Uradni list

Številka 129
Uradni list RS, št. 129/2004 z dne 3. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 129/2004 z dne 3. 12. 2004

Kazalo

5392. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, stran 15391.

Na podlagi četrtega odstavka 112. in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta uredba določa način obračunavanja, določanja višine, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov, ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.
(2) Onesnaževanje okolja iz prejšnjega odstavka je onesnaževanje tal s količino odloženih odpadkov in onesnaževanje zunanjega zraka z emisijo metana zaradi odloženih biološko razgradljivih odpadkov.
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. odpadki so odpadki iz predpisa o ravnanju z odpadki;
2. inertni odpadki so inertni odpadki iz predpisa o odlaganju odpadkov;
3. biološko razgradljivi odpadki so biološko razgradljivi odpadki iz predpisa o odlaganju odpadkov;
4. komunalni odpadki so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov, ki so navedeni v skupini s klasifikacijsko oznako 15 in 20;
5. odlagališče je odlagališče odpadkov iz predpisa o odlaganju odpadkov;
6. obstoječe odlagališče je obstoječe odlagališče iz predpisa o odlaganju odpadkov;
7. obdelava odpadkov je vsak fizikalen, termičen, kemičen ali biološki proces, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo. Izločevanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov in sežiganje ali sosežiganje odpadkov ni obdelava odpadkov;
8. enota obremenitve tal z odlaganjem odpadkov je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve tal);
9. enota obremenitve zraka z emisijo metana iz odlagališč odpadkov je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve zraka);
10. javna služba je občinska gospodarska javna služba zbiranja, prevoza in odlaganja komunalnih odpadkov;
11. infrastruktura javne službe so naslednji objekti in naprave za zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov: komunalna oprema zemljišč za zbiralnice ločenih frakcij, sortirnica odpadkov, mala komunalna kompostarna, objekti in naprave zbirnih centrov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov, objekti in naprave za biološko, mehansko in mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem in odlagališče nenevarnih odpadkov;
12. upravičeni stroški so stroški gradnje objektov in nabave naprav infrastrukture javne službe;
13. investicijska dokumentacija je investicijski program in drugi dokumenti, ki jih je treba v času priprave investicije v infrastrukturo javne službe izdelati v skladu s predpisi s področja javnih financ, ki urejajo izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, in v skladu z operativnimi programi varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki;
14. investicijski projekt občine je skupek aktivnosti za gradnjo novih ali obnovo obstoječih objektov infrastrukture javne službe na območju posamezne občine ali več občin, če gre za skupno infrastrukturo več občin, ki predstavlja v okviru operativnih programov varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki zaokroženo celoto in za katero so predvideni tudi viri iz plačil okoljske dajatve, pri tem pa je določen datum začetka projekta in njegov zaključek s predajo v uporabo in končnim obračunom;
15. načrt razvojnih programov države na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov države) je sestavni del državnega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi ravnanja s komunalnimi odpadki, za katere je predvideno financiranje ali sofinanciranje iz sredstev državnega proračuna in je prikazan najmanj za obdobje štirih let;
16. načrt razvojnih programov občine na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov občine) je sestavni del občinskega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so sofinancirani tudi iz sredstev državnega proračuna, prikazani najmanj za obdobje štirih let. Načrt razvojnih programov občine mora biti usklajen z načrtom razvojnih programov države.
3. člen
(1) Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja z odpadki, odloženimi na odlagališču za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke.
(2) Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
(3) Prihodki proračuna Republike Slovenije, dobljeni s plačili okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena, so namenski prejemki državnega proračuna za izvedbo operativnih programov varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z izvedbo pripravljalnih del za gradnjo ter z izvedbo gradnje objektov infrastrukture državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
4. člen
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je upravljavec odlagališča (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
II. VIŠINA OKOLJSKE DAJATVE
5. člen
Osnova za okoljsko dajatev se določi na podlagi enot obremenitve tal in enot obremenitve zraka v koledarskem letu na naslednji način:
osnova za okoljsko dajatev = C(tal) x EO(tal) + C(zrak) x EO(zrak),
 
kjer je:
C(tal) cena za enoto obremenitve tal,
EO(tal) število enot obremenitve tal,
C(zrak) cena za enoto obremenitve zraka in
EO(zrak) število enot obremenitve zraka.
