varno dokončanje posameznih faz dela, ki se izvajajo hkrati ali zaporedno;
b) usklajuje izvajanje ustreznih določb, da bi zagotovil, da delodajalci in samozaposlene osebe:
– dosledno upoštevajo temeljna načela iz 10. člena te uredbe,
– ravnajo po varnostnem načrtu iz druge alinee 7. člena te uredbe;
c) izdela ali zagotovi, da se izdela potrebna uskladitev varnostnega načrta in dokumentacije s spremembami na gradbišču;
d) zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del, ki bodisi hkrati ali eden za drugim delajo na gradbišču, in njihovih delavskih predstavnikov, s ciljem preprečevanja poškodb ali zdravstvenih okvar pri delu;
e) preverja varno izvajanje delovnih postopkov in usklajuje načrtovane aktivnosti;
f) zagotavlja, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene, in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče.
Obveznosti naročnikov, nadzornikov projekta in delodajalcev
9. člen
Imenovanje koordinatorja za opravljanje nalog iz 7. in 8. člena te uredbe, ne odvezuje naročnika ali nadzornika projekta obveznosti, ki jih imata pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču.
Naloge, ki jih opravljajo koordinatorji v skladu s 7. in 8. členom te uredbe in izvajanje prejšnjega odstavka tega člena ne vplivajo na obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na gradbišču v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
Naročnik ali nadzornik projekta svojih obveznosti po tej uredbi ne moreta prenesti na izvajalca del.
Upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu v fazi izvajanja projekta.
10. člen
Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še zlasti v zvezi:
– z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču,
– z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo,
– z ravnanjem z različnimi materiali,
– s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi pregledi instalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili kakršnekoli napake, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev,
– z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti kadar gre za nevarne materiale ali snovi,
– s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni,
– s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin,
– s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za različne vrste del ali delovnih faz,
– s sodelovanjem med delodajalci in samostojnimi podjetniki,
– z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v bližini katerega je gradbišče.
Obveznosti delodajalcev
11. člen
Delodajalci morajo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih na gradbišču:
– pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe sprejeti in izvesti ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV;
– upoštevati navodila koordinatorja(-ev) za varnost in zdravje pri delu.
Obveznosti drugih oseb na gradbišču
12. člen
Samozaposlene osebe, ki so na gradbišču, morajo upoštevati določbe iz 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu, ter navodila koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.
Kadar delodajalci osebno sodelujejo v procesu del na gradbišču, morajo upoštevati tudi določbe drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu, ter navodila koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.
Obveščanje delavcev
13. člen
Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in zdravju na gradbišču in o tveganjih za varnost in zdravje pri posameznih delih. Informacije morajo biti podane tako, da so delavcem razumljive.
Delodajalec mora delavce ali njihove predstavnike obveščati o vseh ukrepih, ki jih je ali jih namerava uvesti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču.
Posvetovanje in sodelovanje z delavci
14. člen
Delodajalec se mora posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču.
Delodajalec mora posvetovanje izvajati redno in v pogostih intervalih. Posvetovanje z delavci ali njihovimi predstavniki mora zajemati izvajanje določb te uredbe. Pri tem mora omogočiti delavcem ali njihovim predstavnikom, da enakopravno sodelujejo.
Nadzorstvo
15. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija za delo.
16. člen
Z globo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev samostojni podjetnik posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta:
a) ne imenuje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu, kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev (prvi odstavek 4. člena);
b) ne imenuje koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta (drugi odstavek 4. člena);
c) pred začetkom dela na gradbišču ne zagotovi, da se izdela varnostni načrt (šesti odstavek 4. člena);
d) ne sestavi prijave gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te uredbe, v primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več (prvi odstavek 5. člena);
e) ne pošlje prijave 15 dni pred začetkom del inšpekciji dela (drugi odstavek 5. člena);
f) ne ažurira prijave gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del (četrti odstavek 5. člena);
g) ne upošteva splošnih načel varnosti in zdravja pri delu v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta, še zlasti, ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju, in pri določanju časa, ki je potreben za dovršitev takih del ali faz del (6. člen).
Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
17. člen
Z globo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev samostojni podjetnik posameznik, ki:
– pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe ne sprejme in izvede ukrepov, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV te uredbe (prva alinea prvega odstavka 11. člena),
– ne upošteva navodil koordinatorja(ev) za varnost in zdravje pri delu (druga alinea prvega odstavka 11. člena).
Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
18. člen
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, če ne upošteva določb 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodil koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 12. člena).
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec, ki osebno sodeluje v procesu del na gradbišču, če ne upošteva določb drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodila koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (drugi odstavek 12. člena).
19. člen
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta ne zagotovi, da se kopija prijave gradbišča namesti na vidno mesto na gradbišču (tretji odstavek 5. člena).
Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
20. člen
Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koordinator za varnost in zdravje pri delu:
– če v pripravljalni fazi ne izdela ali ne zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V te uredbe, ali ne zagotovi, da so z varnostnim načrtom določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču, ali ne zagotovi, da načrt vsebuje tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II te uredbe (druga alinea prvega odstavka 7. člena);
– če v pripravljalni fazi ne pripravi dokumentacije, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (tretja alinea prvega odstavka 7. člena);
– če v fazi izvajanja projekta ne zagotovi, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče (točka f prvega odstavka 8. člena);
– če ne zabeleži v knjigo ukrepov za varno delo tistih ukrepov, ki jih je nujno izvesti za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev (točka 1.5, poglavje C, priloga IV);
– če ne hrani knjige ukrepov za varno delo in če ta ni ves čas gradnje na gradbišču na voljo inšpekciji dela in vsem delodajalcem, ki izvajajo delo na gradbišču (točka 1.5, poglavje C, priloga IV).
Končne določbe
21. člen
Ministrstvo, pristojno za varnost in zdravje pri delu, poroča Komisiji v skladu s 14. členom direktive iz 1. člena te uredbe o praktičnem izvajanju določb te direktive.
Poročilu iz prejšnjega odstavka se priložijo stališča socialnih partnerjev.
22. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 3/02 in 57/03).
23. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00711-9/2005/10
Ljubljana, dne 1. septembra 2005.
EVA 2005-2611-0069
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik
PRILOGA I
OKVIRNI SEZNAM GRADBENIH DEL
1. Izkopavanje
2. Zemeljska dela
3. Gradnja
4. Sestavljanje in razstavljanje montažnih elementov
5. Adaptacije ali opremljanje
6. Spremembe
7. Obnova
8. Popravila
9. Odstranjevanje z demontažo
10. Rušenje
11. Tekoče vzdrževanje
12. Občasno vzdrževanje – barvanje in čiščenje
13. Izsuševanje
PRILOGA II
OKVIRNI SEZNAM POSEBNO NEVARNIH DEL
– dela v izkopih, globljih od 5 m, ali na sipkem ali močvirnatem
terenu, na višini več kot 10 m;
– dela s kemičnimi ali biološkimi snovmi, ki še posebej ogrožajo
varnost in zdravje delavcev ali pri katerih je po predpisih potreben
zdravstveni nadzor;
– dela v področju ionizirnega sevanja;
– dela v bližini električnih vodov visoke napetosti;
– dela, pri katerih preti nevarnost utopitve;
– dela pri kopanju, čiščenju ali popravilu vodnjakov, pod zemljo in v
tunelih;
– dela pri potapljanju z uporabo zraka pod tlakom;
– dela v kesonu z atmosfero s stisnjenim zrakom;
– dela z eksplozivnimi in lahko vnetljivimi snovmi;
– dela pri montaži ali demontaži težkih delov in/ali sklopov;
– dela ob potekajočem prometu na cestah in železnici;
– dela pri napenjanju kablov v prednapetih betonskih in drugih
konstrukcijah;
– dela pri betoniranju, rezanju in obdelavi površin z napravami pod
visokim pritiskom.
PRILOGA III
PRIJAVA GRADBIŠČA (OBRAZEC)
+----------------------------------------+-----------------------+
|Datum odpošiljanja – (mora se ujemati z | |
|datumom poštnega žiga na kuverti) | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Popoln naslov gradbišča | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Podatki o naročniku (ime, naslov, tel. | |
|številka) | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Vrsta gradnje (novogradnja, | |
|rekonstrukcija, vzdrževanje, čiščenje, | |
|rušenje …) | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Nadzornik projekta (ime, naslov, tel. | |
|številka) | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Koordinator(-ji) za varnost in zdravje | |
|pri delu v pripravljalni fazi projekta | |
|(ime, naslov, tel. številka) | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Koordinator(-ji) za varnost in zdravje | |
|pri delu v fazi izvajanja projekta (ime,| |
|naslov, tel. številka) | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Številka, verzija in datum (ažuriranja) | |
|varnostnega načrta | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Varnostni načrt izdelal: (ime, ime | |
|odgovorne osebe, naslov, tel. številka,)| |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Predvideni datum začetka del | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Predvideno trajanje del | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Ocenjeno največje število delavcev na | |
|gradbišču | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Planirano število pogodbenih izvajalcev | |
|in samostojnih podjetnikov na gradbišču | |
+----------------------------------------+-----------------------+
|Podatki o pogodbenih izvajalcih, ki so | |
|že izbrani (po potrebi dodati strani; ni| |
|potrebno navajati izvajalcev, ki so dela| |
|dokončali in niso več prisotni na | |
|gradbišču) | |
+----------------------------------------+-----------------------+
Gradbišče prijavlja (nepotrebno prečrtaj):
naročnik del
nadzornik projekta v imenu naročnika
Podpis Žig
PRILOGA IV
ZAHTEVE ZA VARNOST IN ZDRAVJE NA GRADBIŠČIH
A) SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DELOVNA MESTA NA GRADBIŠČIH
1. Stabilnost in trdnost
1.1. Materiali, oprema in vsak del, ki lahko med kakršnimkoli
premikanjem vpliva na varnost in zdravje delavcev, morajo biti
na primeren in varen način pritrjeni.
1.2. Dostop do površine, na kateri so nezadostno trdni materiali, ni
dovoljen, razen če so zagotovljeni oprema ali sredstva, ki
omogočajo varno izvajanje dela.
2. Instalacije za distribucijo energije
2.1. Instalacije je potrebno načrtovati, napeljati in uporabljati
tako, da ne pomenijo nevarnosti za požar ali eksplozijo. Vse
osebe morajo biti zavarovane pred nevarnostjo električnega toka
zaradi posrednega ali neposrednega dotika.
2.2. Pri načrtovanju, napeljavi in izbiri opreme in varnostnih
naprav je potrebno upoštevati vrsto in jakost napeljane
energije, zunanje pogoje in usposobljenost oseb, ki imajo
dostop do delov instalacij.
3. Evakuacijske poti in izhodi v sili
3.1. Evakuacijske poti in izhodi v sili morajo biti prosti in morajo
voditi do varnega območja po najkrajši poti.
3.2. V primeru nevarnosti mora delavcem biti omogočena čimprejšnja
in čimbolj varna evakuacija z delovišč.
3.3. Število, razmestitev in velikost evakuacijskih poti in izhodov
v sili so odvisni od uporabe, opreme in velikosti gradbišča ter
od prostorov in največjega števila oseb, ki so lahko prisotne.
3.4. Posebne evakuacijske poti in izhodi v sili morajo biti označeni
z varnostnimi znaki v skladu s posebnimi predpisi.
Znaki morajo biti zadostno odporni in postavljeni na primernih
mestih.
3.5. Evakuacijske poti in izhodi v sili ter prometne poti in vrata,
ki omogočajo dostop do njih, morajo biti lahko dostopni in brez
ovir, da je v vsakem trenutku možna neovirana uporaba.
3.6. Evakuacijske poti in izhodi v sili, za katere je potrebna
razsvetljava, morajo imeti varnostno razsvetljavo primerne
jakosti, če pride do izpada splošne razsvetljave.
4. Odkrivanje in gašenje požarov
4.1. Glede na značilnosti gradbišča, velikost in uporabo prostorov,
opreme na gradbišču, fizikalnih in kemičnih lastnosti prisotnih
snovi in največjega možnega števila prisotnih oseb, mora biti
poskrbljeno za zadostno število naprav za gašenje požara in,
kadar je potrebno, naprave za javljanje požara.
4.2. Naprave za gašenje požara, naprave za javljanje požara in
alarmne sisteme je potrebno redno pregledovati in vzdrževati.
V predpisanih rokih je potrebno izvajati preglede in preizkuse
naprav iz prvega odstavka ter usposabljanje delavcev.
4.3. Oprema za gašenje požara, ki ni vgrajena, mora biti lahko
dostopna in enostavna za uporabo.
Oprema iz prvega odstavka mora biti označena v skladu s
posebnimi predpisi.
Znaki morajo biti zadostno odporni in postavljeni na primernih
mestih.
5. Prezračevanje
Delavcem je potrebno glede na uporabljene delovne metode in
fizične obremenitve zagotoviti dovolj svežega zraka.
Če se uporablja sistem za prisilno prezračevanje, je potrebno
zagotoviti njegovo delovanje. Pri tem delavci ne smejo biti
izpostavljeni škodljivemu prepihu.
Sistem za prisilno prezračevanje mora biti opremljen s
signalizacijo za javljanje okvar.
6. Izpostavljenost posebnim nevarnostim
6.1. Delavci ne smejo biti izpostavljeni škodljivim ravnem hrupa,
plinov, hlapov ali prahu.
6.2. Če morajo delavci vstopiti v zaprto območje, kjer se lahko v
atmosferi nahaja strupena ali škodljiva snov, ali ta atmosfera
ne vsebuje dovolj kisika, ali pa je vnetljiva, mora biti
atmosfera v takem območju nadzorovana in uvedeni morajo biti
ustrezni ukrepi za preprečitev nevarnosti.
6.3. Delavec v nobenem primeru ne sme biti izpostavljen visoki
stopnji tveganja v zaprti atmosferi, če ni od zunaj ves čas
dela nadzorovan tako, da mu je v vsakem trenutku možno
priskočiti na pomoč.
7. Temperatura
Glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri
delu mora biti med delovnim časom temperatura delovnega okolja
primerna za človeški organizem.
8. Naravna in umetna razsvetljava delovišč, prostorov in prometnih
poti na gradbišču
8.1. Delovišča, prostori in prometne poti morajo imeti čim več
naravne svetlobe. Ponoči in kadar naravna dnevna svetloba ni
zadostna, je potrebno poskrbeti za ustrezno in zadostno umetno
razsvetljavo. Kjer je potrebno, je treba uporabljati premične
vire svetlobe, ki so zavarovani pred negativnimi vplivi.
Barva uporabljene umetne svetlobe ne sme spremeniti
prepoznavanja varnostnih napisov in znakov.
8.2. Napeljave za razsvetljavo prostorov, delovišč in prometnih poti
morajo biti postavljene tako, da ne predstavljajo nevarnosti.
8.3. Prostori, delovišča in prometne poti, ki so osvetljeni z umetno
razsvetljavo, v katerih delavci opravljajo nevarna dela, morajo
biti opremljeni z zasilno razsvetljavo primerne jakosti.
9. Vrata in vhodi
9.1. Drsna vrata morajo biti zavarovana pred izskočitvijo iz vodil
ali padcem.
9.2. Vrata in vhodi, ki se odpirajo navzgor, morajo biti opremljeni
z mehanizmom, ki preprečuje, da se nehoteno zaprejo.
9.3. Vrata in vhode vzdolž poti za rešitev v sili je potrebno
ustrezno označiti.
9.4. V neposredni bližini vhodov, ki so namenjeni predvsem prometu
vozil, morajo biti vrata za prehod pešcev, razen če je prehod
pešcev sicer varen. Taka vrata morajo biti jasno označena in
vedno dostopna.
