Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2003 z dne 6. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2003 z dne 6. 6. 2003

Kazalo

2702. Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, stran 6350.

Na podlagi 75. člena zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o pogojih in postopkih za izvajanje zakona
o izvajanju rejniške dejavnosti
1. člen
S tem pravilnikom se določajo kriteriji za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij, natančnejši postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoji in postopek za znižanje normativa in zvišanje plačila dela, pogoji za zvišanje oskrbnine, delo individualne projektne skupine, vsebina in trajanje usposabljanja, natančnejši pogoji za podelitev priznanj ter predpisuje vsebino obrazcev vlog, ki so sestavni del tega pravilnika.
V pravilniku uporabljeni izrazi rejnik, rejenec, kandidat, sorodnik, socialni delavec in drugi izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
Center po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge iz lastne evidence, kot tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali drugi nosilci javnih pooblastil, razen če stranka to izrecno prepove.
I. KRITERIJI ZA SESTAVO KOMISIJ IN IMENOVANJE ČLANOV
3. člen
Posamezne komisije, predpisane z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zakon) in tem pravilnikom, se oblikujejo iz liste kandidatov za imenovanje komisij (v nadaljnjem besedilu: lista kandidatov).
Listo kandidatov sestavljajo vsi socialni delavci za področje rejništva iz vseh centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji, razdeljeni v šest podskupin, šest rejnikov in šest strokovno usposobljenih oseb za delo z otroki.
Lista kandidatov se za socialne delavce centrov za socialno delo sproti spreminja v skladu s spreminjanjem razporeditve na delovno mesto na področju rejništva. Rejnike in strokovno usposobljene osebe za delo z otroki se na listo uvrsti za dobo štirih let. Rejniki in strokovno usposobljene osebe za delo z otroki so lahko na listi kandidatov najdalj osem let zaporedoma.
A) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti
4. člen
Minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister) iz liste kandidatov s sklepom imenuje člane Komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Komisijo imenuje za obdobje štirih let.
Komisija ima devet članov, od katerih so trije člani socialni delavci za področje rejništva, trije člani rejniki in trije člani osebe, ki so strokovno usposobljene za delo z otroki.
Komisija na prvi seji izbere predsednika in namestnika predsednika.
5. člen
Komisija je pri svojem delu samostojna in upošteva določeno potrebno število novih rejnikov in merila, določena z zakonom.
Komisija deluje in odloča na sejah. Komisija sklepa veljavno, če je na seji prisotnih najmanj pet članov.
Predsednik komisije sklicuje seje, jih vodi in podpisuje sklepe, ki jih sprejme komisija, ter določi zapisnikarja za posamezno sejo. V njegovi odsotnosti opravlja to delo namestnik.
6. člen
Komisija ima sedež na ministrstvu, pristojnem za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Administrativno delo, povezano z zbiranjem vlog, s sklicevanjem sej, pošiljanjem materialov komisije in arhiviranjem vodi ministrstvo.
B) Komisije za določitev znižanega normativa
in zvišanja plačila dela
7. člen
O pravici do znižanega normativa odloča komisija za znižanje normativa in zvišanje plačila dela, ki se oblikuje znotraj vsake podskupine iz liste kandidatov socialnih delavcev centrov za socialno delo za področje rejništva. Minister s sklepom določi kateri centri za socialno delo sestavljajo posamezno podskupino.
Vsaka podskupina centrov za socialno delo izmed svojih članov izbere koordinatorja iz 24. člena tega pravilnika, ki vodi in usklajuje komisijo in po potrebi sodeluje z ostalimi petimi koordinatorji. Koordinator je izbran za dobo enega leta in je po preteku lahko ponovno izbran.
Komisija odloča v sestavi treh članov.
C) Komisija za priznanja
8. člen
Minister iz liste kandidatov s sklepom imenuje Komisijo za priznanja. Komisijo imenuje za obdobje štirih let.