6. člen
(1) Ceno za enoto obremenitve tal določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), enkrat letno.
(2) Cena za enoto obremenitve zraka je enaka ceni za enoto obremenitve zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki jo določi Vlada Republike Slovenije skladno s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za obremenjevanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
III. OBRAČUNAVANJE OKOLJSKE DAJATVE
7. člen
(1) Zavezanec plačuje okoljsko dajatev v znesku, ki je enak osnovi za okoljsko dajatev za odpadke, ki jih je odložil na odlagališče v koledarskem letu.
(2) Osnova za okoljsko dajatev se lahko zniža za znesek, ki se ga določi na podlagi količin v odlagališčnem plinu zajetega metana, ki zgori ali se ga zajame v koledarskem letu, za katerega velja osnova za okoljsko dajatev, na naslednji način:
  znižanje osnove za okoljsko dajatev =
    = C(zrak) x (G x R + 0,44 x E),
 
kjer je:
G globalni grelni potencial metana, ki je enak 21,
C(zrak) cena za enoto obremenitve zraka,
R količina metana, izražena v kg, ki zgori ali se ga zajame, in
E električna energija, proizvedena iz zajetega odlagališčnega plina,
izražena v kWh.
(3) Zavezanec količino v odlagališčnem plinu zajetega metana, ki v koledarskem letu, za katerega uveljavlja znižanje osnove za okoljsko dajatev, zgori ali kako drugače oksidira (R), ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom za odlagališča in podatkov iz meritev količin zajetega plina ali samo iz podatkov o proizvedeni električni energiji in izkoristku pretvorbe goriva v elektriko, če se plin v celoti uporablja za proizvodnjo električne energije.
(4) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje osnove za okoljsko dajatev iz drugega odstavka tega člena samo za odlagališče, na katerem se odpadki odlagajo, in največ do višine, ki ne presega višine okoljske dajatve za odpadke, ki so bili odloženi v istem obdobju na odlagališču.
8. člen
Število enot obremenitve tal EO(tal) iz 5. člena te uredbe se v odvisnosti od vrste odlagališča izračuna na podlagi mase odloženih odpadkov v koledarskem letu, izražene v kg, in naslednjega števila enot obremenitve tal za en kg odloženih odpadkov:
– 1 enota obremenitve tal za odlagališče za inertne odpadke,
– 2 enoti obremenitve tal za odlagališče za nenevarne odpadke,
– 10 enot obremenitve tal za odlagališče za nevarne odpadke.
9. člen
(1) Število enot obremenitve zraka EO(zrak) iz 5. člena te uredbe se v odvisnosti od stopnje razgradljivosti odpadkov izračuna na podlagi mase odloženih odpadkov v koledarskem letu, izražene v kg, in števila enot obremenitve zraka za en kg odloženih odpadkov.
(2) Število enot obremenitve zraka za en kilogram odloženih odpadkov iz prejšnjega odstavka se za posamezno vrsto biološko razgradljivega odpadka izračuna na naslednji način:
      število enot obremenitve zraka =
    = G x DOC x DOCF x F x (M(CH4)/M(C)),
 
kjer je:
G globalni grelni potencial metana, ki je enak 21,
DOC delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih,
DOCF delež organskega ogljika v odpadkih, ki se pretvori v toplogredne
pline,
F delež metana v odlagališčnem plinu in
M(CH4)/M(C) razmerje molske mase metana in ogljika, ki je enako 16/12.
(3) Delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) se izraža kot količnik med maso razgradljivega organskega ogljika v odloženih odpadkih in celotno maso odloženih odpadkov.