9.5. Vrata na mehaniziran pogon morajo delovati tako, da delavci
niso izpostavljeni nevarnosti za poškodbe.
Vrata morajo biti opremljena z napravami za zaustavitev v sili,
ki so preprosto razpoznavne in dostopne, omogočeno pa mora biti
ročno odpiranje, razen če se v primeru prekinitve električnega
toka ne odprejo avtomatsko.
10. Prometne poti – nevarna območja
10.1. Prometne poti, vključno s stopnicami, pritrjenimi lestvami in
nakladalnimi mesti ter rampami morajo biti tako načrtovane in
razmeščene (in z možnostjo prestavitve), da se zagotovi
preprost, varen in primeren dostop na način, ki delavce, ki
delajo v bližini teh prometnih poti, ne izpostavlja
nevarnostim.
10.2. Poti za hojo pešcev in/ali prevoz blaga, vključno s potmi, ki
se uporabljajo za nakladanje ali razkladanje, morajo biti
dimenzionirane glede na število predvidenih uporabnikov in
vrsto aktivnosti pri delu.
Če se na prometnih poteh uporabljajo prevozna sredstva, je
potrebno za druge uporabnike na gradbišču zagotoviti dovolj
prostora za njihovo gibanje ali jih ločiti z ograjo.
Poti morajo biti jasno označene, redno pregledane in pravilno
vzdrževane.
10.3. Med prometnimi potmi za vozila in vrati, vhodi, prehodi za
pešce, hodniki in stopnišči je potrebno zagotoviti dovolj
prostora.
10.4. Če so na gradbišču območja, na katera je dostop omejen, morajo
biti taka območja opremljena z napravami, ki preprečujejo
dostop nepooblaščenim osebam.
Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki so pooblaščeni
za dostop do nevarnih območij, je potrebno izvesti ustrezne
ukrepe.
Nevarna območja morajo biti jasno označena.
11. Nakladalna mesta in rampe
11.1. Nakladalna mesta in rampe morajo ustrezati dimenzijam tovora,
ki se prevaža.
11.2. Nakladalna mesta morajo imeti vsaj en dostop.
11.3. Nakladalne rampe morajo biti zavarovane tako, da delavci z njih
ne morejo pasti.
12. Omogočanje prostega gibanja na delovišču
Površina tal na delovišču mora biti taka, da delavcem omogoča
prosto gibanje pri opravljanju dela. Pri določanju površine za
prosto gibanje je potrebno upoštevati prisotnost opreme ali
naprav.
13. Prva pomoč
13.1. Delodajalec mora na gradbišču zagotoviti prvo pomoč. Določiti
mora usposobljene osebe, ki morajo biti kadarkoli na voljo za
nudenje prve pomoči.
Delodajalec mora izvesti ukrepe, s katerimi zagotovi, da se
delavce, ki se poškodujejo pri delu ali nenadoma zbolijo,
odpelje na zdravljenje.
13.2. Na gradbišču je potrebno zagotoviti enega ali več prostorov za
nudenje prve pomoči, če je to zaradi obsega ali vrste del
potrebno.
13.3. Prostori za nudenje prve pomoči morajo biti opremljeni z
najnujnejšimi napravami in opremo za prvo pomoč in biti lahko
dostopni tudi z nosili.
Prostori iz prvega odstavka mora biti označeni v skladu s
posebnimi predpisi.
13.4. Kjerkoli delovne razmere to zahtevajo, mora biti na razpolago
oprema za nudenje prve pomoči.
Oprema iz prvega odstavka mora biti označena v skladu s
posebnimi predpisi in lahko dostopna.
Naslov in telefonska številka najbližje postaje prve pomoči
morata biti napisana na vidnem mestu.
14. Sanitarna oprema
14.1. Garderobe in garderobne omarice
14.1.1. Če morajo delavci nositi posebna delovna oblačila in če se iz
zdravstvenih razlogov ali zaradi javne morale ne more
pričakovati, da se preoblačijo v drugih prostorih, morajo imeti
na razpolago ustrezne garderobe in garderobne omarice.
Garderobe morajo biti lahko dostopne, dovolj prostorne in
opremljene s sedišči.
14.1.2. Garderobe morajo biti dovolj velike in, če je potrebno, imeti
na voljo naprave za sušenje delovne obleke, ter omarice, kamor
lahko delavec svoja lastna oblačila in osebne predmete zaklene.
Če je potrebno (na primer pri delu z nevarnimi snovmi, v vlagi,
umazaniji ipd.), morajo delavci imeti na voljo prostore, kjer
hranijo delovno obleko ločeno od lastnih oblačil in osebnih
predmetov.
14.1.3. Ločiti je potrebno moške in ženske garderobe ali zagotoviti
ločeno uporabo za moške in ženske.
14.1.4. Kadar po prvem odstavku točke 14.1.1. garderobe niso zahtevane,
mora imeti vsak delavec na razpolago prostor, kamor lahko
zaklene svoja oblačila in osebne predmete.
14.2. Prhe in umivalniki
14.2.1. Če je zaradi vrste dela ali iz zdravstvenih razlogov potrebno,
mora biti na razpolago ustrezno število prh.
Prhe za ženske in moške morajo biti ločene ali pa mora biti
zagotovljena ločena uporaba.
14.2.2. Kopalnice s prhami morajo biti dovolj velike, da se lahko vsak
delavec brez zadržkov umiva v razmerah, ki ustrezajo
higienskemu standardu.
Prhe morajo imeti vročo in mrzlo tekočo vodo.
14.2.3. Kadar po prvem odstavku točke 14.2.1. prhe niso potrebne, mora
biti v bližini delovišč in garderob zagotovljeno zadostno
število ustreznih umivalnikov s tekočo vodo (z vročo vodo, če
je to potrebno).
Umivalniki za ženske in moške morajo biti ločeni ali pa mora
biti zagotovljena ločena uporaba.
14.2.4. Kadar so prostori s prhami ali umivalniki ločeni od garderob,
mora biti med temi prostori neposredna povezava.
14.3. Stranišča in umivalniki
V bližini delovišč, prostorov za počitek, garderob in prostorov
s prhami in umivalniki morajo biti na razpolago posebni
prostori z ustreznim številom stranišč in umivalnikov.
Stranišča za moške in ženske morajo biti ločena ali pa mora
biti zagotovljena ločena uporaba.
15. Prostori za počitek in/ali prostori za nastanitev
15.1. Kadar je potrebno, glede na vrsto dejavnosti, število
zaposlenih in oddaljenosti na gradbišču, morajo biti za delavce
na razpolago enostavno dostopni prostori za počitek in/ali
prostori za nastanitev.
15.2. Prostori za počitek in/ali prostori za nastanitev morajo biti
dovolj veliki in opremljeni z ustreznim številom miz in sedišč
z naslonjali za celotno število delavcev na gradbišču.
15.3. Če ni posebnih prostorov za počitek, morajo biti na voljo drugi
prostori, kjer se delavci lahko zadržujejo med prekinitvami
dela.
15.4. Stalni prostori za nastanitev morajo imeti zadostno sanitarno
opremo, prostor za počitek in prostor za preživljanje prostega
časa, razen če se uporabljajo le v izjemnih primerih.
Opremljeni morajo biti s posteljami, omarami, mizami in sedeži
z naslonjali, upoštevajoč število delavcev, ter urejeni tako,
da so, kjer je to ustrezno, ločeni za moške in ženske.
15.5. V prostorih za počitek in/ali prostorih za nastanitev je
potrebno izvesti ustrezne ukrepe, da se zagotovi varovanje
nekadilcev pred neugodjem, ki ga povzroča tobačni dim. Če je to
potrebno, morajo biti prostori za počitek in/ali nastanitev
kadilcev ločeni.
16. Nosečnice in doječe matere
Nosečnice in doječe matere morajo imeti možnost, da se v
ustreznih pogojih uležejo in odpočijejo.
17. Invalidni delavci
Če je potrebno, morajo biti delovna mesta organizirana tako, da
so upoštevane potrebe invalidnih delavcev.
Potrebe iz prvega odstavka se nanašajo zlasti na vrata,
prehode, stopnišča, prhe, umivalnike in stranišča, ki jih
invalidni delavci neposredno uporabljajo, in delovišča, na
katerih delajo.
18. Ostale določbe
18.1. Obseg gradbišča mora biti označen in urejen tako, da je jasno
viden in razpoznaven od okolice.
18.2. Delavci morajo imeti na gradbišču na razpolago zadostno
količino pitne vode in po možnosti druge primerne brezalkoholne
pijače, tako v prostorih za nastanitev, kakor tudi v bližini
delovišč.
18.3. Za delavce morajo biti na razpolago:
– prostori, ki jim omogočajo, da pojedo svoje obroke hrane v
primernih razmerah,
– pripomočki, ki jim omogočajo pripravo obrokov hrane v
Primernih razmerah, kadar je to potrebno.
B) SPECIFIČNE ZAHTEVE ZA DELOVNA MESTA NA GRADBIŠČIH
Delovišča v zaprtih prostorih na gradbiščih
1. Stabilnost in trdnost
Konstrukcija in stabilnost objektov morata ustrezati vrsti
njihove uporabe.
2. Izhodi v sili
Vrata na izhodih v sili se morajo odpirati navzven.
Vrata iz prvega odstavka ne smejo biti zaklenjena ali drugače
blokirana tako, da jih lahko katerakoli oseba v sili z lahkoto
in nemudoma odpre.
Drsnih ali vrtljivih vrat ni dovoljeno uporabljati kot izhode v
sili.
3. Prezračevanje
Če se uporabljajo klimatizacijske ali mehanske prezračevalne
naprave, morajo le-te delovati tako, da delavci niso
izpostavljeni prepihu, ki povzroča neugodje.
Kakršnekoli odložene predmete (stvari) ali umazanijo, ki bi z
onesnaženjem zraka povzročila nevarnost za zdravje delavcev, je
potrebno takoj odstraniti.
4. Temperatura
4.1. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je
trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in
prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti
takih prostorov.
4.2. Strešna ali stropna okna in steklene pregrade morajo preprečiti
prekomerni učinek sončnega sevanja glede na vrsto dela in
uporabo prostorov.
5. Naravna in umetna razsvetljava
Delovna mesta morajo, kolikor je mogoče, imeti dovolj naravne
svetlobe in biti opremljena z viri umetne svetlobe, ki
omogočajo varno in zdravo delo.
6. Tla, stene, stropi in strehe prostorov
6.1. Tla v delovnih prostorih ne smejo imeti nevarnih izboklin,
lukenj ali nagibov; biti morajo trdna, stabilna in ne spolzka.
6.2. Površine tal, sten in stropov v prostorih morajo biti take, da
se lahko očistijo ali drugače vzdržujejo na primernem
higienskem nivoju.
6.3. Prozorne ali prosojne stene, zlasti pregrade, ki so v celoti iz
stekla, v prostorih, v bližini delovišč ali prometnih poti,
morajo biti jasno označene in narejene iz varnih materialov ali
pa morajo biti v takih prostorih ali ob prometnih poteh
zaščitene tako, da se delavci ne morejo poškodovati, če bi se
razbile.
7. Stenska in strešna ali stropna okna
7.1. Okna morajo biti takšna, da jih delavci lahko odpirajo,
zapirajo, uravnavajo ali zaklepajo na varen način.
Kadar so odprta, ne smejo biti v takih položajih, ki bi
predstavljali nevarnost za delavce.
7.2. Stenska ali stropna okna morajo biti načrtovana skupaj z opremo
ali biti drugače opremljena z napravami, ki omogočajo čiščenje
brez nevarnosti za delavce, ki opravljajo to delo, kakor tudi
za delavce, ki se tam nahajajo.
8. Vrata in vhodi
8.1. Položaj, število in dimenzije vrat in vhodov ter materiali, ki
se uporabljajo za njihovo izdelavo, morajo ustrezati vrsti in
načinu uporabe prostorov ali površin.
8.2. Prozorna vrata morajo biti ustrezno označena z dobro vidnimi
oznakami v višini oči.
8.3. Vrtljiva vrata in vhodi morajo biti prozorni ali imeti ploskve
(line), skozi katere se vidi.
8.4. Če prozorne ali prosojne površine na vratih ali vhodih niso
narejene iz varnih materialov in če obstaja nevarnost, da se
delavci poškodujejo, če se vrata razbijejo, morajo biti take
površine zaščitene pred lomom.
9. Prometne poti
Kadar to narekujeta uporaba in oprema prostorov, morajo biti
prometne poti zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev
jasno označene.
10. Posebni ukrepi za tekoče stopnice in tekoče pohodne proge
Tekoče stopnice in tekoče pohodne proge morajo varno delovati.
Opremljene morajo biti z vsemi potrebnimi varnostnimi
napravami.
Opremljene morajo biti s hitro prepoznavnimi in dostopnimi
napravami za izklop v sili.
11. Velikost prostorov
Delovni prostori morajo imeti zadostno površino in višino, da
lahko delavci opravljajo svoje delo, ne da bi bili pri tem
ogroženi njihova varnost, zdravje ali dobro počutje.
Delovišča na prostem
1. Stabilnost in trdnost
1.1. Premična ali nepremična delovišča na višini ali na tleh morajo
biti trdna in stabilna, pri čemer je potrebno upoštevati:
– število delavcev na deloviščih,
– največje nosilnosti in razporeditev obtežbe,
– zunanje vplive, katerim so lahko izpostavljena.
Če podporna konstrukcija in drugi deli konstrukcije delovišč
sami po sebi niso stabilni, je potrebno njihovo stabilnost
zagotoviti z ustreznimi in varnimi načini pritrditve, da bi se
izognili kakršnemu koli nehotenemu ali samodejnemu premiku
celega delovišča ali posameznih delov.
1.2. Preverjanje
Stabilnost in trdnost morata biti na ustrezen način preverjeni,
še zlasti po vsaki spremembi višine ali globine na delovišču.
2. Instalacije za distribucijo energije
2.1. Instalacije za distribucijo energije na gradbišču, zlasti
tiste, ki so podvržene zunanjim vplivom, je potrebno redno
pregledovati in vzdrževati.
2.2. Pred pričetkom dela na gradbišču je potrebno identificirati
obstoječe instalacije, jih pregledati in jasno označiti.
2.3. Prostozračne električne vodnike je potrebno, če je le mogoče,
premestiti izven gradbišča ali pa prekiniti električni tok.
Če to ni mogoče, je potrebno postaviti varnostne pregrade, ki
zagotovijo, da vozila in napeljave ne pridejo v stik s
prostozračnimi električnimi vodniki.
Kadar morajo vozila voziti pod električnimi vodi, je potrebno
postaviti ustrezne opozorilne znake in viseče zaščitne table.
3. Vplivi vremenskih pojavov
Delavce je potrebno zavarovati pred vplivi vremena, ki bi lahko
bili škodljivi za njihovo zdravje in varnost.
4. Padajoči predmeti
Delavci morajo biti pred padajočimi predmeti zavarovani s
kolektivnimi ukrepi, kadarkoli je to tehnično izvedljivo.
Materiale in delovno opremo je potrebno zložiti ali razmestiti
tako, da se ne morejo zrušiti ali prevrniti.
Kadar je potrebno, morajo biti na gradbišču narejeni pokriti
prehodi ali pa mora biti preprečen dostop na nevarna območja.
5. Padci z višine
5.1. Padce z višine je potrebno fizično preprečiti tako, da so vsa
delovna mesta na višini ograjena z dovolj visoko in trdno
ograjo, ki ima spodaj robno desko in kolensko prečko.