Komisija ima devet članov, od katerih so trije člani socialni delavci za področje rejništva, trije člani rejniki in trije člani osebe, ki so strokovno usposobljene za delo z otroki.
Komisija na prvi seji izbere predsednika in namestnika predsednika.
9. člen
Komisija je pri svojem delu samostojna in upošteva merila, določena z zakonom in tem pravilnikom.
Komisija deluje in odloča na sejah. Komisija sklepa veljavno, če je na seji prisotnih najmanj pet članov.
Predsednik komisije sklicuje seje, jih vodi in podpisuje sklepe, ki jih sprejme komisija ter določi zapisnikarja za posamezno sejo. V njegovi odsotnosti opravlja to delo namestnik.
10. člen
Komisija ima sedež na ministrstvu.
Administrativno delo, povezano z zbiranjem vlog, s sklicevanjem sej, pošiljanjem materialov komisije in arhiviranjem vodi ministrstvo.
II. POSTOPEK IZBORA KANDIDATOV ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI
11. člen
Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za pridobitev dovoljenja na krajevno pristojnem centru za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center rejnika). Vlogo vloži na obrazcu R-1 – Vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, ki je sestavni del tega pravilnika.
Vlogi vlagatelj priloži dokazilo o zaključeni izobrazbi in kratko predstavitev sebe in družine.
12. člen
Center rejnika po prejemu popolne vloge ravna v skladu z 9. členom zakona in pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti.
Pri pripravi ocene opravi socialni delavec obisk na domu kandidata za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: kandidat) in opravi intervju z njim in njegovo družino. Z intervjujem pridobi elemente za pripravo ocene, istočasno pa kandidata in njegovo družino seznani z rejništvom.
13. člen
Pri pripravi ocene center rejnika ugotovi materialne pogoje in primernost bivalnih pogojev celotne družine, še posebej pa prostorov in opreme, namenjene otroku oziroma otrokom, ki bi ga/jih sprejeli v rejništvo.
Iz ocene morajo biti razvidni:
– motivi za izvajanje rejništva,
– opis priprave družine na rejenca,
– pripravljenost kandidata za sodelovanje v individualni projektni skupini,
– zapis o kandidatovem razumevanju rejniškega sistema in vloge rejnika kot sodelavca socialne službe.
14. člen
Center rejnika vse prejete vloge skupaj s prilogami pošlje ministrstvu do roka, ki ga to, skupaj s potrebnim številom novih rejnikov, določi vsako leto najkasneje do konca meseca septembra.
15. člen
Izbor kandidatov opravi Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.
Komisija obravnava vse vloge, prejete v razpisanem roku in izmed kandidatov izbere določeno število novih rejnikov v skladu z 10. členom zakona.
Pri izboru kandidatov upošteva komisija poleg razpisanega števila potrebnih novih rejnikov, tudi pokritost cele države.
16. člen
Komisija vodi zapisnik, iz katerega je razvidno, kateri kandidati so bili izbrani.
Ministrstvo o izboru obvesti vse centre za socialno delo.
17. člen
Izbrane kandidate ministrstvo po uspešno zaključenem usposabljanju vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
18. člen
Izbris iz evidence izdanih dovoljenj, na pisni predlog centra rejnika, v skladu s 16. členom zakona, opravi ministrstvo.
III. IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT POKLIC
IN POSTOPEK ZA ZNIŽANJE NORMATIVA
A) Vloga, vpis in izbris iz registra
19. člen
Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika na obrazcu R-2 – Vloga za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, ki je sestavni del tega pravilnika.
20. člen
Center rejnika vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pošlje ministrstvu.
Rejnike, ki izpolnjujejo pogoje iz 18. člena zakona, ministrstvo vpiše v register za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register). Potrdilo o vpisu v register pošlje centru rejnika.
21. člen
Izbris iz registra, na predlog centra rejnika, v skladu z 21. členom zakona, opravi ministrstvo.