(4) Delež metana v odlagališčnem plinu (F) se izraža kot količnik med prostornino metana v odlagališčnem plinu in prostornino vseh drugih plinov, ki nastanejo pri biološki razgradnji odloženih odpadkov.
(5) Delež organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF), se izraža kot količnik med maso razgradljivega organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline, in maso vsega razgradljivega organskega ogljika v odloženih odpadkih.
10. člen
(1) Delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) iz prejšnjega člena se izračuna na naslednji način:
    DOC = 0,4 (A) + 0,17 (B) + 0,15 (C) + 0,30 (D),
 
    kjer je:
    A delež papirja, lepenke in tekstila v odpadkih,
    B delež odpadkov iz zelene biomase in naravnega lesa, ki nastanejo
kot odpadki iz vrtov in parkov in kot odpadki pri predelavi rastlin, ki
ni predelava rastlin za prehrano,
    C delež odpadne hrane in organskih odpadkov, ki nastanejo pri
proizvodnji ali pripravi hrane. To so predvsem kompostirni odpadki iz
gospodinjstev, menz in restavracij, kompostirni odpadki iz primarne
proizvodnje hrane v kmetijstvu, lovu, ribištvu in ribogojstvu ter
kompostirni odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji hrane rastlinskega
izvora, in kompostirni odpadki, ki nastanejo pri pripravi in predelavi
mesa, rib in drugih živil živalskega izvora, in
    D delež odpadkov iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje plošč
ter pohištva in drugih odpadkov iz lesa, lubja, plute in slame.
(2) Deleži biološko razgradljivih odpadkov A, B, C in D iz prejšnjega odstavka se izražajo kot količniki med maso posamezne biološko razgradljive sestavine odpadkov v celotni količini odpadkov in maso vseh odloženih odpadkov.
11. člen
(1) Če z obdelavo komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem ni zmanjšana količina posamezne vrste biološko razgradljivih odpadkov, se za deleže biološko razgradljivih odpadkov A, B, C in D za izračun deleža razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) iz prejšnjega člena upoštevajo naslednje vrednosti:
 
A = 0,12
B = 0,05
C = 0,25
D = 0,05.
 
(2) Zavezanec lahko za izračun deleža razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) pri obračunavanju okoljske dajatve za odložene ostanke komunalnih odpadkov upošteva druge vrednosti deležev biološko razgradljivih odpadkov, če ima v predpisani evidenci o odlaganju odpadkov podatke o:
a) vsebnosti biološko razgradljivih sestavin A, B, C ali D v odloženih ostankih komunalnih odpadkov ali
b) količini in vrstah biološko razgradljivih sestavin, ki so bile s predhodno obdelavo iz komunalnih odpadkov izločene.
12. člen
Če se delež organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF) in delež metana v odlagališčnem plinu (F) ne ugotavljata na način iz drugega odstavka 13. člena te uredbe, se za izračun števila enot obremenitve zraka iz 9. člena te uredbe upoštevajo naslednje vrednosti: DOCF = 0,77 in F = 0,5.
13. člen
(1) Zavezanec maso odloženih odpadkov, maso odloženih biološko razgradljivih odpadkov in delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih za potrebe obračunavanja okoljske dajatve ugotavlja na podlagi podatkov o količini in vrsti ter stopnji obdelave prevzetih odpadkov iz evidence, ki jo vodi v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
(2) Zavezanec delež organskega ogljika v odpadkih, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF), in delež metana v odlagališčnem plinu (F) za potrebe obračunavanja okolske dajatve ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih s kemično analizo odpadkov ali drugimi preskusi o biološki razgradnji odpadkov, delež metana v odlagališčnem plinu (F) pa tudi s kemično analizo odlagališčnega plina.
14. člen
Zavezanec, ki je šele začel odlagati odpadke, za določitev osnove za prvo odmero okoljske dajatve navede podatke o sestavi in predvideni letni masi odloženih odpadkov in deležu biološko razgradljivih odpadkov na podlagi pridobljenega dovoljenja za odlaganje odpadkov.