Oprijemalna prečka mora biti dovolj trdna. Ograje so lahko
izvedene tudi na drugačen ustrezen način.
5.2. Delo na višini se sme opravljati le z ustrezno opremo ali z
uporabo varnostnih naprav, kot so ograje, ploščadi ali lovilne
mreže.
Če uporaba te opreme oziroma naprav ni možna zaradi narave
dela, je potrebno z drugimi metodami in sredstvi zagotoviti
ustrezno varnost.
6. Zidarski odri in lestve
6.1. Zidarski odri morajo biti ustrezno načrtovani, postavljeni in
vzdrževani, da se ne zrušijo ali nehoteno premaknejo.
6.2. Delovni odri, prehodi in dostopi na zidarske odre morajo biti
postavljeni, dimenzionirani, zavarovani in uporabljani tako, da
ljudje ne morejo pasti z njih in niso izpostavljeni padajočim
predmetom.
6.3. Zidarske odre mora pregledati vodja posameznih del:
– preden se začnejo uporabljati,
– kasneje v rednih presledkih,
– po katerikoli modifikaciji, po daljšem času neuporabe, po
izpostavljenosti slabemu vremenu ali potresom ali katerikoli
drugi okoliščini, ki bi lahko vplivala na stabilnost in trdnost
odra.
6.4. Lestve morajo biti dovolj trdne in ustrezno vzdrževane.
Uporabljati se morajo pravilno, na primernih mestih in v skladu
z njihovo namembnostjo.
6.5. Premični zidarski odri morajo biti zavarovani pred nehotenimi
premiki.
7. Oprema za dvigovanje in prenašanje
7.1. Vse naprave in pripomočki za dvigovanje in prenašanje, vključno
s sestavnimi deli, dodatki, sidri in podporniki morajo biti:
– ustrezno načrtovani in sestavljeni ter dovolj trdni glede na
namembnost,
– pravilno nameščeni in uporabljeni,
– vzdrževani v dobrem delovnem stanju,
– pregledani in redno preizkušani ter kontrolirani v skladu z
veljavnimi predpisi,
– upravljati jih smejo le ustrezno usposobljeni delavci.
7.2. Na vseh napravah in pripomočkih za dvigovanje in prenašanje
mora biti jasno označena največja dovoljena nosilnost.
7.3. Opreme in pripomočkov za dvigovanje se ne sme uporabljati v
namene, za katere niso predvideni.
8. Vozila in stroji za izkopavanje, premeščanje in prevoz
materiala
8.1. Vsa vozila in stroji za izkopavanje, premeščanje in prevoz
materiala morajo biti:
– ustrezno načrtovani in izdelani, pri čemer je potrebno
upoštevati ergonomska načela,
– vzdrževani v dobrem delovnem in voznem stanju,
– pravilno uporabljeni.
8.2. Vozniki in upravljavci vozil in strojev za izkopavanje in
premeščanje materialov morajo biti posebej usposobljeni za taka
dela.
8.3. Z varnostnimi ukrepi mora biti zagotovljeno, da vozila in
stroji za izkopavanje in premeščanje materialov ne padejo v
gradbene jame ali v vodo.
8.4. Stroji za izkopavanje in premeščanje materialov morajo biti
opremljeni z varovalnimi konstrukcijami, ki voznika varujejo,
da ga stroj, če se prevrne, ne zmečka, in ga ščitijo pred
padajočimi predmeti, kadar je to potrebno.
9. Napeljave, stroji in oprema
9.1. Napeljave, stroji in oprema, vključno z ročnimi orodji, na
mehaniziran pogon ali brez njega, morajo biti:
– primerno načrtovani in izdelani, pri tem pa je potrebno
upoštevati ergonomska načela,
– vzdrževani v dobrem delovnem stanju,
– uporabljeni izključno za delo, za katero so namenjeni,
– upravljati jih smejo le ustrezno usposobljeni delavci.
9.2. Naprave in opremo pod tlakom je potrebno redno pregledovati in
preskušati v skladu z veljavnimi predpisi.
10. Gradbene jame, vodnjaki, gradbišča pod zemljo, predori in
zemeljska dela
10.1. Pri delu v gradbenih jamah, vodnjakih, gradbiščih pod zemljo
ali predorih je potrebno upoštevati naslednje varnostne ukrepe:
– uporabiti ustrezne oporne konstrukcije ali nasip,
– preprečiti nevarnosti za padec človeka, materialov ali
predmetov ali poplavljanje,
– zagotoviti zadostno prezračevanje na vseh deloviščih za
zagotovitev takega zraka za dihanje, ki ni nevaren ali
zdravju škodljiv,
– omogočiti delavcem, da se umaknejo na varno območje v
primeru požara ali vdora vode ali materialov.
10.2. Pred začetkom izkopavanj je potrebno sprejeti ukrepe za
določitev in čim večje zmanjšanje katerihkoli nevarnosti, do
katerih lahko pride zaradi podzemskih kablov in drugih
inštalacij.
10.3. Za dostop v/iz gradbene jame je potrebno zagotoviti varne
dostope.
10.4. Kupi zemlje, materiali in premikajoča se vozila morajo biti v
ustrezni oddaljenosti od gradbenih jam. Če je potrebno, je
treba postaviti ustrezne pregrade.
11. Rušenje
Kadar je rušenje zgradbe ali poslopja lahko nevarno:
– je potrebno sprejeti ustrezne varnostne ukrepe ter izvajati
ustrezne metode in postopke, se lahko delo načrtuje ali
izvaja le pod nadzorom strokovne osebe.
12. Kovinski ali betonski okviri, opaži in težki montažni elementi
12.1. Kovinski ali betonski okviri in njihovi elementi, opaži,
montažni elementi ali začasne podporne konstrukcije ter
oporniki se smejo postaviti ali odstraniti samo pod nadzorom
strokovne osebe.
12.2. Za varovanje delavcev pred nevarnostmi, ki jih predstavlja
začasna premajhna trdnost ali nestabilnost konstrukcije, morajo
biti uvedeni posebni varnostni ukrepi.
12.3. Opaže, začasne podporne konstrukcije in opornike je potrebno
načrtovati in oblikovati ter montirati in vzdrževati tako, da
brez nevarnosti prenašajo kakršne koli obremenitve ali
napetosti, s katerimi utegnejo biti obremenjeni.
13. Podvodni zvoni in kesoni
13.1. Vsi podvodni zvoni in kesoni morajo biti:
– zgrajeni iz primernih materialov ustrezne trdnosti,
– primerno opremljeni, da se delavci v primeru vdora vode ali
materialov lahko umaknejo na varno mesto.
13.2. Gradnja, montaža, spreminjanje ali demontaža podvodnega zvona
ali kesona se lahko opravlja le pod nadzorom strokovne osebe.
13.3. Vse podvodne zvone in kesone mora strokovna oseba pregledovati
v ustreznih intervalih.
14. Delo na strehi
14.1. Če je višina večja od 2 m ali nagib presega 30°, mora
delodajalec sprejeti kolektivne varnostne ukrepe za
preprečevanje padcev delavcev, orodij ali drugih predmetov ali
materialov.
14.2. Če delavci delajo na strehi, v njeni bližini ali na katerikoli
drugi površini, ki je narejena iz lomljivih materialov, skozi
katero se lahko pade, mora delodajalec sprejeti varnostne
ukrepe, da se zagotovi, da delavci ne hodijo nepazljivo po taki
površini ali da ne padejo na tla.
C) DODATNE ZAHTEVE ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI GRADBENEM DELU
1. Splošne dodatne zahteve
1.1. Pred pričetkom izvajanja kakršnihkoli del na območju bodočega
gradbišča, mora biti zagotovljeno, da bodo v času izvajanja del
preprečene vse nevarnosti za varnost in zdravje delavcev, ki bi
lahko izhajale iz obstoječih inštalacij, naprav, objektov in
dejavnosti, ki se ali so se opravljale na območju gradbišča.
1.2. Gradbišče mora biti ves čas gradnje urejeno tako, da je
omogočeno neovirano in varno izvajanje vseh del, da ne
obstajajo nevarnosti za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar
delavcev in drugih oseb. Biti mora zavarovano proti okolici
tako, da je onemogočen dostop na gradbišču nezaposlenim osebam.
Vsi prehodi in dostopi na gradbišču morajo biti prosti, dovolj
široki, redno očiščeni in vzdrževani ter ustrezno osvetljeni.
Iz tal ali stropa štrleče pokončne palice in druge ovire morajo
biti zakrivljene ali zaščitene in označene, da ne more priti do
poškodb delavcev. Gradbiščni red mora biti izobešen na vidnih
mestih na vseh vhodih na gradbišče, v jedilnici in v vseh
garderobah delavcev.
1.3. Kolikor je gradbišče neposredno na ali ob prometni komunikaciji
ali prostoru, na katerem se izvajajo druge dejavnosti, mora
biti poskrbljeno za varnost in zdravje mimoidočih, kakor tudi
za varnost in zdravje delavcev na gradbišču.
1.3.1. Ob izvajanju del na visokih objektih mora biti območje ob
gradbišču fizično zavarovano vedno, kadar je horizontalna
razdalja med najbližjo vertikalo delovnega mesta na objektu ter
objektom ali komunikacijo ob gradbišču manjša od 3 m ali 20%
maksimalne višine objekta na tem delu. Razdalja zavarovanega
območja pa ni potrebno, da je večja od 12 m.
Zavarovanje je lahko izvedeno s polnimi ograjami do višine
nadstreška in z zaščitnim nadstreškom, ali z lovilnimi odri,
ali z lovilnimi mrežami ob objektu ali na drug primeren način.
1.3.2. V primeru, da je gradbišče na komunikaciji, promet po njej pa
je preusmerjen, mora biti na mestu preusmeritve gradbišče
zavarovano tako, da je preprečen nalet vozil na gradbišče.
1.4. Pomožni obrati na gradbišču, kot so tesarske, mizarske,
ključavničarske in druge delavnice, morajo ostati praviloma
izven nevarnih con. Če to ni mogoče, mora biti za varnost in
zdravje delavcev poskrbljeno na drug ustrezen način, kot je
predvideno v varnostnem načrtu.
1.5 Vse ukrepe, ki jih je nujno izvesti za zagotovitev varnosti in
zdravja delavcev zaradi okoliščin in dogodkov, ki niso bili
predvideni v varnostnem načrtu, mora koordinator za varnost in
zdravje pri delu zabeležiti v knjigo ukrepov za varno delo.
Knjigo ukrepov za varno delo hrani koordinator in mora biti ves
čas gradnje na gradbišču na voljo inšpekciji dela in vsem
delodajalcem, ki izvajajo delo na gradbišču.
2. Skladiščne površine
2.1. Skladiščenje materiala mora biti urejeno tako, da ni ogrožena
varnost in zdravje delavcev. Zlaganje mora ustrezati lastnostim
materialov, preprečeno mora biti nehoteno premikanje. Najvišja
dovoljena višina ročno zloženih skladovnic je 2 m z izjemo
zlaganja lažjih kosov materiala. Uskladiščeni materiali morajo
biti zaščiteni pred zunanjimi vplivi (vplivi prometa po
gradbišču, izvajanja del ...).
3. Nevarne snovi
3.1 Nevarne snovi morajo biti na gradbišču hranjene v prostorih, ki
so ločeni od drugih in označeni ter urejeni namensko v skladu z
lastnostmi snovi in navodili z varnostnih listin. Pretakanje
nevarnih tekočin v posode, namenjene za shranjevanje hrane ali
pijače, ter druge posode, ki po namenu ne ustrezajo, je
prepovedano.
3.2 V neposredni bližini hranjenja nevarnih snovi morajo biti vedno
na voljo kopije varnostnih listin ter ustrezna sredstva in
oprema za nudenje prve pomoči, v primeru hranjenja vnetljivih
ali eksplozivnih snovi pa tudi oprema za gašenje. Neposredno na
delovnih mestih na gradbišču je dovoljeno hraniti nevarne snovi
samo v količini, ki je nujna za enodnevno delo.
4. Garderobe, sanitarni prostori, prostori za zadrževanje
delavcev, jedilnice
4.1. Na gradbišču mora biti pred pričetkom izvajanja del poskrbljeno
za primerne sanitarno-higienske razmere.
4.2. Garderobni prostori morajo biti opremljeni z omaricami za
shranjevanje osebne garderobe, ki se lahko zaklenejo. Vsak
delavec mora imeti na voljo vsaj eno omarico, kadar pa opravlja
dela v izredno umazani, agresivni ali vroči atmosferi, mu mora
delodajalec zagotoviti ločeni omarici za umazano in za čisto
garderobo.
Garderobe niso potrebne, kadar gre za izvajanje kratkotrajnih
del ali kadar so delavcem na voljo v prostorih, ki so oddaljeni
od gradbišča manj kot 30 km, ter delodajalec zagotovi urejen
prevoz delavcev do teh prostorov. Delavcem pa mora biti tudi v
takem primeru na voljo prostor, kamor lahko zaklenejo svoja
oblačila in osebne predmete.
4.3. Delavci morajo imeti na gradbišču ali v neposredni bližini na
voljo stranišča, ki ustrezajo sanitarnim predpisom in se lahko
zaklenejo. Na vsakih 30 delavcev mora biti po ena sanitarna
kabina. V neposredni bližini sanitarij mora obstajati možnost
umivanja. Za vsakih 10 delavcev, ki istočasno zaključijo z
deli, mora biti na voljo 1 umivalnik z milom in papirnatimi
brisačami.
4.4. Kadar delavci na gradbišču izvajajo dela v močno prašni
atmosferi, pod vplivom strupov, jedkih snovi ali s snovmi, ki
so nevarne za infekcijo, ali delajo v vročem prostoru, mora
biti na gradbišču na vsakih 10 delavcev po ena prha s toplo in
mrzlo tekočo vodo, milom, zaščitno kremo in sredstvom za
dezinfekcijo. Kadar na gradbišču pod takimi pogoji dela izvaja
več kot 10 delavcev dlje kot 14 dni, morajo biti urejene
kopalnice. Temperatura teh prostorov v obdobju od 15. oktobra
do 30. aprila ne sme biti nižja od 21°C.
4.5. Kadar je predvideno, da se izvajajo dela na gradbišču na
prostem ali v odprtih prostorih, je potrebno zagotoviti tudi
prostor za počitek, sušenje oblačil in ogrevanje delavcev.
Prosta površina tega prostora mora znašati vsaj 0,75 m2 na
delavca, vendar ne sme biti manjši kot 4 m2, višina prostora pa
mora biti vsaj 205 cm. Zagotovljena temperatura v prostoru mora
biti v času od 15. oktobra do 30. aprila vsaj 20°C. Kot prostor
za zadrževanje in ogrevanje se lahko uporabi tudi prostor za
garderobe ali prostori za nastanitev, če izpolnjujejo zgoraj
opisane zahteve. Teh prostorov ni potrebno urediti samo na
gradbiščih, kjer dela največ pet delavcev manj kot sedem dni,
vendar mora biti tudi tedaj poskrbljeno, da se delavci lahko
posušijo in ogrejejo.
4.6. Na gradbišču mora biti urejen čist prostor opremljen z mizami,
ki lahko delavcem služi kot jedilnica. Ob mizah morajo biti
sedeži. Prostor mora biti opremljen z obešalniki za odlaganje
vrhnje obleke, v bližini pa mora obstajati tudi možnost za
umivanje rok ter hladna pitna voda ali drugi ohlajeni
brezalkoholni napitki. V zimskem času mora biti prostor
primerno ogrevan. Jedilnice niso potrebne, kadar delodajalec
zagotovi prehrano delavcev na drug ustrezen način (v javnih
restavracijah, gostiščih... v bližini gradbišča).