22. člen
Rejnike, ki so vpisani v register, center rejnika prijavi v zavarovanje na predpisanih M obrazcih, če ima rejnik sklenjene tri rejniške pogodbe za nedoločen ali določen čas oziroma dve ali eno rejniško pogodbo za nedoločen ali določen čas in sklep Komisije za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela o znižanem normativu.
Rejnike, ki ne izpolnjujejo normativa ali so izbrisani iz registra, center rejnika odjavi iz zavarovanja na predpisanih M obrazcih.
B) Postopek za znižanje normativa
23. člen
Skupni predlog za znižani normativ pripravita center rejnika in center za socialno delo glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center otroka), ki ga center rejnika, na obrazcu R-3 – Znižanje normativa, ki je sestavni del tega pravilnika, pošlje koordinatorju podskupine centra rejnika.
24. člen
Naloge koordinatorja podskupine so:
– sprejem vloge,
– določitev komisije iz 7. člena tega pravilnika,
– skrb, da se vloge pravočasno obravnavajo,
– vrnitev dokumentacije skupaj s sklepom komisije centru rejnika,
– vodenje evidence obravnavanih zadev v njihovi podskupini,
– sporočanje vseh sprememb glede liste kandidatov za posamezno podskupino.
25. člen
Razlogi za znižanje normativa so v obsegu dela, ki ga ima rejnik pri izvajanju rejništva za:
– otroke z motnjami v duševnem razvoju,
– otroke s telesno prizadetostjo,
– otroke z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami,
– otroke s čustvenimi motnjami,
– otroke s hudimi prilagoditvenimi težavami,
– hudo bolne otroke,
– otroke, ki so doživeli zlorabo.
O znižanem normativu odloči komisija tudi v primerih izvajanja vikend rejništva, počitniškega rejništva ter rejništva zaradi usposabljanja.
IV. POGOJI IN POSTOPEK ZA ZVIŠANJE OZIROMA ZNIŽANJE REJNINE
26. člen
Za posameznega rejenca skleneta center otroka in rejnik rejniško pogodbo, v kateri je med ostalimi obveznostmi in pravicami obeh pogodbenih strank določena rejnina, ki zajema oskrbnino in plačilo dela; za rejnike, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic, pa tudi plačilo prispevkov za socialno varnost.
O spremembah pravic in obveznosti pogodbeni stranki lahko skleneta aneks k rejniški pogodbi.
27. člen
Šteje se, da rejenec biva v rejniški družini v obdobju, kot je določeno v rejniški pogodbi, ne glede na njegovo morebitno začasno odsotnost iz rejniške družine.
Če je rejenec iz rejniške družine odsoten več kot 30 dni neprekinjeno zaradi zdravljenja, preživljanja počitnic ali podobnih razlogov, se rejniku izplača rejnina v višini plačila dela.
28. člen
Izjemoma se za otroke, ki so nameščeni v zavod in v vikend rejništvo, prizna še 25% materialnih stroškov, ki so določeni z zakonom, za nakup obleke in obutve, če je z rejniško pogodbo dogovorjeno, da bo rejnik v celoti skrbel za nabavo obleke in obutve.
A) Zvišanje oskrbnine
29. člen
Rejnik je upravičen do zvišanja oskrbnine v višini 25% materialnih stroškov ob izrednih izdatkih za potrebe rejenca, povezanih:
– z namestitvijo rejenca, če ta nima osnovnih življenjskih potrebščin,
– z izobraževalnim procesom rejenca,
– z interesnimi dejavnostmi rejenca,
– z zdravjem rejenca (pogosti obiski pri specialistih, zdravljenje, povezano s stroški, ortopedski pripomočki),
– z drugimi posebnimi obravnavami rejenca,
– s stroški obiskovanja matične družine, če ta živi v oddaljenem kraju in ne more zagotavljati za to potrebnih sredstev.
30. člen
Pravica do zvišanja oskrbnine se dodeli začasno in se lahko podaljšuje. Center najmanj enkrat letno preveri upravičenost do zvišanja oskrbnine.
B) Znižanje oskrbnine
31. člen
Rejniku se oskrbnina v višini 25% materialnih stroškov zniža v primeru, ko obleko in obutev za otroka zagotavljajo starši ali otrok sam iz svojih prihodkov.
C) Zvišanje plačila dela
32. člen
Predlog za zvišanje plačila dela pripravi center otroka na obrazcu R-4 – Zvišanje plačila dela, ki je sestavni del tega pravilnika, in ga pošlje koordinatorju podskupine centra otroka.
Predlogu center otroka priloži obrazložitev.
Naloge koordinatorja so enake, kot so določene v 24. členu tega pravilnika.
33. člen
Razlogi za zvišanje plačila dela so v obsegu dela, ki ga ima rejnik pri izvajanju rejništva za rejence iz 25. člena tega pravilnika.
Rejniku se plačilo dela zviša za 25%, kadar gre za zmerno povečan obseg dela z rejencem ali za 50%, kadar gre za močno povečan obseg dela z rejencem.
34. člen
O pravici do zvišanega plačila dela odloča komisija iz 7. člena tega pravilnika.
35. člen
Pravica do zvišanega plačila dela se lahko dodeli največ za dobo enega leta. Pravica se lahko podaljšuje toliko časa, dokler obstajajo razlogi.
V. INDIVIDUALNA PROJEKTNA SKUPINA
36. člen
Za vsakega rejenca je, v skladu s 35. členom zakona, center otroka dolžan sestaviti individualno projektno skupino, katere osnovni namen je izdelava konkretnega individualnega načrta izvajanja rejništva, spremljanje izvajanja rejništva ter načrtovanje prenehanja rejništva.
37. člen
V okviru individualne projektne skupine je potrebno zasledovati predvsem čustveni razvoj in vedenje rejenca, zdravje rejenca, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki ter skrb za izobraževanje oziroma poklicno usposabljanje rejenca.
V individualni projektni skupini se sprejemajo dogovori o zelo konkretnih nalogah posameznih članov in dogovarjajo stiki.
38. člen
Individualna projektna skupina se prvič sestane v čim krajšem času, najkasneje pa mesec dni po namestitvi otroka.
Na prvem srečanju člani individualne projektne skupine določijo okvirni načrt izvajanja rejništva, ki ga sproti dograjujejo in spreminjajo, v skladu s potrebami otroka.
39. člen
Socialni delavec otroka je dolžan zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva. Ob pomembnih odločitvah za otroka skliče socialni delavec otroka sestanek individualne projektne skupine.
40. člen
Srečanja individualne projektne skupine se lahko izvajajo v rejniški družini, v matični družini, na centru za socialno delo ali kakšni drugi instituciji; ob tem je potrebno upoštevati objektivne možnosti in obveznosti vseh članov individualne projektne skupine.
VI. VSEBINA IN TRAJANJE USPOSABLJANJA
A) Usposabljanje kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti
41. člen
Center rejnika izbrane kandidate napoti na obvezno usposabljanje.
Po uspešno zaključenem usposabljanju kandidati pridobijo dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.
42. člen
Usposabljanje traja 10 do 12 ur.
Program usposabljanja oblikuje Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s centri za socialno delo.
43. člen
Program usposabljanja za izvajanje rejniške dejavnosti vsebuje naslednje sklope:
– koncept rejništva v socialnem delu; predstavitev rejniškega sistema in individualne projektne skupine; sodelovanje z matično družino;
– poglavja iz razvojne psihologije; čustvene potrebe otroka; čustvene potrebe rejenca;
– poglavja iz psihologije družine.
B) Usposabljanje rejnikov
44. člen
Vsi rejniki, ki imajo dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, se morajo najmanj enkrat v petih letih udeležiti obveznih usposabljanj.
Po zaključenem usposabljanju prejme rejnik potrdilo o udeležbi na usposabljanju.
45. člen
Usposabljanje traja 20 do 25 ur in vsebuje predavanja, delavnice ter skupinske pogovore o lastnih izkušnjah.
Program usposabljanja oblikuje Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s centri za socialno delo.
46. člen
Program usposabljanja vsebuje naslednje sklope:
– poglabljanje znanja o otroku in njegovem razvoju; poglavja o posebnih potrebah otrok; razumevanje posebnosti položaja otroka rejenca;
– psihologija družine; družina in vzgoja; značilnosti, ki v družinski skupini morajo biti zagotovljene, da bi otrok imel dovolj dobre možnosti za razvoj; rejniška družina; sodelovanje med rejniško družino in matično družino;
– izobraževanje rejnikov kot sodelavcev v socialnodelavskih projektih pomoči; koncept individualne projektne skupine; socialno delo z družino in rejniški sistem; novi koncepti v socialnem delu; pomen skupin za samopomoč.
VII. POGOJI IN POSTOPEK ZA PODELITEV PRIZNANJ
47. člen
Priznanja kot posebno obliko družbenega priznanja rejnikom za izjemne uspehe za delo na področju rejništva podeljuje v imenu Republike Slovenije minister.
48. člen
Ministrstvo vsako leto obvesti vse centre za socialno delo o datumu, do katerega je potrebno poslati predloge za kandidate za priznanja. Centri za socialno delo so dolžni s tem seznaniti vse zainteresirane na njihovem območju.
Predlagatelji pošljejo predloge s priporočeno pošto na naslov ministrstva do roka, ki ga ministrstvo določi, s pripisom »Komisija za priznanja – rejništvo«.
49. člen
Priznanja se podelijo rejnikom za izjemno zavzeto in uspešno izvajanje rejništva, katerih delo predstavlja prispevek h kakovostnemu dvigu rejništva v Sloveniji. To pomeni, da rejnik, ki je predlagan:
– dela na področju rejništva najmanj dve leti,
– vestno izpolnjuje rejniške pogodbe,
– je pri svojem delu motiviran (omogoča rejencem aktivnosti, spodbuja sodelovanje z drugimi institucijami – društvi, šolo, zdravstvom; se posebej angažira pri stikih z matično družino; sprejema drugačnost matične družine in rejenca; omogoča razvoj vseh rejenčevih potencialov in sposobnosti),
– je pri delu preudaren, samostojen, v težjih situacijah se zna pravilno odločiti,
– se vključuje v dejavnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti organizirajo centri za socialno delo,
– aktivno sodeluje v individualnih projektnih skupinah,
– zavzeto deluje na širšem področju rejništva in dela v skupini rejnikov,
– je imel v rejništvu več otrok,
– je morda že kdaj objavil v medijih prispevek/ke o rejništvu.
50. člen
Predlog za priznanje mora vsebovati poleg osnovnih osebnih podatkov o kandidatu tudi utemeljitev predloga, v katerem mora biti opisano delo kandidata v skladu z merili iz prejšnjega člena pravilnika. Predlagatelj lahko predlogu priloži tudi mnenja posameznikov, skupin, društev ali ustanov, ki predlog podpirajo.
51. člen
Komisija obravnava vse popolne predloge, prejete v razpisanem roku.
Na podlagi prejete dokumentacije komisija prouči utemeljenost predlogov in uvrsti kandidate, ki so po merilih iz 49. člena tega pravilnika dosegli najpomembnejše uspehe na področju rejništva, v ožji izbor in pripravi predlog za podelitev priznanj z utemeljitvijo.
O končnem izboru odloči minister s sklepom.
52. člen
O podeljenih priznanjih se vodi posebna evidenca.
VIII. KONČNA DOLOČBA
53. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-01-022/03
Ljubljana, dne 28. maja 2003.
EVA 2611-2003-0024
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in
socialne zadeve