IV. ODMERA OKOLJSKE DAJATVE
15. člen
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve mora pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za odmero okoljske dajatve za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: napoved), v kateri navede vse potrebne podatke za odmero okoljske dajatve.
(2) Obliko in vsebino napovedi predpiše minister, pristojen za okolje.
16. člen
Zavezanec, ki je med letom prenehal odlagati odpadke, mora vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju odlaganja odpadkov.
17. člen
(1) Agencija odmeri okoljsko dajatev z odločbo.
(2) Agencija odmeri okoljsko dajatev do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto.
18. člen
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov iz vložene napovedi in pravilnost obračuna osnove za odmero okoljske dajatve, hraniti še najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri okoljske dajatve.
V. NAČIN PLAČEVANJA OKOLJSKE DAJATVE
19. člen
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve plačuje okoljsko dajatev med letom v obliki mesečnih akontacij na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Nadzor nad vplačili okoljske dajatve opravlja agencija.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom okoljske dajatve za odlaganje odpadkov na odlagališču, ki ni javna infrastruktura, in zneskom, odmerjenim za to okoljsko dajatev z odločbo iz 17. člena te uredbe, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti v 60 dneh po dokončnosti odločbe.
(4) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom okoljske dajatve za odlaganje odpadkov na odlagališču, ki je javna infrastruktura, in zneskom, odmerjenim za to okoljsko dajatev z odločbo iz 17. člena te uredbe, se poračuna z naslednjimi akontacijami tako, da se razlika na enak način porazdeli med vse akontacije v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bila okoljska dajatev odmerjena.
20. člen
(1) Znesek mesečne akontacije znaša dvanajstino zadnje odmerjene okoljske dajatve, povečano ali zmanjšano sorazmerno odstotku spremembe cene za enoto obremenitve iz 5. člena te uredbe.
(2) Znesek mesečne akontacije zavezanca iz 14. člena te uredbe znaša dvanajstino predvidenega zneska okoljske dajatve za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o sestavi in predvideni letni masi odloženih odpadkov in deležu biološko razgradljivih odpadkov na podlagi pridobljenega dovoljenja za odlaganje odpadkov.
(3) Znesek mesečne akontacije za odlaganje odpadkov na odlagališču, ki ni javna infrastruktura, zapade v plačilo vsakega desetega dne v mesecu za pretekli mesec, znesek mesečne akontacije na odlagališču, ki je javna infrastruktura, pa vsakega desetega dne v mesecu za obveznost, ki je nastala pred tremi meseci.
21. člen
(1) Če agencija ugotovi, da zavezanec v napovedi ni pravilno obračunal osnove za plačilo okoljske dajatve ali da napovedi ni vložil v predpisanem roku, mu z odločbo naloži, da v petnajstih dneh od dokončnosti odločbe plača svojo obveznost.
(2) Če zavezanec napovedi ni vložil, mu agencija okoljsko dajatev odmeri na podlagi podatkov o letnih količinah odloženih odpadkov iz njegovega dovoljenja za odlaganje odpadkov, pri čemer mu z odločbo naloži, da svojo obveznost plača v petnajstih dneh od dokončnosti odločbe.
VI. NAKAZILO SREDSTEV IZ NASLOVA OKOLJSKE DAJATVE
22. člen
(1) Občina je upravičena do nakazila sredstev iz državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve, ki je plačana od zavezancev za odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov, ki je njena infrastruktura javne službe, če se ta sredstva vložijo v infrastrukturo javne službe v skladu z operativnimi programi varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki in občina za to nakazilo izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
(2) Občina je pod enakimi pogoji upravičena do nakazila sredstev iz državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve tudi za plačani delež okoljske dajatve zaradi obremenjevanje tal za odpadke, ki so kot ostanki sežiganja komunalnih odpadkov ali zgorevanja trdnih goriv odloženi na njenem območju.