5. Električne inštalacije na gradbišču
5.1. Električne inštalacije in oprema na gradbišču morajo ustrezati
veljavnim predpisom in zahtevam standarda SIST HD 384.7.704.
5.2. Električne napeljave smejo izvajati, popravljati, vzdrževati in
odstranjevati le strokovno usposobljeni delavci elektrotehniške
stroke.
5.3. Električne inštalacije in oprema morajo biti zavarovano pred
vremenskimi vplivi (zaščita vsaj IP 43). Fiksne naprave in
inštalacija gradbišča kakor tudi orodja, oprema ter stikala in
krmilne naprave pa morajo imeti zaščito pred prašnimi delci in
vodo v izvedbi v vsaj IP 44.
Razdelilniki, kupljeni po 1. 1. 2003, morajo biti izdelani v
skladu z zahtevami standarda SIST EN 60439-4. Postavljeni
morajo biti stabilno na dostopnem mestu in biti zaprti.
Opremljeni morajo biti z zaščitno napravo na diferenčni tok (FI
– stikalo), ki ne presega nazivne vrednosti 30 mA.
5.4. Prosti električni vodi na gradbišču morajo biti napeljani tako,
da ni nevarnosti mehanskega poškodovanja. Prosto po tleh
položeni so lahko samo kabli tipa HO 7 RN – F, ki pa morajo
biti mehansko zaščiteni ali nameščeni na predpisani višini na
vseh prehodih za vozila in območjiih, kjer se opravlja delo s
težko gradbeno mehanizacijo.
5.5. Podaljševalni kabli za napajanje električnih premičnih in
prenosnih orodij in naprav na gradbišču morajo biti upogljivi.
Kabli, kupljeni po 1. 1. 2003, morajo biti izdelani skladno z
zahtevami standarda SIST HD 22.4, v izvedbi vsaj HO 5 RN – F in
primerno mehansko zaščiteni ali postavljeni na ustrezni višini
v skladu s posebnimi predpisi. Na gradbiščih se lahko
uporabljajo samo kabelski koluti (bobni), ki so opremljeni z
vtičnicami pokritimi s pokrovčki proti škropljenju vode,
termičnim varovalom proti pregretju kabla in težkim gumi kablom
tipa HO 7 RN – F.
Pred vsako uporabo kabelskih podaljškov je potrebno opraviti
vizualni pregled. Kadar so vidne poškodbe na izolaciji,
uvodnicah, vtiču, vtičnici, termičnem varovalu ali pa je kabel
izpuljen iz vtičnice ali vtiča, podaljška ni dovoljeno
uporabljati. Krpanje izolacije z izolirnimi trakovi ni
dovoljeno.
5.6. Priključevanje električnih naprav na omrežje je dovoljeno samo
preko električnih razdelilnikov, dodatno varovanih z zaščitno
napravo na diferenčni tok, katera ne presega nazivne vrednosti
30 mA. Neposredno priključevanje električnih naprav na vtičnice
hišnih inštalacij ni dovoljeno.
5.7. Na gradbišču se lahko uporabljajo samo vtiči in vtičnice z
zaščitnim polom ali industrijske vtičnice. Prepovedana je
uporaba razdelilnih vtičnic. Industrijske trifazne vtičnice
morajo biti petpolne, vezava v njih pa desnosučna.
5.8. Splošna osvetljenost gradbišča (ob izvajanju del ponoči in v
naravno neosvetljenih prostorih) mora znašati vsaj 50 luxov,
lokalna osvetljenost na delovnih mestih ob strojih ter na
krajih, kjer se opravlja privezovanje in odvezovanje bremen, pa
najmanj 150 luxov. Svetila, kupljena po 1. 1. 2003, morajo biti
izdelana v skladu z zahtevami standarda SIST EN 60 598-2-8 v
izvedbi vsaj IP 23 ter zaščitena proti poškodbam z zaščitno
mrežico ali biti nameščena na višini vsaj 2,5 metra od tal in
biti vedno čista.
5.9. V mokrih ter vlažnih prostorih se lahko uporabljajo samo
naprave, ki jih je dovoljeno uporabljati v tesnih in vodljivih
prostorih.
5.10. Električne napeljave, naprave in opremo na gradbišču je
dovoljeno uporabljati šele, ko je z meritvami ugotovljeno, da
je brezhibna. Periodične preizkuse inštalacij je potrebno
opravljati vsaj dvakrat na leto (v poletnem in zimskem času).
Vizualne preglede morajo redno dnevno opravljati o tem poučeni
delavci na gradbišču, mesečno pa strokovno usposobljeni delavci
elektrotehniške stroke. O meritvah in mesečnih pregledih je
potrebno izdelati zapisnik in voditi o tem evidenco do
zaključka gradnje.
6. Ureditev delovnih mest
6.1. Delovna mesta morajo biti vedno urejena in dostopna tako, da
ustrezajo:
– vrsti gradnje
– spreminjajočemu se stanju na gradbišču
– vremenskim vplivom
– vrsti del
in morajo zagotavljati varno izvajanje del.
6.2. Delovna mesta v zaprtih, tesnih (cevovodi, silosi…) in
podzemnih prostorih (predori, vodnjaki, jaški…) morajo biti
tako prezračevana, da:
– je zagotovljena prisotnost kisika v zraku vsaj 19%;
– dopustne koncentracije nevarnih plinov in prahu v zraku niso
presežene;
– ni možen nastanek eksplozije.
Če v zaprtem prostoru v delovnem postopku nastajajo škodljivi
plini, mora biti zagotovljeno prisilno prezračevanje in
kontrola plinov ter vzpostavljen sistem alarmiranja.
Prah in plini, ki nastajajo v postopku dela, morajo biti
odsesovani čim bližje mestu nastanka
6.3. Delovna mesta na višini
6.3.1. Delovna mesta, s katerih obstaja možnost padcev v globino,
morajo biti zavarovana proti padcu v globino, in sicer:
– neodvisno od višine delovna mesta na prehodih in poteh nad
ter ob vodi in snoveh, v katerih obstaja možnost utopitve;
– nad višino 1 metra od tal na stopniščih, rampah, prehodih in
delovnih mestih ob strojih;
– nad višino 2 metrov od tal na vseh drugih delovnih mestih;
– vse odprtine in poglobitve v tleh, medetažnih konstrukcijah,
na strehah.
Ne glede na določilo prvega odstavka te točke varovanja ni
potrebno zagotoviti, kadar so delavci zdravstveno sposobni za
izvajanje del na višini in opravljajo naslednja dela:
– na višini do 5 metrov pri izdelavi nosilnih odrov medetažnih
plošč, ki so nagnjene največ 20°;
– na zunanji (oziroma nasprotni) strani pri zidanju ali
betoniranju stene do višine 7 metrov nad terenom ali podom.
Mora pa biti tako delovno mesto, na katerem delavec stoji in
dela, varno proti padcu v globino za njegovim hrbtom.
6.4. Izvajanje del nad delovnimi mesti je dovoljeno samo ob izvedbi
ustreznih ukrepov za varovanje vseh delavcev.
7. Zavarovanje delovnih mest na višini
7.1. Zavarovanje delovnih mest na višini proti padcu v globino je
lahko izvedeno z varnostno ograjo po opisu:
Varnostna ograja mora biti visoka 100 cm s toleranco + – 5 cm,
merjeno od tal delovne površine. Izdelana mora biti iz zdravega
in nepoškodovanega lesa ali drugega primernega materiala.
Razmik in velikosti stebričev ter drugih elementov ograje
morajo na zgornjem robu (oprijemu) ustrezati vodoravni
obremenitvi najmanj 300 N/m. Razdalja med horizontalnimi
elementi polnila varnostne ograje ne sme biti več kot 47 cm.
Pri dnu varnostne ograje mora biti na notranji strani
vertikalnih stebričkov poln varovalni rob (deska), visok
najmanj 15 cm. Spodnji varovalni rob ni potreben v ograji na
stopniščih, rampah in poševnih prehodih.
Namesto vzdolžnega polnila iz desk (kolensko zavarovanje) je
možna uporaba mreže z očesi največ 2 cm x 2 cm po vsej višini
ograje. Pri varnostnih ograjah večjih dolžin in večjih
obremenitev (ob prometu) ter ograjah na velikih višinah morajo
biti predhodno izdelani ustrezni načrti in statični izračuni.
Varnostna ograja se šteje za varno tudi, če je izdelana
drugače, v skladu s slovenskimi, evropskimi ali mednarodnimi
standardi in je to dokazano z ustrezno dokumentacijo.
7.2. Če je potrebno zaradi narave del varnostno ograjo odstraniti z
izpostavljenega roba, morajo biti delavci na takih delovnih
mestih varovani z varnostnimi pasovi, delo pa je potrebno
opravljati pod nadzorstvom določene strokovne osebe na
gradbišču. Tako področje je potrebno v oddaljenosti od 1 do
3 m od izpostavljenega roba vzporedno zavarovati z nadomestno
ograjo. Če površina ni nagnjena več kot 20°, je na oddaljenosti
vsaj 2 m od previsnega roba lahko nameščena tudi signalna vrv
ali veriga z dobro vidnimi zastavicami, nameščenimi v razmikih
do 1 meter. Signalna vrv mora biti nameščena na višini od 1,0
do 1,3 m od tal ter pritrjena na stebričke ali druge podpore
tako, da se obremenitev iz enega polja ne more prenašati v
drugo polje. Stebrički se pri obtežbi 70 N na višini 1,0 m ne
smejo prevrniti ali premakniti po podlagi.
Na vseh dohodih in drugih mestih ob vrvi na medsebojni razdalji
največ 20 metrov morajo biti nameščeni tudi opozorilni znaki za
prepoved dostopa, za nevarnost padca v globino in znaki za
obvezno uporabo varnostnega pasu.
7.3. Kadar varnostne ograje iz tehnoloških razlogov ni možno
izvesti, je nezavarovano delovno mesto na višini, ki bi po
določilih iz 6. točke moralo biti zavarovano, potrebno
zavarovati z lovilnimi mrežami, lovilnimi odri ali je varnost
delavcev zagotoviti na drug način (z osebno varovalno opremo),
v skladu z določili tega pravilnika ali standardi.
Lovilne mreže morajo biti izdelane in nameščene v skladu s
standardom SIST EN 1263. Hoja delavcev pod mrežo mora biti
omejena ali prepovedana, če je nevarnost, da bi padajoči
material mrežo prebil (zavarovanje nevarnega območja pod mrežo,
postavitev varnostnih znakov). Ustreznost namestitve lovilnih
mrež in zavarovanja nevarnega območja mora pred pričetkom del
preveriti vodja posameznih del.
Lovilni odri morajo biti izdelani in nameščeni v skladu z
določili točke 11.5.
7.4. Odprtine v stenah, ki so na višini več kot 2 m nad terenom in
pri katerih je višina parapeta nižja od
85 cm, morajo biti do višine 100 cm nad tlemi zavarovane z
varnostno ograjo.
7.5. Odprtine in prehodi v tleh, medetažnih konstrukcijah ali
strehah morajo biti zavarovani ne glede na dimenzijo odprtine
ali globino možnega padca s trdnimi pokrovi, ki so tako
utrjeni, da je onemogočeno njihovo premikanje. Namesto s
pokrovom je odprtina lahko zavarovana tudi z varnostno ograjo.
7.6. Ob izvajanju del na odprtinah v stenah, ki so več kot 2 metra
nad terenom, morajo biti delavci zavarovani proti padcu v
globino s privezovanjem z osebno varovalno opremo.
8. Prometne poti
8.1. Transportne poti, stopnice, prehodne rampe in lestve morajo
biti načrtovane, locirane in izvedene tako, da zagotavljajo
varen prehod ali prevoz ter da promet po njih ne ogroža
delavcev, ki delajo na deloviščih v neposredni bližini.
Površina, namenjena vozilom, in površina, namenjena prehodu
pešcev, morata biti razmaknjeni ali ločeni z ograjo. Vrata se
ne smejo odpirati v področje površine, namenjene prehodom.
8.2. Dostopi na delovna mesta na višini (ali v globini) so lahko
izvedeni samo kot rampe ali stopnice. Rampe ter drugi poševni
dohodi in prehodi za prenašanje materiala morajo biti široki
najmanj 60 cm. Lestve se lahko uporabljajo za dostop na delovno
mesto na višini samo:
– če znaša višinska razlika med nivoji, ki jih premeščamo,
manj kot 5 m;
– če je potreben dostop samo za opravljanje kratkotrajnih del;
– za dostop na fasadni delovni oder in so lestve vgrajene
znotraj konstrukcije odrov;
– za dostop v izkope in jaške, kadar iz tehničnih razlogov ni
možno izdelati rampe ali stopnišča.
8.3. Nagib ramp ne sme presegati 40%, razen v primerih, ko za
postavitev prehoda z zahtevanim nagibom ni dovolj prostora. V
primerih, ko je poševni pod rampe dvignjen več kot 100 cm od
tal, mora biti na prehodih in rampah na obeh straneh nameščena
trdna varovalna ograja, visoka najmanj 100 cm in izdelana, kot
je navedeno v 7. členu.
8.4. Rampe ter prehodi morajo biti zgrajeni iz trdnega in zdravega
lesa ali drugega nosilnega materiala. Uporaba opažnih plošč za
izdelavo ramp in prehodov ni dovoljena. Opiranje ramp ter
prehodov na nestabilne elemente objekta v gradnji ali na kupe
materiala ni dovoljeno. Na zgornji površini morajo imeti lesene
rampe ter poševni prehodi, ki so strmejši od 10%, pritrjene
letvice dimenzij 2,4 cm x 4,8 cm v enakih največ 35 cm
presledkih. Površine ramp iz drugih materialov morajo biti
izdelane tako, da je preprečen zdrs delavcev.
Rampe ter prehodi, ki so sestavljeni iz več elementov, morajo
delovati kot celota in biti podprti tako, da se ne upogibajo
oziroma zibajo prekomerno. Šteje se, da se elementi poda ne
upogibajo prekomerno, kadar upogib pod predvideno obremenitvijo
ne presega 1/100 razdalje med podporami.
8.5. Pred uporabo in med deli je potrebno rampe in prehode redno
pregledovati in vzdrževati v dobrem stanju in z njih čistiti
raztreseni material. Uporaba poškodovanih in nedokončanih
stopnišč, ramp in lestev ni dovoljena, kar mora delodajalec
preprečiti s fizično zaporo ali označitvijo z ustreznim znakom.
9. Lestve
9.1. Prenosne lestve morajo biti izdelane v skladu z zahtevami
standarda SIST EN 131 ter biti pred uporabo pregledane in
brezhibne.
9.2. Lestve morajo biti pri uporabi postavljene stabilno tako, da ne
morejo zdrsniti, se prelomiti ali prevrniti.
Prenosne naslonske (enokrake) lestve, ki jih delavci
uporabljajo za dostope na zidne robove, odre, v odprtine v
tleh, jame, jarke in podobno, morajo biti ustrezne dolžine,
tako da segajo najmanj 1 m preko mesta naslanjanja. Kot
naslanjanja mora znašati med 65° in 75°. Naslanjanje lestev na
kline (na vogalih zgradb ali drogov) ni dovoljeno.
9.3. Z lestev se lahko izvajajo le kratkotrajna dela, pri katerih ni
potreben večji upor delavca, ter se uporablja le lažje ročno
orodje in manjša količina materiala, ki ne more povzročiti
dodatnih nevarnosti za varnost in zdravje delavcev. Delavec
mora ob tem z obema nogama stati na istem klinu. Brez varovanja
proti padcu v globino (brez privezovanja delavca) je dovoljeno
izvajati samo dela na višini do 3 metre. Največja dovoljena
dolžina prenosnih naslonskih lestev, s katerih se lahko
opravlja delo, je 8 m, dolžina dvokrakih (A) lestev pa 3 metre.