(3) Sredstva, ki se nakažejo občini na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena, se načrtujejo in evidentirajo v občinskem proračunu kot transferni prihodki, prejeti iz državnega proračuna za investicijske projekte, ki so vključeni v načrt razvojnih programov države in občine.
23. člen
(1) Občini nakazana sredstva na podlagi določb prejšnjega člena se morajo v proračunu občine izkazovati kot namenski prejemki in porabljati kot namenski izdatki v skladu s 43. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02 – ZJU; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih financah) in odlokom o proračunu občine, skladno z drugimi predpisi, ki podrobneje urejajo porabo sredstev okoljske dajatve, ter s podrobnejšimi navodili ministrstva, ki zagotavljajo učinkovitost, namenskost in zakonitost porabe teh sredstev pod nadzorom ministrstva.
(2) Višina in namen občini nakazanih sredstev vplačane okoljske dajatve se vsako proračunsko leto določi skladno s predvideno izvedbo in financiranjem projektov v načrtu razvojnih programov občine in države.
(3) Občina mora pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance, k investicijskemu projektu praviloma pred začetkom izvajanja investicije.
(4) Sredstva za plačilo izvedenih del se občini nakažejo skladno z izdanim soglasjem ministrstva, pristojnega za finance, in pogodbo o sofinanciranju med občino in ministrstvom.
(5) Nakazilo občini se izvrši na podlagi s strani občine predložene in potrjene situacije, ki jo izstavi na podlagi pogodbe o sofinanciranju iz prejšnjega odstavka.
24. člen
(1) Za namenskost porabe sredstev, nakazanih občini iz državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve, odgovarja občina in mora v ta namen poskrbeti za usposobljen investitorski nadzor.
(2) Sprotni nadzor nad namenskostjo porabe sredstev izvaja ministrstvo.
(3) Občina mora namenskost porabe sredstev sproti izkazovati v dokumentaciji o izvajanju investicije. V primeru, da občina nima dokazil o namenski porabi teh sredstev, mora občina sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila vrniti v državni proračun.
25. člen
(1) Prednostno listo investicijskih projektov za uvrstitev v državni načrt razvojnih programov pripravi ministrstvo na podlagi predlogov investicijskih projektov občin, ki jih ministrstvo razvrsti v prednostno listo po merilih iz operativnih programov varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Ministrstvo objavi besedilo razpisa za zbiranje predlogov projektov, ki je predhodno usklajen z ministrstvom, pristojnim za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 25. februarja tekočega leta.
(3) Občine pripravijo predlog investicijskih projektov za uvrstitev na prednostno listo do roka in na obrazcih, ki jih določi minister, pristojen za okolje, in sicer skladno z njegovimi navodili za predložitev predloga projekta in za pripravo investicijske dokumentacije. Občine morajo upoštevati napovedana merila za vrednotenje investicijskih projektov.
(4) Prednostno listo investicijskih projektov iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo najkasneje do 31. maja tekočega leta.
26. člen
(1) Predlog investicijskega projekta občine mora poleg vsebin, ki jih za investicijsko dokumentacijo določajo predpisi s področja javnih financ, vsebovati tudi:
a) obrazložitev usklajenosti investicijskega projekta z izhodišči iz operativnih programov varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki,
b) izvleček iz načrta razvojnih programov občine v delu, ki določa načrtovane investicije v infrastrukturo javne službe,
c) osnutek akta o ceni storitev javne službe,
d) osnutek akta o komunalnem prispevku, če je to vir za investicije v infrastrukturo,
e) programe opremljanja zemljišč v skladu s predpisi s področja urejanja prostora,
f) podatek o investitorju in izvajalcu investicijskih poslov, če občina investicije ne izvaja sama,
g) dokazila o usposobljenosti služb osebe iz prejšnje točke za izvedbo investicije,
h) sporazume z občinami in namenske postavke za skupne investicije,
i) izjavo prejemnika sredstev iz naslova okoljske dajatve, da ni prejel sredstev za sofinanciranje z državne ravni, oziroma navedba višine prejetih sredstev za sofinanciranje investicije na podlagi predpisov, ki urejajo dodeljevanje regionalnih spodbud lokalnim skupnostim, in predpisov o izvajanju porabe sredstev strukturne politike in druga dokazila o sofinanciranju posamezne investicije,
j) izjavo, da se investicija še ni začela, oziroma utemeljitev spremembe načrta financiranja.
(2) Z izjavo iz točke (i) prejšnjega odstavka občina jamči, da za investicijski projekt ni pridobila več sredstev državne pomoči, kot jih za izvedbo projekta potrebuje.
27. člen
(1) Predloge investicijskih projektov oceni ministrstvo na podlagi skladnosti z operativnimi programi varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki in ob upoštevanju primernosti, izvedljivosti in upravičenosti posameznega investicijskega projekta v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja.
(2) Podlaga za ocenitev investicijskih projektov občin so merila o upravičenosti investicij v infrastrukturo lokalne javne službe iz operativnih programov varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3) Občina mora na podlagi poziva ministrstva dopolniti svojo vlogo ali odpraviti pomanjkljivosti v vlogi v roku, ki ga določi ministrstvo.
28. člen
(1) Investicijski projekti občine se na predlog ministrstva in občine vključijo v načrta razvojnih programov države in občine po postopku, ki velja za pripravo državnega in občinskega proračuna.
(2) Če občina ne predloži investicijskega projekta v roku iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe, se šteje, da ne uveljavlja pravice do nakazila iz sredstev državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve v naslednjem letu.
VII. NADZOR
29. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
30. člen
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve:
a) ne vloži napovedi v predpisanem roku ali če v napovedi navede napačne podatke in zato pride do znižanja osnove ali višine odmerjene okoljske dajatve (prvi odstavek 15. člena in 16. člen te uredbe),
b) ne hrani dokumentacije, s katero dokazuje resničnost podatkov iz napovedi, predpisan čas (18. člen in drugi odstavek 33. člena te uredbe).
(2) Z globo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
Določbe o vračilu okoljske dajatve iz 22. in 23. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2006.
32. člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 25. člena te uredbe se zbiranje predlogov na podlagi 24. člena te uredbe za leto 2006 zaključi do 31. maja 2005.
33. člen
(1) Zavezanec v napovedi za leto 2004 uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve, ki mu jo je za leto 2004 agencija odobrila z odločbo na podlagi določb Uredbe o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 70/01, 9/04 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Če je pridobil odločbo iz prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odlaganje odpadkov, ki niso komunalni odpadki, se na podlagi ugotovitve o dejanskih upravičenih stroških za izvedbo del za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2004 zmanjša plačilo okoljske dajatve do zneska sredstev, ki jih je vložil v to izvedbo, vendar tako, da so za skupno višino državne pomoči izpolnjeni pogoji 22. člena Uredbe o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 70/01, 9/04 in 41/04-ZVO-1).
(3) Če je pridobil odločbo iz prvega odstavka tega člena zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odlaganje komunalnih odpadkov, se na podlagi ugotovitve o dejanski izvedbi del za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2004 zmanjša plačilo okoljske dajatve do zneska sredstev, ki jih je vložil v to izvedbo, če so izpolnjeni pogoji za:
a) izvedbo sanacijskih ali drugih del za prilagoditev obstoječega odlagališča za odlaganje nenevarnih odpadkov predpisanim zahtevam,
b) gradnjo obratov ali nakup naprav, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na obstoječem odlagališču nenevarnih odpadkov v obdobju, ki je za obdelavo odpadkov določeno v predpisih s področja ravnanja z odpadki,
c) gradnjo novega odlagališča nenevarnih odpadkov s celotno kapaciteto odlaganja za najmanj 500.000 ton komunalnih odpadkov in
d) širitev obstoječega odlagališča za odlaganje nenevarnih odpadkov, če je več kot 70% širitve odlagališča namenjena odlaganju komunalnih odpadkov.