10. Delovni pod
10.1. Delovni pod (ploščad), s katerega se izvajajo dela na višini,
mora biti stabilen in trden. Izdelan mora biti iz elementov, ki
ustrezajo predvideni obremenitvi za pod delovnega odra, kot
določa standard SIST EN 12811.
V primeru, ko se za delovni pod uporabljajo deske, morajo biti
te debeline vsaj 4,8 cm (plohi) in širine najmanj 20 cm,
podprte pa na razdalji manj kot 250 cm. Biti morajo iz zdravega
in nepoškodovanega lesa in očiščene žebljev in drugih ovir.
Plohi se morajo prilegati drug ob drugega in biti položeni
vodoravno na trdne nosilce. Če plohi niso položeni v isti
ravnini, temveč drug na drugega, je potrebno na stiku pritrditi
trikotno letvico, ki omogoča prevoz z vozički in prepreči
spotikanje. Plohi ne smejo segati manj kot 20 cm in ne več kot
30 cm preko končne podpore in morajo biti zavarovani pred
premikom. Uporaba opažnih plošč za izdelavo delovnega poda ni
dovoljena.
10.2. Širina delovnega poda mora biti prilagojena naravi dela, ki se
na njem opravlja, vendar ne manjša kot 60 cm, če se opravlja
delo na podu brez zlaganja ali pripravljanja materiala. Če se
na delovnem podu odlaga, pripravlja material ali postavljajo
pomožni elementi, mora biti njegova širina takšna, da omogoča
delavcu najmanj 30 cm prostega prostora za gibanje.
10.3. Če je delovni pod ob steni objekta v višini več kot 100 cm od
tal ali poda prostora, je lahko njegov rob oddaljen od stene
največ 30 cm. Če je oddaljenost večja ali so v steni objekta
večje odprtine, mora biti za varnost delavcev poskrbljeno
skladno z ukrepi iz 7.1. točke ali drugače.
10.4. Elementi poda na odru (deske, pločevinaste plošče in drugo)
morajo biti pred uporabo pazljivo pregledani. Poškodovanih
oziroma obrabljenih elementov ni dovoljeno vgrajevati.
10.5. Pri prenašanju, prevažanju in zlaganju gradbenega materiala in
težjih gradbenih elementov na delovnih podih je potrebno
ravnati pazljivo. Material mora biti na delovnem podu pravilno
zložen in razporejen tako, da ne presega predvidene obremenitve
poda. Delovni pod mora biti redno pregledovan in vzdrževan,
odpadni material pa sproti odstranjen.
11. Odri
11.1. Odri – splošno
Odri so pomožne konstrukcije, namenjene za opravljanje
gradbenih del na višini.
11.1.1. Odri morajo biti izdelani in postavljeni po načrtih, ki
vsebujejo:
– velikosti odra in vseh njegovih sestavnih elementov,
– sredstva za medsebojno spajanje sestavnih elementov,
– način pritrditve odra na objekt oziroma tla,
– največjo dovoljeno obremenitev,
– vrste materiala in njegovo kvaliteto,
– statični izračun nosilnih elementov ter
– navodilo za montažo in demontažo.
Ob načrtovanju odra je potrebno upoštevati zahteve standarda
SIST EN 12811.
11.1.2. Za tipske odre z izjavo o skladnosti odra z zahtevami standarda
SIST HD 1000 ali SIST EN 12811 je potrebna ustrezna
dokumentacija po zahtevah standarda, iz katere so razvidni
postavitev elementov, sidranje ali podpiranje proti prevrnitvi,
dovoljena obremenitev ter način montaže in demontaže.
11.1.3. Dokumentacija odrov mora biti na razpolago na gradbišču in jo
je potrebno hraniti, dokler ni oder demontiran.
11.1.4. Odre smejo postavljati, predelovati, dopolnjevati in
demontirati samo strokovno izurjeni delavci, ki so zdravstveno
sposobni za delo na višini in pod neposrednim nadzorstvom vodje
posameznih del (odgovorna oseba).
11.1.5. Če so postavljanju odra napoti neizolirani električni vodi ali
druge ovire, odra ni dovoljeno pričeti postavljati, dokler ni
izključena nevarnost električnega toka in niso odstranjene
druge ovire.
11.1.6. Delovni pod odra mora biti izdelan skladno z zahtevami iz točke
10. Pod odra ne sme biti odmaknjen od stene objekta več kot 30
cm, razen kadar je tako nujno zaradi tehnologije dela in je
zagotovljena varnost delavcev proti padcu v globino med
objektom in odrom na drug način (z varnostno ograjo, z največ 3
metre nižje nameščenim lovilnim odrom, zapolnjenim do stene, s
privezovanjem delavcev ali drugače). Elementi poda morajo
popolnoma izpolnjevati prostor med nosilnimi stebri odra.
11.1.7. Varnostne ograje na odrih morajo biti izdelane skladno z
zahtevami iz točke 7.1.
11.1.8. Na vsako nadstropje odra mora voditi zanesljiv dostop oziroma
sestop. Če se za dostope na odru uporabljajo lestve, morajo
biti na zgornjem koncu pritrjene.
11.1.9. Višine delovnega mesta na odru, ožjem od 100 cm, ni dovoljeno
poviševati s postavljanjem odrov na kozah ali lestev ali drugih
pomožnih konstrukcij na delovni pod odra.
11.1.10. V primeru, ko je oder postavljen ob komunikaciji ali sosednjem
objektu, mora biti izvedeno zavarovanje v skladu s točko 1.3.
Če se izvede zavarovanje odra z varovalno mrežo, nameščeno na
oder, uporabljeni material zavese ne sme povzročati nevarnosti
za prevrnitev ali porušitev odra in je lahko samo
samougasljivega materiala. Neprepustne ponjave se lahko
uporabljajo za zaščito odra samo, kadar je to nujno zaradi
narave dela (odstranjevanje azbestnega materiala…), stabilnost
takega odra (in ponjave) pa mora biti računsko dokazana. Tudi
ponjave morajo biti iz samougasljivega materiala.
11.1.11. Brezhibnost odra mora preverjati s strani delodajalca določena
odgovorna oseba najmanj enkrat mesečno, zlasti pa tudi po
vremenskih nezgodah, predelavah, poškodbah in podobno. Če oder
uporabljajo delavci različnih delodajalcev, mora ustreznost in
pregled odra zagotavljati koordinator za varnost v fazi
izvajanja del ali od njega pooblaščena oseba ustrezne stroke.
11.2. Odri na kozah
11.2.1. Izvajanje del je dovoljeno tudi z odrov na kozah višine do 2 m.
Na kozah mora biti nameščen delovni pod širine vsaj 80 cm,
izdelan v skladu z zahtevami iz točke 10. Na teh odrih ni
potrebno namestiti varnostne ograje niti zagotoviti
dokumentacije odrov, razen navodil za izdelavo. Pred uporabo
odra na kozah pa mora ustreznost izvedbe odra pregledati vodja
posameznih del ali druga odgovorna oseba delodajalca.
11.2.2. Koze, na katere je postavljen delovni pod, morajo biti izdelane
tako, da vzdržijo predvidene pokončne in vodoravne obremenitve.
Nog pri kozah ni dovoljeno podaljševati, niti ni dovoljeno
povečevati višine koz s podlaganjem gradbenega materiala.
Razmik med kozami ne sme presegati 200 cm.
11.2.3. Koze smejo biti postavljene le na trdno in vodoravno podlago.
Nepravilno izdelanih ali poškodovanih koz ni dovoljeno
uporabljati.
Odrov na kozah ni dovoljeno postavljati na delovni pod drugih
odrov.
11.2.4. Na delovni pod odra na kozah ni dovoljeno postavljati dvigalne
naprave ali druge težke naprave, če ni s statičnim izračunom in
projektom drugače dokazano.
11.3. Kovinski odri
11.3.1. Cevi kovinskih odrov morajo po oblikah, velikostih in kvaliteti
materiala ustrezati zahtevam standarda SIST EN 1039, vezni in
podporni elementi pa standardu SIST EN 74.
11.3.2. Za sestavljanje kovinskih odrov je dovoljeno uporabljati le
ravne in nepoškodovane jeklene cevi, palice in druge elemente.
11.3.3. Sestavni deli kovinskih odrov (jeklene palice, cevi, vezni
elementi in drugo) morajo biti med seboj trdno povezani v
stabilno in enotno konstrukcijsko celoto.
11.3.4. Pokončne nosilne palice kovinskega odra morajo biti postavljene
v vertikalo na posebne elemente (opore, cokle), le te pa na
ravno podlago (gredice, betonske plošče in drugo).
11.3.5. Pri sestavljanju spojk z vijaki je potrebno vijake privijati z
momentnimi ključi po navodilu proizvajalca.
11.3.6. Samostoječi kovinski odri in kovinski odri, ki so višji od
objekta v gradnji ali kakšnega drugega objekta v svoji
neposredni bližini, morajo biti ozemljeni po veljavnih
predpisih.
11.4. Odri na lesenih drogovih
11.4.1. Odri na lesenih drogovih so dovoljeni le za izvajanje lažjih
del na višini do 10 metrov, merjeno od tal.
11.4.2. Premer okroglega lesnega droga na tanjšem delu ne sme biti
manjši od 8 cm. Podlaga drogov mora onemogočati vodoravno in
pokončno premikanje le-teh. Podaljševanje drogov ni dovoljeno.
Pri sestavi dveh odrov na vogalu gradbenega objekta mora biti
vogalni drog na zunanji strani odra dvojen in po potrebi vkopan
v zemljo. Vsi vertikalni drogovi morajo biti med seboj povezani
tudi z diagonalnimi vezmi.
11.4.3. Razdalja med vertikalnimi drogovi odra ne sme biti večja kot
250 cm in mora ustrezati velikosti drogov in predvideni
obremenitvi odra. Vzdolžne grede morajo biti položene vodoravno
ob drogovih in nanje dobro pritrjene. Spojna mesta podaljškov
in zveze vzdolžnih gred so lahko le nad drogovi ali na
nosilcih, ki so položeni čez drogove. Prečni nosilci odrov
morajo imeti enak prerez in biti položeni na vzdolžne nosilce v
enakih razdaljah. Namesto prečnih nosilcev ni dovoljeno
uporabljati desk.
11.5. Lovilni odri
11.5.1 Lovilni odri se lahko uporabljajo za varovanje delavcev pred
padci v globino samo, kadar na delovnih mestih ni možno
zagotovi postavitve varnostne ograje. Nameščeni morajo biti čim
bliže mestu dela oziroma previsnemu robu, vendar ne niže kot 3
metre.
11.5.2 Širina lovilnega odra je odvisna od vertikalne razdalje med
previsnim robom in odrom in mora znašati za razdalje do 200 cm
najmanj 130 cm, za razdalje do 300 cm pa najmanj 150 cm.
Spodnji zaščitni rob v varnostni ograji lovilnega odra mora
biti poln in visok vsaj 50 cm.
11.6. Konzolni odri
11.6.1. Konzolne odre je dovoljeno postavljati le za lažja gradbena
dela, če je dana možnost zanesljive pritrditve odra na objekt
ali njegovo konstrukcijo in če je to z risbami in računi
dokazano.
11.6.2. Maksimalni previs konzolnega odra, ki se uporablja kot delovni
oder, je lahko 150 cm. Konzolni odri s previsom do 3 m se lahko
uporabljajo samo kot zaščitne konstrukcije za lovljenje
materiala nad vhodi in prehodi v objekt.
11.6.3. Sidranje konzolnega odra je dovoljeno samo v nosilne
armiranobetonske elemente (ploščo, steno, steber). Za sidranje
se lahko uporabljajo samo standardizirani jekleni sidrni
elementi. Samo v izrednih primerih je dovoljeno tudi sidranje z
dvojnimi zankami iz jeklenih armaturnih palic prereza vsaj osem
milimetrov.
11.6.4. Uporaba desk (plohov) za nosilce konzolnega odra ni dovoljena.
11.7. Premični odri
11.7.1. Premični (prevozni) odri se lahko uporabljajo samo na nosilni
in vodoravni podlagi brez neravnin. Izdelani morajo biti v
skladu z zahtevami standarda SIST HD 1004. Navodila za montažo
in uporabo odrov morajo biti izdelana po zahtevah standarda
SIST EN 1298 in morajo biti na razpolago na gradbišču ves čas
uporabe odrov.
Oder mora biti sestavljen in uporabljen v celoti v skladu z
navodili tako, da je onemogočen nezaželen premik, porušitev ali
prevrnitev.
11.7.2. Na premični oder se smejo delavci povzpeti in izvajati delo
samo, ko je oder zavarovan pred premikom. Če se za vzpenjanje
uporabljajo lestve vgrajene v stranico odra, se lahko delavci
po njih vzpenjajo samo po notranji strani odra. Uporaba
premičnih naslonskih lestev za dostop na oder je prepovedana.
11.7.3. Med premikanjem na odru ne sme biti ljudi, niti materiala ali
delovne opreme.
11.8. Zaščitni nadstreški
11.8.1. Vhodi, prehodi in poti okrog objekta v gradnji morajo biti
zavarovani pred materialom, ki bi lahko padel z višine z
zaščitnimi nadstreški. Izdelani morajo biti tako, da lahko
vzdržijo padajoči material in preprečijo, da se naleteli
material ne odbije in raztrese po okolici.
11.8.2. Zaščitni nadstreški na gradbišču ne smejo biti nameščeni manj
kot 220 cm in ne več kot 600 cm od tal. Nameščeni morajo biti
po območju, kot je opredeljeno v točki 1.3. Lesena zaščitna
konstrukcija (streha) nadstreška, ki ni tipsko izdelana, mora
biti sestavljena iz dveh med seboj pravokotnih slojev desk, ob
robovih pa mora imeti polno vertikalno zaščito višine vsaj 50
cm.
11.8.3. Na zaščitni oder naleteli material je potrebno sproti
odstranjevati.
11.9. Nosilni odri in opaži
11.9.1. Nosilni odri so odri za izvajanje betonskih, armiranobetonskih
in podobnih masivnih konstrukcij (odri za nošenje opažev).
Podporniki nosilnih odrov morajo biti kovinski. Kvaliteta
materiala, uporabljenega za izdelavo nosilnih odrov, mora
ustrezati standardom in določilom tega predpisa. Teleskopski
podporniki s prilagodljivo dolžino in varovalnimi elementi za
fiksiranje nastavljene dolžine elementa morajo biti izdelani,
kot določa standard SIST EN 1065.
11.9.2. Ne glede na določilo iz predhodne točke se lahko uporabljajo
samo izjemoma za podpiranje do višine 3 m tudi leseni
podporniki. Biti morajo iz enega kosa zdravega lesa, najmanjši
prerez pa vsaj 8 cm x 8 cm. Pred uporabo morajo biti
pregledani. Na obeh koncih morajo biti čvrsto povezani tako, da
je preprečeno nezaželeno premikanje. Podporniki se lahko
podlagajo največ do višine 10 cm samo z lesenimi ali jeklenimi
elementi.
11.9.3. Pred pričetkom postavljanja nosilnih odrov mora biti preverjena
nosilnost tal.
11.9.4. Postavljene odre mora pred pričetkom uporabe pregledati oseba,
ki izvaja strokovno nadzorstvo nad gradnjo, med obremenitvijo
in izvajanjem del pa jih mora pregledovati s strani delodajalca
določeni vodja posameznih del.
11.9.5. Brez pisnega naloga osebe, ki izvaja strokovno nadzorstvo nad
gradnjo, ni dovoljeno odstranjevati opaža in demontirati
nosilnega odra.
Demontažo nosilnega odra je treba izvajati po navodilih
proizvajalca. Pri demontaži lesenih nosilnih podpornikov opaža
pa je potrebno postaviti varovalne podpornike za zavarovanje
pred morebitnim porušitvijo, kot je določeno v projektu odra.
11.10. Viseči odri
Viseči odri se lahko uporabljajo v skladu s predpisi in
navodili proizvajalca, kolikor so izdelani, sestavljeni,
preizkušeni in pregledovani po zahtevah standarda SIST EN 1808.
Delavci morajo biti pri delu na visečih odrih privezani na oder
z osebno varovalno opremo proti padcu v globino.
12. Dodatne zahteve za izvajanje zemeljskih del in del v izkopih
12.1. Pred pričetkom izvajanja zemeljskih del je potrebno izvesti
zakoličbo obstoječih instalacij in naprav ter po možnosti
izključiti nevarnosti, ki izhajajo iz njih (s prestavitvijo ali
začasno izključitvijo električnega napajanja, zaprtjem in
izpraznitvijo cevovodov in rezervoarjev ali podobno).
12.2. V primeru izkopavanja na območju, kjer so plinske, električne,
vodovodne, kanalizacijske ali druge napeljave, naprave ali
objekti, je potrebno dela opravljati po navodilih in pod
nadzorstvom strokovne osebe, ki jo sporazumno določita lastnik
naprave ali z njegove strani pooblaščeni vzdrževalec in
izvajalec del. Dogovor je treba zapisati v knjigo ukrepov za
varno delo.
Če med izkopavanjem delavci nepričakovano naletijo na zgoraj
omenjene naprave, morajo dela ustaviti za toliko časa, dokler
ni zagotovljeno nadzorstvo iz prvega odstavka te točke.
Pri izkopavanju ali čiščenju z zemljo zasutih jam, vodnjakov,
kanalov in podobno, je potrebno predhodno ugotoviti morebitno
prisotnost ogljikovega monoksida in drugih škodljivih,
vnetljivih ali eksplozivnih plinov.
12.3. Izkop v globino več kot 100 cm je potrebno obvezno opravljati
ob izvajanju varnostnih ukrepov, ki preprečujejo zrušitev
zemeljskih plasti z bočnih strani in usip izkopanega materiala
(z zagatnimi stenami, razpiranjem ali ureditvijo brežin ob
upoštevanju kota notranjega trenja zemljine). Ob zgornjem robu
izkopa je obvezno zagotoviti vsaj 100 cm širokega prostega pasu
(prostora), na katerem ni dovoljeno odlaganje materiala ali ga
uporabljati za transportne poti. Izkop kakor tudi razpiranje
brežin je potrebno izvajati strokovno, po ustreznih normativih
in statičnih izračunih pod neposrednim vodstvom vodje
posameznih del. Ob tem je upoštevati tudi možnost vdora vode in
povečanega tlaka v izkopanih stenah ali zagatah. Ob površinah,
po katerih se odvija promet, morata biti zavarovanje in
stabilnost brežin predhodno dokazana z upoštevanjem pričakovane
obtežbe.
12.4. Gradbene jame in izkopi, ki so globlji od 2 metrov in imajo
brežine urejene pod kotom, večjim od 45° (bolj strmo), morajo
imeti najmanj 100 cm od zgornjega roba postavljeno varnostno
ograjo (izdelano, kot določa točka 7.1) ali urejeno zavarovanje
nevarnega območja izkopa v skladu s točko 7.2.
12.5. Odkopavanje zemlje mora potekati od zgoraj navzdol.
Podkopavanje ni dovoljeno.
Pri strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem
območju stroja. Ročna dela smejo delavci opravljati le, ko
stroj miruje.
12.6. Jarke in druge izkope je potrebno kopati v zadostni širini, ki
omogoča neovirano delo delavcev v njih tako, da ostaja po
razpiranju in postavitvi cevovoda ali druge naprave (opaža,
zidu…) v izkopu najmanj 60 cm prostora za gibanje delavcev.
12.7. Pri strojnem kopanju izkopa je potrebno paziti na stabilnost
stroja. Izkopano zemljo je potrebno odlagati tako, da ni
ogrožena stabilnost bočnih strani izkopa. Robovi izkopa (in 100
cm pas ob njih) se smejo obremenjevati s stroji ali drugimi
težkimi napravami le, če je z ustreznimi ukrepi zagotovljeno,
da se zaradi dodatnih obremenitev le-ti ne morejo zrušiti.
12.8. Opaž za razpiranje bočnih strani izkopa mora segati najmanj 20
cm nad nivo terena. Za razpiranje bočnih strani izkopov je
potrebno uporabljati les oziroma drug material ter opremo
ustrezne trdnosti in velikosti. Sredstva za spajanje in
utrjevanje delov podpornikov (klini, okovje, vijaki, žeblji,
žica in podobno) morajo ustrezati standardom. Prazen prostor
med opažem in bočno stranjo izkopa je potrebno zapolniti in
utrditi. Opaž se mora po celotni dolžini izkopa prilegati dnu
izkopa.
Odstranitev opažev ob zasipanju izkopa je potrebno opraviti po
navodilu in pod nadzorstvom vodje posameznih del. Če bi
odstranjevanje opaža lahko povzročilo nevarnost za delavce, je
potrebno opaž pustiti v izkopu.
12.9. Za sestopanje delavcev v izkop ali vračanje iz izkopa,
globljega od 100 cm, morajo biti zagotovljene lestve ustrezne
dolžine, tako da sega držalo za roke najmanj 100 cm nad robove
izkopa.
Lestve iz prvega odstavka te točke lahko nadomestijo tudi
ustrezne stopnice ali rampe, če je na ta način poskrbljeno za
varno gibanje delavcev tudi med padavinami.
Pred začetkom del pri izkopu zemlje in vselej po neugodnih
vremenskih pojavih, mrazu ali topitvi snega in ledu mora vodja
posameznih del (zemeljskih del) opraviti pregled izkopa in po
potrebi ustrezno ukrepati (za zavarovanje pred zruški bočnih
strani izkopa).
12.10. Poti in rampe za odvažanje materiala iz izkopa morajo ustrezati
trdnosti terena in karakteristikam transportnih vozil. Njihov
nagib v primeru predvidene vožnje z običajnimi tovornimi vozili
ne sme presegati 12,5%.
Nakladanje materiala z nakladalnikom ali drugim mehaničnim
sredstvom na tovorno vozilo preko njegove kabine ni dovoljeno,
če kabina ni zavarovana pred mehanskimi poškodbami.
12.11. Materiala, potrebnega za gradnjo in montažna dela v izkopih
(temelji, kanali, inštalacijski vodi, rovi in pod.), ni
dovoljeno odlagati na robove izkopa ali na kraje, kjer bi se
lahko zrušil oziroma predstavljal nevarnost za delavce v
izkopu.
Za spuščanje materiala v izkope je potrebno uporabljati naprave
(žlebove, lijake) ali transportna sredstva, ki so primerna
vrsti, obliki in teži materiala. Spuščanje težjih gradbenih
elementov se lahko opravlja samo z ustrezno delovno opremo in z
delavci, ki so vajeni takega dela, pod nadzorstvom vodje
posameznih del (inštalaterskih, tesarskih).
13. Dodatne zahteve za izvajanje masivnih konstrukcij
13.1. Z betoniranjem, zidanjem obokov in drugimi deli na nosilnem
odru je dovoljeno začeti šele, ko oseba, ki izvaja strokovno
nadzorstvo nad gradnjo, preveri, da je nosilni oder izdelan po
projektu, zavarovan z varnostno ograjo in so opravljena vsa
potrebna predhodna dela, ter to zapiše v knjigo ukrepov za
varno delo. Dela se lahko izvajajo samo pod neposrednim
vodstvom vodje posameznih del.
13.2. Pred začetkom del na odru je potrebno vse ostre vrhove in
robove sredstev, ki spajajo posamezne dele (žeblji, spone, žice
in drugo), pa štrlijo iz opaža in drugih delov lesene
konstrukcije nosilnega odra, zakriviti ali pokriti.
13.3. Betonska dela večjega obsega na višinah in v globinah (visoke
stavbe, hidrocentrale, jezovi, in drugo) se lahko izvajajo samo
po predhodno izdelanem programu, s strokovno usposobljenimi in
zdravstveno sposobnimi delavci, ki so seznanjeni z nevarnostmi
pri teh delih.
13.4. Ob betoniranju s pomočjo črpalke morata transportno cev za
beton na mestu izliva betona držati dva delavca.
13.5. Nasilno snemanje opaža z dvigalnimi ali drugimi napravami ni
dovoljeno. Pri drsnem premikanju in snemanju opaža z vitli (ali
ročno) ni dovoljeno stati na napravi, ki prijema opaž (sani in
podobno).
13.6. Betoniranje in obdelavo betona z napravami z visokim pritiskom
lahko izvajajo samo strokovno usposobljeni delavci. Področje,
kjer se taka dela izvajajo, je potrebno na primerni
oddaljenosti zavarovati ter označiti z opozorilnim trakom,
znakom prepovedi dostopa in znakom za splošno nevarnost.
Delavci, ki opravljajo ta dela, morajo med delom uporabljati
osebno varovalno opremo za varovanje obraza, dihal in celega
telesa.
14. Dodatne zahteve za montažno gradnjo
14.1. Montažna gradnja je dovoljena samo v skladu s programom
montaže, ki mora vsebovati:
– načrte montažnih elementov s podatki o njihovi teži,
označbi, mestih podpiranja med prevozom in na skladišču ter
detajli sidrišč za prenos,
– opis potrebnih dvigalnih in načrt pomožnih sredstev za
prenos,
– načrt skladiščenja na gradbišču,
– opis postopka montaže (vrstni red izdelave in transporta
posameznih montažnih delov, način in vrstni red dviganja,
nameščanja in utrjevanja montažnih elementov…),
– varnostne ukrepe za vsa dela, ki tvorijo montažno gradnjo.
14.2. Sestavljanje in pritrjevanje montažnih elementov ter druga
montažna dela na objektu smejo opravljati le polnoletne osebe,
ki so zdravstveno sposobne za delo na višini in usposobljene za
varno montažo ob neposrednem nadzoru vodje posameznih
(montažnih) del.
14.3. Vsak montažni element mora biti v skladu s programom montažne
gradnje na ustrezen način vidno in primerno zaznamovan. Poleg
te označbe morata biti na elementu označena tudi datum izdelave
in teža elementa v kilogramih. Poleg delov za vgraditev in
pritrditev elementa na objektu mora vsak element imeti tudi
pomožna kovinska sidra, ki omogočajo zanesljiv prenos in
vgraditev elementa na kraju montaže.
14.4. Montažna gradnja je dovoljena le z uporabo ustrezne delovne
opreme za prevoz in dviganje ter za to delo prirejenih pomožnih
sredstev.
14.5. Izvajanje montažnih del na višini je dovoljeno samo z namenske
opreme za delo na višini (z odrov, opreme za dviganje oseb).
Hoja in delo na elementih, ki niso stabilno položeni, nista
dovoljena.
14.6. Montažni elementi na gradbišču morajo biti pravilno in po
načrtu montaže zloženi na določenem mestu tako, da jih je možno
brez zastoja in varno premikati in vgrajevati v objekt.
14.7. Pripenjanje montažnih elementov na kavelj in njihovo odpenjanje
z dvigalne naprave pri nakladanju na motorna in druga vozila
ter pri razkladanju z vozil je potrebno opravljati praviloma
brez vzpenjanja delavcev na vozilo oziroma na elemente.
14.8. Med spuščanjem in dviganjem montažnih elementov na motorno
vozilo z dvigalno napravo voznik ne sme biti v kabini vozila.
14.9. Montaže elementov višjega nadstropja na objektu ni dovoljeno
začeti, preden ni zagotovljen zanesljiv dostop na to
nadstropje.
14.10. Vgrajevanje težkih montažnih elementov (plošč, gred in drugega)
je dovoljeno le po poprejšnji pripravi pomožnih sredstev za
prenašanje, postavljanje in utrjevanje elementov na objektu
(jarmi, prenosni okviri in drugo). Pomožna sredstva morajo biti
pred uporabo pregledana in preizkušena glede na predvideno
obremenitev.
14.11. Pri prenašanju, postavljanju in pritrjevanju vsakega
posameznega montažnega elementa na objekt morata signalist in
upravljalec dvigala pazljivo spremljati pot montažnega elementa
do mesta vgraditve in delo monterjev, ki element postavljajo in
utrjujejo.
14.12. Monter mora s posebnim znamenjem javiti signalistu oziroma
delavcu na dvigalu, da je operacija prenosa in vgraditve
elementa v objekt končana.
14.13. Dele armature, ki štrlijo iz elementa po montaži in bi lahko
povzročili, da bi se delavec obnje zapel in poškodoval, je
potrebno na primeren način odstraniti ali zavarovati (odrezati,
upogniti in podobno).
15. Dodatne zahteve za izvajanje del na strehah in drugih površinah
v naklonu
15.1. Dela na površinah v naklonu, večjem od 45°, in strehah lahko
izvajajo samo delavci, ki so zdravstveno sposobni za izvajanje
del na višini. Dela se lahko izvajajo samo v ugodnih vremenskih
razmerah ob zagotovitvi ukrepov za preprečitev zdrsa in padca
delavcev v globino.
15.2. Ukrepe za preprečitev zdrsa in padca v globino je potrebno
izvesti v odvisnosti od:
– višine delovnega mesta,
– naklona površine (strmine),
– vrste in nosilnosti kritine (ali druge površine),
– trajanja in vrste del (oziroma nevarnosti, izhajajočih iz
teh del).
15.3. V odvisnosti od višine in naklona površine velja, da so
ustrezni ukrepi:
– na površinah z naklonom do 20° postavitev varnostnih ograj
na previsnih robovih streh (ali na delovnih odrih ob strehi)
ali postavitev označitve nevarnega območja na oddaljenosti
najmanj 2 m od previsnega robu – samo kadar ne obstaja
nevarnost drsenja po površini (površina ni gladka pločevina
ali material s podobnimi lastnostmi);
– na površinah z naklonom od 20° do 45° postavitev varnostnih
ograj ali lovilnih odrov ali mrež na previsnih robovih streh
ter na takih razdaljah, da je višina zdrsa manjša od 5 m;
– na površinah z naklonom od 45° do 60° je potrebno poleg
postavitve varnostnih ograj ali lovilnih odrov ali mrež, kot
je zahtevano v prejšnji alinei, obvezno tudi varovanje
(privezovanje) delavca z osebno varovalno opremo za
varovanje pred padcem v globino;
– na površinah z naklonom, večjim od 60°, je potrebno poleg v
prejšnji alinei opisanih ukrepov zagotoviti tudi varne
dostope (stabilno položene lestve…) za vzpenjanje po
površini in na vsakih 2 m višine postaviti tudi vodoravne
delovne pode, s katerih delavci opravljajo delo (opremljene
z varnostnimi ograjami).
Varnostne ograje morajo biti najmanj tako visoke, da je zgornji
rob merjeno pravokotno na površino v naklonu vsaj 100 cm nad to
površino. Če je naklon površine večji od 45°, mora biti spodnji
(poln) zaščitni rob v ograji višine vsaj 50 cm ali pa mora biti
ograja zaščitena z mrežo, ki preprečuje padanje materiala v
globino.
15.4. Pred začetkom del na obstoječih strehah mora odgovorna oseba,
določena s strani delodajalca, preveriti stanje nosilne strešne
konstrukcije in krova (letve, kritina) in po potrebi ukreniti
vse potrebno, da ne pride do poškodb delavcev ali drugih oseb.
15.5. Med deli na strehi se v prostoru neposredno pod strešno
konstrukcijo ne sme zadrževati nihče. Nevarno območje je
potrebno zavarovati in označiti s postavitvijo ustreznih
varnostnih znakov.
15.6. Na strehah, ki so krite z vlaknato cementnimi ploščami, tanko
pločevino ali podobno kritino (industrijske strehe), ki ne more
nositi večjih obremenitev (teže delavca, materiala in orodja),
je potrebno pred začetkom del izdelati zanesljive prehode in
delovne ploščadi za varno delo. Področja, po katerih se delavci
lahko varno gibljejo, morajo biti jasno označena.
Pri čiščenju snega in vzdrževanju strehe ob svetlobnih jaških
in oknih ter drugih lomljivih površinah mora delodajalec
poskrbeti za ustrezno zavarovanje teh površin (prekritje z
lovilnimi mrežami...).
Svetlobni jaški in okna s steklenim kritjem morajo biti
dvignjeni nad ravnino strehe. Vse industrijske strehe ne glede
na njihovo obliko in vrsto kritine morajo imeti zanesljive
dostope do teh mest. Dostopi, prehodi in delovne ploščadi
morajo biti široki najmanj 60 cm, po potrebi pa morajo imeti
tudi trdno varovalno ograjo.
15.7. Delavci so lahko v primeru kratkotrajnih del na strehi, ki
zahtevajo veliko premikanja, pred zdrsom in padcem v globino ne
glede na določila točke 15.3. zavarovani tudi samo z osebno
varovalno opremo za varovanje pred padcem v globino. Nevarno
območje okrog objekta pa mora biti zavarovano (pred padajočim
materialom), kot je opisano v točki 1.3.
16. Dodatne zahteve za izvajanje del pod zemljo
16.1. Za vsa dela pri gradnji podzemnih objektov mora biti izdelana
ustrezna tehnična dokumentacija. Uporabljeni materiali in
konstrukcije morajo biti izdelani v skladu s predpisi in
ustrezati montageološkim razmeram na mestu gradnje.
16.2. Pri načrtovanju del v podzemnih objektih skozi hribine, kjer je
na osnovi opravljenih geoloških raziskav možno pričakovati
pojave metana, je potrebno v varnostnem načrtu določiti posebne
ukrepe za odvajanje morebitnih nevarnih plinov.
Ti ukrepi morajo obsegati tudi:
– sistem ugotavljanja in kontrole metana;
– ukrepe za varnost oseb.
V primeru pojava koncentracije metana nad 0,5% je obvezen
takojšen izklop strojev in naprav.
16.3. Dela po zemljo lahko izvajajo le strokovno usposobljeni delavci
pod stalnim in neposrednim nadzorom vodje posameznih del.
Delavci morajo biti poučeni o nevarnostih, ki so jim
izpostavljeni, in ukrepih, ki jih morajo v takih primerih
izvesti.
Ob izvajanju izkopa, podpiranja in izdelavi osnovne podgradnje
je potrebno upoštevati predpise, ki veljajo za rudarska dela.
16.4. Delodajalec, ki gradi pod zemljo, mora voditi natančno evidenco
o vstopanju in izstopanju vseh oseb v podzemni objekt.
16.5. Podgradnjo je potrebno redno kontrolirati in v primeru
ugotovljenih nepravilnosti takoj ustrezno ukrepati.
16.6. Transportne poti je potrebno ustrezno zavarovati na mestih
odprtin, brežin ter nižje ležečih prostorov. Če so za odvažanje
materiala iz podkopa izdelani presipi, ki vodijo v spodnji
podkop, morajo biti odprtine presipov ustrezno zavarovane.
16.7. Delovna mesta v podzemnih objektih morajo biti dobro
prezračevana s prisilno ventilacijo. Sistem zračenja mora
ustrezati lokaciji in dolžini prostora ter vrsti škodljivih
snovi, ki nastajajo pri delu (plini, prah in drugo), kot je
določeno v točki 6.1. Odsesovanje prahu mora biti zagotovljeno
neposredno na mestu nastanka.
V predorih, rovih in podkopih, kjer je moč pričakovati pojav
metana, je prepovedano kajenje in vnašanje vžigal.
Ob prvem pojavu koncentracije metana nad 0,5% mora izvajalec
del o tem nemudoma obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za
delo.
16.8. Instalacije za elektriko, tehnološko vodo, stisnjen zrak in
druge morajo biti položene tako, da niso izpostavljene
mehanskim poškodbam.
Električne instalacije in oprema morajo biti izvedene, kot je
predpisano za tesne in vodljive prostore, ter jih je potrebno
preverjati redno vsaj 1-krat mesečno ter po vsaki premestitvi,
vdoru vode ali drugi spremembi.
16.9. Stroji, ki se uporabljajo pri podzemni gradnji, morajo biti
brezhibni, strojniki pa posebej usposobljeni za delo z njimi.
Stroji z motorjem z notranjim zgorevanjem se lahko uporabljajo
samo z motorji na dizel pogon, ki so opremljeni s čistilci
izpušnih plinov.
Vozila za prevoz materiala morajo biti opremljena z ustrezno
svetlobno in zvočno signalizacijo, ki se v primeru vzvratne
vožnje avtomatsko vključi. Delovno mesto upravljavca stroja
mora biti zavarovano z zaščitno konstrukcijo.
Stroji in vozila morajo imeti poleg obvezne opreme tudi
priročni gasilni aparat. Preglede delovne opreme je potrebno
izvajati pred vsako premestitvijo na novo gradbišče in najmanj
1-krat letno.
16.10. Pri uporabi kemikalij, ki se dodajajo betonu za hitrejše
strjevanje, je potrebno upoštevati predpise in navodila za delo
z nevarnimi snovmi in uporabljati ustrezna zaščitna sredstva.
17. Dodatne zahteve za delo v cevovodih in utesnjenih prostorih
17.1. Dela v cevovodih (in utesnjenih prostorih) opravljajo lahko le
polnoletni, zdravstveno sposobni ter strokovno usposobljeni
delavci, ki so bili predhodno poučeni o nevarnostih in ukrepih
za varno delo pri delu v cevovodih.
17.2. Pred pričetkom izvajanja del mora vodja posameznih del
preveriti stanje v cevovodu (kontrola prisotnih plinov,
vizuelni pregled...) in izvesti potrebne preventivne ukrepe za
zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Vsa dela v cevovodih
se lahko opravljajo samo pod neposredno kontrolo vodje
posameznih del.
17.3. Varovanje delavcev v cevovodih mora biti zagotovljeno s
površine pri vseh odprtih dostopih. Med delavci v cevovodu in
odgovorno osebo zunaj mora biti zagotovljen zanesljiv način
sporazumevanja. Vodja del mora imeti pri sebi telefon, da lahko
pokliče na pomoč reševalno službo.
Zunaj, ob vstopih v cevovod, mora biti takšno število
usposobljenih delavcev in ustrezne opreme, da je možno takoj
pristopiti k reševanju delavcev iz cevovoda.
Vsak delavec v cevovodu mora imeti baterijsko ali električno
prenosno svetilko.
17.4. Spuščanje in dvigovanje delavcev po lestvi v vertikalnem
cevovodu (ali jašku), ki je višji od 5 m, je dovoljeno samo ob
uporabi osebne varovalne opreme za varovanje proti padcu v
globino. Lestve za izstop morajo biti nameščene ves čas dela v
cevovodu.
17.5. Delavci lahko opravljajo dela le v cevovodih, katerih premer je
večji od 1000 mm. Dela v cevovodih premera od 600 mm do 1000 mm
lahko delavci izvajajo le v izrednih primerih, če je:
– predhodno preverjeno, da je opravljanje del možno brez
nevarnosti za porušitev cevi, eksplozijo, utopitev,
zadušitev ali zastrupitev delavca;
– zagotovljeno, da se delavci premikajo po cevovodu le na
napravah, ki so povezane in vodene z vrvmi ali drogovi od
vhodne odprtine v cevovod ali od zunaj;
– da je delavec pod stalnim vizualnim nadzorom.
Vstop delavcev v cevovod premera pod 600 mm je prepovedan.
17.6. Izjemoma se sme v cevovodih s prosto gladino (v katerih ni
povišanega tlaka) premera nad 1000 mm izvajati dela tudi v
primeru, ko ni možno izvesti popolne izpraznitve cevovoda. V
takih primerih pa mora delodajalec zagotoviti posebna navodila
za izvajanje del in izvedbo ukrepov za varovanje delavcev pred
utopitvijo in drugimi nevarnostmi.
17.7. Električne instalacije, stroji in naprave, ki se uporabljajo
pri delu v cevovodih, morajo ustrezati predpisom za tesne in
vodljive prostore.
17.8. Pri varjenju, žaganju in sorodnih postopkih v cevovodih je
upoštevati ustrezne predpise za delo v utesnjenih prostorih.
17.9. V cevovodih je prepovedana uporaba tekočega plina ter delovne
opreme s pogonom na notranje zgorevanje.
17.10. Če v delovnem postopku nastajajo škodljivi plini ali prah, mora
biti zagotovljeno prisilno zračenje.
Prah, ki nastaja v postopku dela v cevovodu, mora biti
odstranjen ali odsesovan čim bližje mestu nastanka.
17.11. Delavci morajo takoj zapustiti cevovod v primerih vdora vode,
pojava škodljivih plinov, izpada električne energije ali
zaustavitve delovanja prezračevalnega sistema. Z deli v
cevovodu se lahko nadaljuje šele, ko vodja del preveri, da
nevarnosti ni več.
18. Dodatne zahteve za izvajanje del ob vodi in nad vodo in
površinami, v katerih se lahko utone
18.1. Kadar pri izvajanju del obstaja nevarnost utopitve, je potrebno
poskrbeti za:
– primerno ureditev delovišča ter ustrezno opremo za varno
delo;
– predpisano reševalno opremo in sredstva za reševanje (kot
velja za urejena kopališča);
– vsaj enega usposobljenega reševalca iz vode;
– usposobljenost delavcev za samoreševanje iz vode (znanje
plavanja);
– neoviran dostop za reševalce in reševalno opremo;
– druge predpisane ukrepe.
18.2. Pri izvajanju del nad/ob rekah in vodnih pregradah z velikim
pretokom morajo delavci kljub izvajanju drugih ukrepov za
varnost in zdravje pri delu nositi tudi reševalne jopiče.
18.3. Na vtokih v elektrarne in drugih mestih, kjer voda ustvarja
sesalni učinek, je pred pričetkom izvajanja del potrebno
zapreti zapornice ali izvesti druge ustrezne ukrepe za
preprečitev odplavitve in utonitve delavcev.
18.4. Na deloviščih, kjer obstaja nevarnost utopitve delavcev zaradi
hitrega naraščanja vodne gladine, je treba predvideti ukrepe
(nadzor, signalizacija, način in poti umika...) in zagotoviti
opremo za hitro reševanje oziroma umik delavcev iz nevarnega
območja.
18.5. Na vodah, po katerih se odvija promet, je zagotoviti tudi
ukrepe za varovanje delovišča pred nevarnostmi, ki izhajajo iz
prometa po vodi.
18.6. Na deloviščih na plovnih objektih (ploščadih, ladjah, čolnih,
pontonih...) morajo biti na voljo reševalni jopiči za vse
delavce in morebitne obiskovalce na objektu. Plovila morajo
imeti dovoljenje za plovbo v skladu s posebnimi predpisi in
biti (med izvajanjem del z njih) trdno privezana ali zasidrana
ter imeti urejen varen dostop s kopnega in z vodne površine.
Področja na plovilih, kjer obstaja možnost padca v vodo, morajo
biti zavarovana s trdno in stabilno varnostno ograjo. Odprtine
v tleh plovila morajo biti z izjemo časa, ko so v uporabi,
stalno zaprte ali zavarovane z varnostno ograjo.
19. Dodatne zahteve za rušitvena dela in demontaže
19.1. V primeru rušenja ali demontaže objekta ali njegovega dela mora
biti ne glede na način rušenja (ročno, s stroji ali z
miniranjem) predhodno izdelan program del in varnostni načrt.
V varnostnem načrtu mora biti izrecno naveden način
ugotavljanja prisotnosti zaostalih nevarnih plinov, tekočin ali
drugih nevarnih snovi v prostorih, vdolbinah, rezervoarjih,
jaških, napeljavah, opremi in konstrukciji objekta ter ukrepi
za preprečitev nevarnosti v zvezi s tem.
19.2. Na objektu, ki je predviden za rušenje, mora biti pred
pričetkom del izključena električna napetost in izpraznjene vse
druge instalacije, rezervoarji in drugi prostori.
Pred začetkom rušenja je potrebno s sondažami na značilnih
mestih preveriti ali je v materialu prisoten azbest. V primeru,
da izvajalec del ugotovi prisotnost azbesta, ali možnost
nastanka nevarnega prahu, mora izvesti vse ukrepe, ki so
predpisani za ravnanje s temi snovmi.
19.3. Rušenje objekta smejo izvajati le delavci, ki so prejeli pisna
navodila za varno delo in so usposobljeni za to delo. Delo se
lahko izvaja samo pod neposrednim in stalnim nadzorstvom vodje
posameznih (rušitvenih) del. Pri delu je obvezna uporaba osebne
varovalne opreme za varovanje dihal in druge ustrezne osebne
varovalne opreme.
19.4. Pred začetkom rušenja je potrebno ogroženo območje ograditi z
varovalno ograjo ali ga na drug ustrezen način zavarovati.
Zavarovanje ogroženega območja mora trajati, dokler rušenje ni
končano.
19.5. Ročno rušenje objekta je potrebno izvajati postopno od zgoraj
navzdol. Rušenje mednadstropne oziroma stropne konstrukcije se
sme začeti šele, ko so porušeni in odstranjeni vsi deli nad
njeno ravnijo. Ročno rušenje prosto stoječe stene (predelna
stena, ograja, steber in podobno) je dovoljeno le z ustreznimi
delovnimi odri. Pri demontažnih delih morata na istem mestu ali
v istem prostoru delati najmanj dva delavca. Kadar to ni
izvedljivo, se mora druga oseba nahajati v vidni ali slišni
razdalji od delavca.
19.6. Rušenje sten s spodkopavanjem ni dovoljeno. Pri rušenju
večnadstropnih objektov ni dovoljeno zbiranje porušenega
materiala na posameznih nadstropjih.
19.7. Vsi elementi, ki so predvideni za demontiranje, morajo biti
pred sprostitvijo zvez z odvijačenjem, žaganjem, avtogenim
rezanjem ali na drug način zanesljivo podprti ali obešeni tako,
da po sprostitvi zvez ne morejo ogrožati varnosti delavcev.
19.8. Demontirane grede, nosilce in druge težke ali velike
konstrukcijske dele je dovoljeno odstranjevati z objekta le z
ustrezno delovno opremo. Prosto spuščanje oziroma odmetavanje
elementov in materiala z objekta je prepovedano. Sipek in
prašen material je dovoljeno odstranjevati z objekta le po
popolnoma pokritih koritih ali ceveh ali na drug način tako, da
je preprečeno širjenje prahu.
19.9. V primeru strojnega rušenja (s traktorjem goseničarjem in
podobno), mora biti stroj oddaljen najmanj za 1,5-krat večjo
razdaljo, kot znaša višina objekta oziroma dela, ki se ruši.
Raztržna trdnost jeklene vrvi, s katero se prenaša vlečna sila,
ki je potrebna za rušenje objekta, mora biti najmanj trikrat
večja od vlečne sile stroja. Vlečno silo stroja je potrebno
prenašati na površino objekta oziroma njegovega dela, ki se
ruši (stena, steber in drugo), enakomerno s podloženimi
deskami, gredami in podobno.
19.10. Zasute betonske stebre, jeklene nosilce in druge dele objekta
ni dovoljeno vleči iz ruševin s stroji, ne da bi bile pred tem
ruševine odstranjene. Rušenje ali vlačenje težkih delov iz
gradbenega objekta ni dovoljeno s traktorji na kolesa.
19.11. Pri rušenju posameznih delov ali celotnega gradbenega objekta z
miniranjem je potrebno upoštevati predpise o ravnanju z
eksplozivnimi sredstvi in miniranju.
20. Dodatne zahteve za delo ob prometu
20.1. Pri izvajanju del na cestah, po katerih med delom promet ni
ustavljen, je potrebno zagotoviti varovanje delovišča v skladu
s posebnimi predpisi in določili tega pravilnika. Del pa ni
dovoljeno izvajati pri močno zmanjšani vidljivosti (v megli,
temi…) razen, če je delovišče primerno osvetljeno z umetno
razsvetljavo.
20.2. Delavci, ki izvajajo kakršnakoli dela ob potekajočem prometu,
morajo nositi signalizacijska oblačila z odsevnimi trakovi,
izdelana v skladu s standardom SIST EN 471. To velja tudi za
delavce, ki opravljajo vsakodnevno delo v komunalnih dejavnosti
(odvoz smeti, pometanje cest in pločnikov, izmere terena...).
20.3. Kadar zapora voznega pasu ni izvedena, se lahko opravljajo dela
le tako, da s strani delodajalca vodja posameznih del nadzira
varno delo delavcev. Pred začetkom del morajo biti delavcem
dana jasna navodila za delo. Delovišče na cesti mora
delodajalec označiti s prometnimi znaki v skladu s prometnimi
predpisi.
21. Dodatne zahteve za uporabo delovne opreme
21.1. Vsa delovna oprema mora biti, preden je premeščena na delovišče
(gradbišče), pregledana, preizkušena in biti brezhibna. S
stroji lahko upravljajo samo delavci, ki so strokovno
usposobljeni v skladu s predpisi ter so bili o varnem delu
predhodno poučeni in preizkušeni.
21.1.2. Delodajalec mora za pravilno in strokovno postavljanje in
vzdrževanje delovne opreme na gradbišču ter za demontiranje in
prevoz na drugo gradbišče določiti odgovorno osebo oziroma
vodjo posameznih del.
21.2. Naprave za dviganje in prenašanje prostovisečih bremen
(kabelski žerjav, gradbeni stolpni žerjav, škripčevje in drugo)
in vsa pomožna nosilna sredstva morajo ustrezati predpisanim
zahtevam.
21.2.1. Na gradbišču, na katerem se uporabljajo za dviganje in
prenašanje bremen premične dvigalne naprave s kavlji in drugimi
prijemalnimi napravami, ki visijo na jekleni vrvi, mora
delodajalec poskrbeti za varnost bremena in delavcev, ki delajo
na ogroženem območju. Transportne naprave v obliki posod je
dovoljeno polniti le do dveh tretjin volumna ali do višine, ki
je označena na posodi.
21.2.2. Ogroženi prostor na mestu dviganja bremen mora biti ograjen ali
označen z opozorilnim znakom za viseče breme in prepovedan
dostop. Dostop v ogroženi prostor pod tovorno ploščadjo dvigala
je dovoljen le delavcem, ki nakladajo ali razkladajo material.
21.2.3. Območje nakladanja in razkladanja bremena pri dvigalih v
posameznih nadstropjih mora biti ustrezno zavarovano za
preprečitev padcev delavcev z nadstropja.
21.2.4. V primeru dviganja bremen je potrebno po vsej višini gradbenega
objekta odstraniti štrleče dele ali postaviti vodila, ki
preprečijo zatikanje bremena.
21.3. Prevoz oseb z dvižnimi napravami za prevoz tovora ni dovoljen,
razen v izrednih primerih:
– kadar postavitev, uporaba ali demontaža namenskih sredstev
za dostop do delovišča, kot so stopnišča, osebno dvigalo,
lestve, dvižna platforma ali podobna naprava, zaradi
konfiguracije gradbišča ni mogoča ali pa
vzpenjanje/spuščanje po/z njo predstavlja za delavce večjo
nevarnost;
– kadar gre za izvajanje kratkotrajnih del.
Ob tem mora biti zagotovljeno:
– da se osebe spušča in dviguje samo v posebej namensko
izdelani opremi za prevoz oseb (košar),
– da je poskrbljeno za varen vstop in sestop. Košara mora biti
stabilno postavljena na dovolj veliko, zavarovano in nosilno
površino,
– da ni nevarnosti za padec delavca v globino,
– da je hitrost premikanja košare manjša od 0,5 m/s in je
premikanje brez sunkov v katerikoli smeri. Med
dvigom/spuščanjem delavcev v košari ne sme biti ostrih ali
šilastih predmetov,
– da so izdelana pisna navodila za varen prevoz oseb in o tem
poučeni upravljalec dvigala in uporabniki dvigala,
– hkrati se sme v košari dvigati/spuščati največ 4 osebe. V
košari, ki je pritrjena na napravi za prenos betona, pa je
lahko največ 1 oseba. Delo iz košare je dovoljeno izvajati
samo tako, da je delavec z varnostnim pasom privezan na
stabilni del košare,
– pri močnejšem vetru (sunkih vetra večji od
5 m/s) se dviganje/spuščanje ne sme pričeti, začeto dviganje
se mora ustaviti in košaro z delavci z zmanjšano hitrostjo
spustiti na tla,
– med upravljavcem dvigala in osebami v košari mora biti
vzpostavljena komunikacija.
Pred pričetkom prevoza oseb z dvižnimi napravami za prevoz
tovora mora delodajalec o tem obvestiti Inšpektorat Republike
Slovenije za delo.
21.3.1. Dvigalo, s katerim se sme dvigati/spuščati delavce v košari,
mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– Postavljeno mora biti na trdni in ravni podlagi, katere
nagib ne presega 1%.
– Preizkusi in pregledi dvigala morajo biti opravljeni pred
pričetkom prevoza oseb.
– Delodajalec mora zagotoviti periodične preglede, ki jih
dnevno izvaja upravljavec dvigala, redno mesečno pa
pooblaščeni delavci delodajalca za opravljanje pregledov. V
primeru ugotovljenih poškodb ali pomanjkljivosti mora
delodajalec takoj ustaviti prevoz oseb in po odpravi
pomanjkljivosti opraviti ponoven pregled naprave.
– Obremenitev dvigala s košaro in z največjim dovoljenim
številom oseb ne sme biti večja od polovice dovoljene v
celotnem območju predvidenega manevra.
Če sta dve dvigali tako blizu, da se njuno manevrsko področje
prekriva, mora eno od dvigal med dviganjem/spuščanjem delavcev
v košari mirovati, z ročico obrnjeno izven skupnega delovnega
območja, tako da sta oba upravljalca ves čas v dvigalu.
Spuščanje bremenskega kavlja mora biti izvedeno z motornim
pogonom. Spuščanje s težnostjo in manevriranje hitrosti samo z
uporabo zavore ni dovoljeno.
21.1.3. Košara mora biti izdelana v skladu s predpisi in biti predhodno
preizkušena ter redno mesečno pregledana, delodajalec pa mora o
tem hraniti dokumentacijo na gradbišču.
V košari mora biti vrv, ki služi za dvig vrvne lestve ali
reševalne vrvi, za primer nepredvidene ustavitve dvigala. Njena
dolžina mora biti tolikšna, da pri najvišjem možnem dvigu
košare seže do tal in je na koncu obremenjena z utežjo. Vrv
mora imeti raztržno trdnost najmanj 10 kN.
Dokler za košaro za prevoz oseb ni posebnega predpisa, morajo
biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– Košara mora biti načrtovana in izdelana za petkratno
Predvideno obremenitev in pred uporabo pregledana. Na njej
mora biti neizbrisno označeno:
– ime proizvajalca
– leto izdelave
– tip
– tovarniška številka
– lastna teža
– dovoljena obremenitev in število oseb.
– Ograja košare mora biti trdna, visoka najmanj 110 cm,
merjeno od poda. Nad podom mora biti poln zaščitni rob do
višine najmanj 15 cm, zaprta mora biti z jekleno mrežo ali
podobnim, pri čemer odprtine niso večje od 2 cm x 2 cm. Na
višini 1 m od poda mora biti okroglo oprijemalo. V kabini ne
sme biti nikakršnih ostrih robov in šilastih delov
konstrukcije.
– Vhod v košaro/platformo/kabino se med dviganjem/spuščanjem
ne sme odpreti navzven. Z ustreznimi ukrepi mora biti
onemogočeno nehoteno odpiranje vrat med dviganjem in
spuščanjem.
– Streha košare mora biti dovolj trdna, da so delavci v njej
zaščiteni pred padajočimi predmeti. Pod streho mora biti
dovolj prostora, da delavci stojijo.
– Na košari za prenos betona s spremstvom delavca streha nad
košaro ni potrebna.
– Pri enostranski obremenitvi košare z 1,5-kratno koristno
obtežbo na 1/4 dolžine košare nagib košare ne sme biti večji
od 20°.
– V košari mora biti zagotovljeno sidrišče, na katero se sidra
vrv v slučaju evakuacije delavcev (zaradi izpada delovanja
dvigalne naprave).
22. Dodatne zahteve za vzdrževalna dela
22.1. Kadar delavci opravljajo manjša vzdrževalna dela ali čiščenje
na zunanji strani visokega objekta tako, da visijo na vrveh, ta
dela sodijo med posebno nevarna, zato jih smejo opravljati le
usposobljeni delavci, zdravstveno sposobni za dela na višini.
Teh del ni dovoljeno izvajati v neugodnih vremenskih razmerah.
Med delom je obvezna uporaba kombiniranega varovalno
pozicijskega delovnega pasu izdelanega skladno z zahtevami
predpisov, delavci pa morajo biti privezani s pozicijsko vrvjo
ter zavarovani z varovalno vrvjo. Vsaka vrv mora biti vpeta na
svoje trdno sidrišče.
Prostor pod deloviščem je potrebno označiti z opozorilnim
trakom in znaki kot je določeno v točki 1.3.
23. Dodatne zahteve za uporabo osebne varovalne opreme
23.1. Osebna varovalna oprema, določena v tem pravilniku, varnostnem
načrtu in drugih aktih, mora biti izdelana v skladu s predpisi
in standardi, uporabljena namensko v skladu s predpisi in
navodili ter vzdrževana in pregledana pred uporabo.
Poškodovane, obrabljene, slabo vzdrževane osebne varovalne
opreme in opreme, kateri je pretekel rok uporabe, ni dovoljeno
uporabljati.
23.2. Vse osebe, ki se iz kakršnegakoli vzroka mudijo na gradbišču,
kjer obstaja možnost padca predmetov na glavo, padca v globino
večjo od 1 m ali udarca v glavo ob oviro v prostoru, ali je v
varnostnem načrtu ugotovljena možnost za poškodbo glave zaradi
drugih vzrokov, morajo nositi varovalno čelado.
Znak, ki določa obvezno nošenje čelade, mora biti postavljen na
vseh dohodih na gradbišče in na izhodih iz objektov na
gradbišče.
Kadar obstaja nevarnost za poškodbe glave samo na delu
gradbišča, lahko koordinator za varnost in zdravje ne glede na
določilo prvega odstavka te točke določi, da se mora varnostna
čelada nositi samo na tem delu gradbišča. Ogroženi prostor se
posebej označi, na vseh dostopih v to področje pa postavi
ustrezne znake za obveznost nošenja čelade.
Kadar delavci enega samega delodajalca opravljajo delo v
zaprtih prostorih gradbišča, za katere koordinator za varnost
in zdravje ugotovi, da ni nevarnosti iz prvega odstavka tega
člena, jim med delom ni treba nositi čelade. Imeti pa jo morajo
pri sebi in jo uporabiti pri gibanju po ostalem delu gradbišča.
Ta olajšava velja le, če je vpisana v knjigi ukrepov za varno
delo.
Na gradbišču mora biti tudi za obiskovalce na voljo toliko
čelad, kolikor je največje dovoljeno število možnih
obiskovalcev hkrati, kar mora biti opredeljeno v varnostnem
načrtu za to gradbišče.
Ko koordinator za varnost in zdravje ugotovi, da nevarnosti za
poškodbo glave ni več, se znake za obvezno uporabo varnostne
čelade odstrani, ukrep pa vpiše v knjigo ukrepov za varno delo.
PRILOGA V
VSEBINA VARNOSTNEGA NAČRTA
Varnostni načrt mora vsebovati:
1. Opis in načrt ureditve gradbišča, ki določa konkreten način izpolnitve
zahtev iz priloge IV predvsem o:
– podatkih (podzemni in nadzemni kataster, situacije, načrti) o
obstoječih instalacijah in napravah ter drugih vplivih okolice
gradbišča na varnost delavcev, s poudarkom na preverjanju
okoliščin, ki bi lahko na mestu gradbišča zaradi pretekle rabe
terena ali objekta nakazovale prisotnost nevarnih snovi ali
predmetov ter potrebnih ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja
delavcev ter potrebnih ukrepih v zvezi z zagotovitvijo varnosti in
zdravja delavcev,
– ureditvi zavarovanja gradbišča proti okolici,
– ureditvi in vzdrževanju pisarn, garderob, sanitarnih vozlov in
nastanitvenih objektov na gradbišču,
– ureditvi prometnih komunikacij, zasilnih poti in izhodov,
– določitvi kraja, prostora in načina razmestitve in shranjevanja
gradbenega materiala,
– ureditvi prostorov za hrambo nevarnega materiala,
– načinu prevažanja, nakladanja in razkladanja gradbenega materiala
in težkih predmetov,
– načinu označitve oziroma zavarovanja nevarnih mest in ogroženih
področij na gradbišču (nevarne cone),
– načinu dela v neposredni bližini ali na krajih, kjer nastajajo
zdravju škodljivi plini, prah in hlapi ali kjer lahko nastane požar
ali eksplozija,
– ureditvi električnih napeljav za pogon naprav in strojev ter
razsvetljavo na gradbišču,
– določitvi mest za postavitev gradbenih strojev in naprav ter
zavarovanja, glede na lokacijo gradbišča,
– določitvi vrst in načina izvedbe gradbenih odrov,
– ukrepe varstva pred požarom ter opremo, naprave in sredstva za
varstvo pred požarom na gradbišču,
– organiziranju prve pomoči na gradbišču,
– organiziranju prehrane in prevoza delavcev na delovišče/gradbišče
in z gradbišča, če je to potrebno;
2. Kratek opis izbranih/uporabljenih tehnologij gradnje;
3. Seznam nevarnih snovi;
4. Navedbo posebno nevarnih del;
5. Določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za življenje in
zdravje delavcev, ter vrste in količine potrebne osebne varovalne
opreme; določitev prostorov ali delovišč, kjer veljajo olajšave v
zvezi s splošno zahtevo nošenja čelade;
6. Smernice za usklajevanje interakcije z industrijskimi aktivnostmi v
neposredni bližini gradbišča, tudi z začasno prekinitvijo komunalnih
vodov, če je to potrebno;
7. Terminski plan – načrtovano zaporedje/istočasnost, roki za izvedbo
del;
8. Skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu;
9. Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o poteku
posameznih faz dela;
10. Gradbiščni red (izvleček ukrepov in pravil za zagotovitev varnosti na
gradbišču);
11. Popis del z oceno stroškov ureditve gradbišča in izvajanja skupnih
ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja na gradbišču.