(4) Oprostitev ali zmanjšanje plačila okoljske dajatve se uveljavlja za upravičene investicijske stroške:
a) iz točke (a) prejšnjega odstavka do roka, ki je za posamezno prilagoditev določen v predpisu o odlaganju odpadkov, vendar najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov,
b) iz točke (b) prejšnjega odstavka do roka, ki je za obdelavo odpadkov določen s predpisi s področja ravnanja z odpadki, vendar najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov,
c) iz točke (c) prejšnjega odstavka najdlje do 31. decembra 2006, ko se morajo obstoječa odlagališča, ki se ne bodo prilagodila določbam predpisa o odlaganju odpadkov, zapreti, in
d) iz točke (d) prejšnjega odstavka najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov.
34. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se zavezancu za plačilo okoljske dajatve za odlaganje komunalnih odpadkov v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2004 na njegovo zahtevo zmanjša plačilo okoljske dajatve tudi za znesek sredstev okoljske dajatve, ki jih je v letu 2004 v skladu z odločbo agencije nakazoval v proračun občine, na območju katere je izvajal javno službo, čeprav ta sredstva v letu 2004 niso bila porabljena za investicije v infrastrukturo javne službe, če jih je občina v skladu s predpisi s področja javnih financ izkazovala na posebnem plačilnem podračunu z namenom, da se ta sredstva v proračunu občine porabijo v letih 2005 in 2006 v skladu s 56. do 60. členom Zakona o javnih financah v proračunskem skladu ali kot namenski prejemki in izdatki v skladu s 43. členom Zakona o javnih financah in odlokom o proračunu občine.
(2) Zavezanec iz tega člena mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov iz vložene napovedi o upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve, hraniti še najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri okoljske dajatve.
35. člen
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odlaganje komunalnih odpadkov lahko v napovedi za leto 2005 uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve, če mu je za leto 2005 agencija odobrila oprostitev plačila okoljske dajatve.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve za izvajanje del za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov v letu 2005 z zahtevo za oprostitev plačila okoljske dajatve, ki jo mora vložiti na agencijo najkasneje do 31. marca 2005.
(3) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve v letih 2004 in 2005 tudi za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov, če mu je bila za izvedbo teh del odobrena oprostitev plačila okoljske dajatve na podlagi določb Uredbe o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 70/01, 9/04 in 41/04 – ZVO-1) in če je izvedba del zaključena.
(4) O oprostitvi plačila okoljske dajatve iz prejšnjih odstavkov tega člena odloči agencija s posebno odločbo.
(5) Zavezancu iz prvega odstavka tega člena, ki je pridobil odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka, se na podlagi ugotovitve o dejanski izvedbi del za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2005 zmanjša plačilo okoljske dajatve do zneska sredstev, ki jih je vložil v to izvedbo, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 33. člena te uredbe.
36. člen
Zavezancu za plačilo okoljske dajatve za odlaganje komunalnih odpadkov iz 33. in 35. člena te uredbe se oprosti plačilo okoljske dajatve, če so bila sredstva za plačilo okoljske dajatve nakazana v proračune občin, na območju katerih se izvaja javna služba odlaganja komunalnih odpadkov, in so bile lokalne skupnosti investitorji ali pa so za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja okolja zavezanca pooblastile.
37. člen
Globe iz 30. člena te uredbe se do dne začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in 86/04) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z Zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/91, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01).
38. člen
(1) Do sprejema sklepa iz 6. člena te uredbe se za ceno za enoto obremenitve uporablja cena za enoto obremenitve iz Sklepa o določitvi cene za enoto obremenitve tal (Uradni list RS, št. 13/04).
(2) Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 15. člena te uredbe se za obliko in vsebino napovedi uporablja Pravilnik o obliki in vsebini napovedi za odmero takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 5/03).
39. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 70/01, 9/04 in 41/04), razen določb 22. člena, ki se uporabljajo do 31. decembra 2005.
40. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 423-22/2004-1
Ljubljana, dne 25. novembra 2004.
EVA 2004-2511-0334
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik