Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2003 z dne 13. 2. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2003 z dne 13. 2. 2003

Kazalo

572. Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog, stran 2043.

Na podlagi tretjega odstavka 5. člena, 7. člena, 8. člena in 110. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in veljavnost pravilnika)
(1) Ta pravilnik predpisuje tehnične zahteve in pogoje za projektiranje, gradnjo, modernizacijo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog v Republiki Sloveniji.
(2) Določbe tega pravilnika veljajo za proge normalne tirne širine z največjo dovoljeno progovno hitrostjo Vmax< / = 160 km/h, smiselno pa se uporabljajo tudi za industrijske tire.
(3) Za zgornji ustroj obstoječih prog, ki so bile zgrajene pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, veljajo do prve modernizacije in ob upoštevanju 110. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) pogoji, ki so veljali ob njegovi zgraditvi oziroma ob njegovi zadnji modernizaciji.
2. člen
(Pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Glavni postajni tiri so tiri na prometnih mestih, ki so namenjeni za sprejem in odpravo vlakov.
2. Glavni prevozni tiri so postajni tiri v podaljšku odprte proge.
3. Industrijski tir je tir, ki ga ne upravlja pooblaščeni upravljavec in se uporablja za prevoz blaga in druge potrebe lastnika tega tira.
4. Klasični tir je tir s tirnimi stiki in tirnicami dolžine največ 45 m.
5. Maksimalna oziroma minimalna vrednost nekega parametra v tem pravilniku je tista vrednost, ki se lahko uporabi v primerih, ko bi normalna vrednost zahtevala neupravičeno povečanje stroškov ali posebne tehnične ukrepe.
6. Največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka.
7. Največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak.
8. Odprta proga je proga med uvozno in izvozno kretnico dveh sosednjih prometnih mest.
9. Odsek proge ali tira je dolžinski del proge ali tira med dvema kilometrskima mestoma proge ali tira.
10. Omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon.
11. Počasna vožnja (zmanjšana hitrost) je vožnja s hitrostjo, ki je manjša od največje dovoljene progovne hitrosti ali od omejene hitrosti in je začasno vpeljana zaradi del ali okvare na kakšnem delu proge, tiru, objektu, napravi idr.
12. Pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec sklene v imenu in za račun države pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe iz 11. člena zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 110/02).
13. Presežek nadvišanja je ekvivalent negativnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali zmanjšati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek nič.
14. Primanjkljaj nadvišanja je ekvivalent pozitivnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali povečati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek enak nič.
15. Stranski postajni tiri so drugi tiri na prometnih mestih, tiri v delavnicah in na deloviščih, kurilniški tiri ipd.
16. Šibka mesta so tista mesta na progi oziroma tiru, kjer zaradi vgrajenih krivinskih kretnic, križišč, nivojskih prehodov v nemontažni izvedbi, mostov brez tirne grede, prehoda s tira s tirno gredo na tir brez tirne grede ipd. parametri proge niso enaki kakor na odprti progi.
17. Upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo.
18. Vlaki z nagibno tehniko so vlaki, ki z dodatnim, aktivnim ali pasivnim nagibanjem vagonskega groda na notranjo stran krivine zmanjšujejo bočni pospešek, ki deluje na potnike.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa in prevoza oziroma gradbeništva.
3. člen
(Pomen znakov in kratic)
(1) Pomen posameznih znakov v tem pravilniku in merske enote zanje:
-  Vmax  največja dovoljena progovna hitrost (km/h)
-  R     polmer horizontalnega krožnega loka (m)
-  Rv    polmer vertikalne zaokrožitve (m)
-  h     nadvišanje (mm)
-  b     bočni pospešek (m/s2)
-  L     dolžina prehodnice, prehodne klančine (m)
-  n     nagib prehodne klančine (1:n)
-  x     abscisa (m)
-  y     ordinata (m)
-  Δl    dilatacija, raztezek (mm)
-  α     razteznostni koeficient jekla (0,0000115)
-  Δt    temperaturna razlika (0C)
-  l     dolžina tirnice  (m)  
-  Δhp   primanjkljaj nadvišanja (mm)
-  i     nagib proge (‰)
-  to    temperatura polaganja tirnic (0C).
(2) Posamezne kratice, uporabljene v tem pravilniku, pomenijo:
-  UIC     Mednarodna železniška zveza (Objave UIC so dostopne
           v knjižnici Slovenskih železnic d.d.)
-  JŽS     Standard Jugoslovanskih železnic (Standardi JŽS so
           dostopni v knjižnici Slovenskih železnic d.d.)
-  JUS     Jugoslovanski standard (Standardi JUS so dostopni v
           knjižnici Slovenskih železnic d.d.)
-  PIRS    Prometni inšpektorat Republike Slovenije
-  GRT     zgornji rob tirnice
-  VM      vozna mreža
-  SV-TK   signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave
-  GC      nakladalni profil za kombinirani promet
-  NZT     neprekinjeno zavarjeni tir.
4. člen
(Sestavni deli zgornjega ustroja)
(1) Zgornji ustroj je del železniške proge, po katerem vozijo tirna vozila. Sestoji iz tirnic, tirnega pribora, pragov in tirne grede skupaj s tamponskim slojem, ki je obdelan v pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje spodnjega ustroja železniških prog.
(2) V zgornji ustroj sodijo tudi kretnice, križišča in dilatacijske naprave.
(3) Sestavni deli zgornjega ustroja, njihova oblika, kakovost, mere, prevzemni pogoji, način izdelave ter dopustne tolerance se določajo s tehničnimi predpisi, standardi, obveznimi objavami UIC in tehničnimi specifikacijami in so odvisni od vrste proge, osne obremenitve in največje dovoljene progovne hitrosti.
5. člen
(Urejenost zgornjega ustroja)
(1) Zgornji ustroj prog se mora projektirati, graditi, modernizirati in vzdrževati tako, da se zagotovi varen in urejen železniški promet.
(2) Pri projektiranju, gradnji, modernizaciji in vzdrževanju zgornjega ustroja proge je treba poleg določil tega pravilnika upoštevati določbe zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00), zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenske nacionalne standarde in tehnične specifikacije ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na zgornji ustroj železniških prog.
(3) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov zgornjega ustroja proge z zahtevami tega pravilnika.
(4) Šteje se, da so posamezni deli ali naprave zgornjega ustroja skladni z zahtevami tega pravilnika, če ustrezajo v pravilniku navedenim določilom, seznamu slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij iz prejšnjega odstavka ter obveznim objavam UIC.
(5) Za vsak del ali napravo, ki se vgradi v zgornji ustroj proge, mora dobavitelj ali proizvajalec predložiti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti, s katerim na lastno odgovornost potrdi, da del ali naprava ustreza tehničnim in drugim zahtevam standarda in da je bila skladnost s tehničnimi zahtevami ugotovljena po predpisanih postopkih. Dobavitelj mora zagotoviti tudi označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(6) Šteje se, da je zgornji ustroj proge urejen, kadar vsi elementi zgornjega ustroja in zgornji ustroj kot celota ustrezajo določilom tega pravilnika.
(7) Posamezni deli zgornjega ustroja se smejo vgrajevati v proge in vključevati v železniški promet le, če izpolnjujejo določila tega pravilnika. V primeru, da so podani utemeljeni ekonomski in tehnični razlogi, lahko na predlog pooblaščenega upravljavca upravljavec odobri vgraditev nestandardnih elementov ali naprav zgornjega ustroja, če njihova uporaba ni predvidena že s samim pravilnikom.
6. člen
(Vzdrževanje in modernizacija)
(1) Vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog pomeni organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del v obsegu, ki zagotavlja normalno obratovalno sposobnost proge ter varnost in urejenost železniškega prometa (redno in investicijsko vzdrževanje).
(2) V okvir vzdrževanja zgornjega ustroja sodijo tudi nadzor in kontrola stanja zgornjega ustroja, opravljanje nadzora nad investicijskimi deli (investicijsko vzdrževanje in novogradnje) zaradi zagotovitve varnosti železniškega prometa skladno s predpisi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti obstoječe javne železniške infrastrukture ob naravnih in drugih nesrečah ter vodenje predpisanih evidenc in drugih podatkov o zgornjem ustroju.
(3) Modernizacija zgornjega ustroja železniških prog pomeni organiziranje in izvajanje del na zgornjem ustroju prog, katerih cilj je izboljšanje temeljnih konstrukcijskih in tehničnih lastnosti proge.
7. člen
(Poskusni odseki)
(1) Vgrajevanje elementov ali konstrukcij zgornjega ustroja, ki odstopajo od določil tega pravilnika, z namenom preizkušanja novih materialov ali novih načinov vzdrževanja lahko na predlog pooblaščenega upravljavca odobri upravljavec.
(2) Dovoljenje se lahko izda za omejen in lokacijsko točno določen odsek proge, na podlagi elaborata, ki določa namen, način vzdrževanja in nadzora ter čas trajanja poizkusnega odseka.
II. UREDITEV TIRA V PREMI IN KRIVINI
8. člen
(Nagib tirnic)
(1) Tirnice so v tiru nagnjene proti osi tira. Nagib osi tirnice v odnosu na navpično os tira je 20:1 ali 40:1. Nagnjenost tirnice se doseže s podložnimi ploščami z nagnjeno naležno površino oziroma - pri betonskih pragih - z nagibom naležne površine praga neposredno pod tirnico.
(2) Pri novogradnjah ter pri remontih glavnih prog in glavnih postajnih tirov se vgrajujejo tirnice v nagibu 40:1. Pri remontih regionalnih prog, na stranskih postajnih tirih glavnih prog ter na industrijskih tirih se vgrajujejo tirnice v nagibu 20:1. Izjeme od tega pravila lahko pri remontih obstoječih prog dovoli gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
(3) V kretnicah in križiščih se tirnice vgrajujejo po projektu, praviloma vertikalno na ravne podložne plošče. Isto velja za zvezni tir med dvema kretnicama v primeru, da ta ni daljši od 50 m.
(4) Prehod z dela tira, kjer so tirnice v nagibu 20:1, na del tira, kjer so tirnice brez nagiba, se izvede z vgraditvijo prehodnih podložnih plošč z nagibom 1:40 na največ dveh pragih, če ni s projektom proizvajalca določeno drugače. Prehodne plošče se ne vgrajujejo na stiku in ob njem in na pragih ob termitskih zvarih.
9. člen
(Tirna širina)
(1) Tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med 0 in 14 mm pod ravnino zgornjih robov tirnic.
(2) Normalna tirna širina v premi in v krožnih krivinah s polmerom R > / = 175 m je 1435 mm.
(3) Tirna širina v kretnicah je določena s projektom za posamezno kretnico.
(4) V krožnih krivinah s polmerom R < 175 m tirna širina ne sme biti manjša kot je navedeno v naslednji tabeli:
Razširitev tira se izvede z odmikom notranje tirnice od osi tira.
(5) Pri krožnih lokih s prehodnico se razširjenje izvede na celotni dolžini prehodnice v stopnjah po 2 mm tako, da so odseki posameznih stopenj enako dolgi. Pri krožnih lokih brez prehodnice se razširjenje izvede v stopnjah po 2 mm po posameznem pragu. Potrebno razširjenje mora biti zagotovljeno na začetku krožnega loka.
(6) V košarastih krivinah se razširjenje izvede tako, da se razlika v širini tira izravna v prehodnici med obema krožnima lokoma, če ni prehodnice, pa v krožnem loku z večjim polmerom.
(7) V S-krivinah se razširjenje izvede tako, da se razlika v širini tira izravna s pomikom obeh tirnih trakov po celotni dolžini vmesne preme, če te ni, pa tako kot je prikazano na naslednjih slikah:
Razširjenje tira v S-krivinah z enakima krožnima lokoma
Razširjenje tira v S-krivinah z različnima krožnima lokoma
(8) Če vmesna prema med sosednjima krivinama ni dovolj dolga, se razlika v širini tira izvede deloma tudi v obeh krivinah. Razširjenje tira v krivinskih kretnicah se izvede po projektu. Prehod med različnimi tirnimi širinami se mora izvesti kontinuirno in praviloma pred kretnico.
10. člen
(Odstopanja od tirne širine)
(1) Dovoljena odstopanja od predpisane tirne širine pri tehničnem pregledu novih in pri remontih obstoječih prog so + / - 2 mm za novi in + / - 3 mm za rabljeni tirni material.
(2) Dovoljena odstopanja od normalne tirne širine pri progah v obratovanju (vključno z razširjenjem) so:
- +30 mm za glavne proge,
- +35 mm za regionalne proge in stranske postajne tire glavnih prog,
- -5 mm za vse proge.
11. člen
(Minimalni polmer krožnega loka)
(1) Normalni minimalni polmer krožnega loka pri novogradnjah prog izračunamo, v odvisnosti od največje dovoljene progovne hitrosti in največjega dopustnega nadvišanja h = 120 mm, po naslednji enačbi:
Upravljavec lahko v utemeljenih primerih in na predlog projektanta nove proge odobri tudi manjši normalni polmer krožnega loka, vendar ne manj kot:
(2) Najmanjši minimalni polmer krožnega loka pri modernizaciji obstoječih prog izračunamo v odvisnosti od največje dovoljene progovne hitrosti in največjega dopustnega nadvišanja h = 150 mm, po naslednji enačbi (b = 0,75 m/s2 oziroma Δhp = 115 mm):
(3) Absolutno minimalni polmer krožnega loka na odprti progi je 300 m, na glavnih prevoznih tirih postaj pa 500 m.
(4) Absolutno minimalni polmer na glavnih postajnih tirih (z izjemo glavnih prevoznih tirov) je 180 m, na stranskih postajnih in industrijskih tirih, kjer ne vozijo vlakovne lokomotive, pa 150 m. Izjeme od tega pravila lahko dovoli gradbena služba pooblaščenega upravljavca ob pogoju, da se ob notranji tirnici vgradi vodilna tirnica in da gre le za lokomotive s 3-metrsko razdaljo togo vezanih osi ali da gre za vagone z največ 4,5-metrsko razdaljo togo vezanih osi, vendar le do polmera R > / =100 m.
(5) Na tirih, ki niso namenjeni javnemu železniškemu prometu (tiri v delavnicah, tiri na gradbiščih ipd.), so ob pogoju, da se ob notranji tirnici vgradi vodilna tirnica in v zunanjem tirnem traku posebna navozna tirnica, dovoljeni tudi manjši polmeri krožnih lokov, vendar ne manjši od R = 35 m. Za take konstrukcije tirov je treba izdelati poseben projekt, v katerem se določijo tudi pogoji obratovanja.
12. člen
(Minimalne dolžine elementov trase)
(1) Elementi trase so prema, prehodnica, prehodna klančina ter horizontalni in vertikalni krožni lok.
(2) Minimalne dolžine elementov trase so praviloma 0,4Vmax, vendar najmanj 20 m. Pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog v zahtevnejših terenskih razmerah so dopustne tudi manjše, izjemne vrednosti, navedene v členih, ki obravnavajo konkretne primere. Minimalne dolžine prehodnic in prehodnih klančin hkrati ne smejo biti manjše od izračunanih po enačbah za njihove dolžine.
13. člen
(Višinski odnos tirnic v premi)
(1) V premi morata biti zgornja robova obeh tirnic na enaki višini.
(2) Izjeme od tega pravila lahko na predlog pooblaščenega upravljavca dovoli upravljavec v primeru, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in ob pogoju, da se tak primer utemelji s posebnim elaboratom.
(3) Dopustno odstopanje v medsebojni višinski legi tirnic pri tehničnem prevzemu novih ter pri remontu ali modernizaciji obstoječih prog je + / - 2 mm.
(4) Dopustna odstopanja v medsebojni višinski legi tirnic v premi, na progah v obratovanju so:
-   ( 3 mm    za  Vmax ( 140 km/h,
-   ( 5 mm    za  140 ( Vmax ( 100 km/h,
-   ( 8 mm    za  100 ( Vmax ( 80 km/h,
-   ( 10 mm   za  Vmax ( 80 km/h.
14. člen
(Višinski odnos tirnic v krivini)
(1) V krivinah je zunanji tirni trak praviloma dvignjen nad notranjim tirnim trakom za nadvišanje h.
(2) V izjemnih primerih in po odobritvi gradbene službe pooblaščenega upravljavca se nadvišanje lahko izvede tudi z delnim znižanjem notranjega tirnega traku in delnim zvišanjem zunanjega tirnega traku ali pa samo z znižanjem notranjega tirnega traku.
(3) Dopustno odstopanje od projektiranega nadvišanja pri tehničnem prevzemu novih ter pri remontu in modernizaciji obstoječih prog je + / - 2 mm.
(4) Dopustna odstopanja od projektiranega nadvišanja na progah v obratovanju so:
-   + / - 3mm       za     Vmax > 140 km/h
-   + / - 5 mm      za     140 > / = Vmax  > 100 km/h
-   + / - 8 mm      za     100 > / = Vmax  > / =  80 km/h
-   + / -10 mm      za     Vmax < 80 km/h.
15. člen
(Vegavost tira)
(1) Vegavost tira je razlika v višini zgornjih robov tirnic na dveh prečnih prerezih, na določeni dolžini tira (merni osnovi). Izrazimo jo lahko v mm na dolžinski meter ali v promilih.
(2) Največja še dopustna vrednost vegavosti tira je, pri tehničnem prevzemu novih prog in pri modernizaciji glavnih prog in glavnih postajnih tirov 2 mm/m, pri modernizaciji regionalnih prog 2,5 mm/m, pri modernizaciji stranskih postajnih tirov in industrijskih tirov pa 3 mm/m.
(3) Največja še dopustna vrednost vegavosti tira pri obratovanju je 4 mm/m za hitrosti V < / = 50 km/h, za hitrosti V > 50 km/h pa 3 mm/m. Navedene vrednosti ne smejo biti prekoračene pod nobenim pogojem.
16. člen
(Bočni pospešek in primanjkljaj nadvišanja)
(1) Bočni pospešek je pospešek, ki deluje v ravnini tirnic. Izračuna se po naslednji enačbi:
Odnos med bočnim pospeškom b in primanjkljajem nadvišanja Δhp je podan z enačbo:
(2) Dopustni bočni pospeški oziroma primanjkljaji nadvišanj za vlake brez nagibne tehnike so:
-   maksimalno na šibkih mestih    b = 0,65 m/s2   Δhp = 100 mm,
-   maksimalno                     b = 0,75 m/s2   Δhp = 115 mm,
-   izjemno                        b = 0,85 m/s2   Δhp = 130 mm.
(3) Izjemni bočni pospešek oziroma izjemni primanjkljaj nadvišanja se, z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca, lahko izjemoma uporabi pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog le v posameznih krožnih lokih v izogib lokalnim omejitvam hitrosti.
(4) Dopustni bočni pospeški oziroma primanjkljaji nadvišanj za vlake z nagibno tehniko so:
-   maksimalno na šibkih mestih     b = 1,0 m/s2                  Δhp = 150 mm,
-   maksimalno                      b = 1,8 m/s2                  Δhp = 270 mm.
17. člen
(Največje nadvišanje)
(1) Največje dovoljeno projektirano nadvišanje je 150 mm.
(2) Na območju peronov nadvišanje ne sme biti večje od 100 mm.
(3) V notranjih krivinskih kretnicah nadvišanje ne sme biti večje od 120 mm, v zunanjih pa ne večje od 100 mm.
(4) Nadvišanja, navedena v tem členu, se nanašajo na projektirane vrednosti brez dopustnih toleranc, predpisanih v tem pravilniku.
18. člen
(Izračun nadvišanja)
(1) Normalno nadvišanje se izvede pri novogradnjah ter pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog. Izračuna se po naslednji enačbi:
Vrednosti normalnih nadvišanj po predhodni enačbi so izračunane v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Minimalno nadvišanje se izvede pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog v zahtevnejših terenskih razmerah. Izračuna se po naslednji enačbi:
Vrednosti minimalnih nadvišanj po predhodni enačbi so izračunane v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Minimalno nadvišanje, ki se izvede na šibkih mestih proge pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog, se izračuna po naslednji enačbi:
(3) Izjemno minimalno nadvišanje se lahko izvede pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog le izjemoma v posameznih krožnih lokih, v izogib lokalnim omejitvam hitrosti, in to z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca. Izračuna se po naslednji enačbi:
Vrednosti izjemnih minimalnih nadvišanj, izračunanih po predhodni enačbi, so izračunane v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
19. člen
(Izvedba nadvišanja)
(1) Nadvišanje se ne izvede:
- v krivinah glavnih prevoznih tirov postaj, na katerih se ustavljajo vsi vlaki,
- na stranskih postajnih tirih in, praviloma, na industrijskih tirih,
- na kretnicah, razen na krivinskih kretnicah.
(2) Polovično nadvišanje, ki pa ne sme biti manjše od minimalnega nadvišanja, se izvede v krivinah na glavnih prevoznih tirih, kjer ne ustavljajo vsi vlaki.
(3) Izračunane vrednosti za normalna nadvišanja se zaokrožujejo na 5 mm. Izračunane vrednosti za minimalna in izjemna nadvišanja se zaokrožujejo na naslednjo višjo vrednost, deljivo s številom 5.
(4) Najmanjše nadvišanje, ki se še izvede, je 20 mm. Izračunana nadvišanja med vključno 11 in 20 mm se zaokrožujejo na 20 mm, med 0 in 10 mm pa na 0 mm.
(5) Če je razlika v nadvišanju med posameznimi krožnimi loki košaraste krivine manjša od 30 mm, se v vsej košarasti krivini izvede enako nadvišanje. Pri tem nadvišanje v krožnem loku z manjšim polmerom ne sme biti manjše od minimalnega nadvišanja.
(6) Dolžina odseka tira brez nadvišanja ali z enakim nadvišanjem je praviloma 0,4Vmax , vendar najmanj 20 m. Pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog, v zahtevnejših terenskih razmerah, je dolžina takega odseka izjemoma lahko 0,1Vmax, vendar najmanj 10 m.
20. člen
(Prehodna klančina)
(1) Prehod z nenadvišanega dela tira na nadvišani ali prehod med dvema deloma tira z različnima nadvišanjima (košaraste krivine) se izvaja postopno s prehodno klančino.
(2) Prehodne klančine se izvajajo kot premočrtne prehodne klančine z enakim nagibom po vsej svoji dolžini. Izjemoma, z dovoljenjem upravljavca in na podlagi posebnega elaborata, se lahko izvedejo tudi krivočrtne prehodne klančine.
(3) Normalni nagib prehodne klančine za novogradnje in modernizacijo obstoječih prog znaša
  1: n = 1: 10 Vmax
(4) Maksimalni nagib pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog, v zahtevnejših terenskih razmerah, znaša:
  1: n = 1: 8 Vmax
(5) Izjemni maksimalni nagib pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog se lahko izvede le v izredno zahtevnih terenskih razmerah do hitrosti Vmax < / = 120 km/h in le v posameznih krivinah, z odobritvijo gradbene službe pooblaščenega upravljavca, in znaša:
  1: n = 1: 6,5 Vmax
(6) Absolutno največji dopustni nagib prehodne klančine pri novogradnjah in modernizaciji je 1:600, pri vzdrževanju obstoječih prog pa 1:400.
(7) Najblažji nagib prehodne klančine je 1:2000, z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca pa 1:3000.
21. člen
(Dolžina prehodne klančine)
(1) Normalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:
(2) Minimalna dolžina premočrtne klančine se izračuna po enačbi:
(3) Izjemna dolžina premočrtne prehodne klančine se izračuna po enačbi:
Izjemna dolžina prehodne klančine se lahko uporabi le pri modernizaciji in vzdrževanju obstoječih prog v izredno zahtevnih terenskih razmerah do Vmax < / =120 km/h in le v posameznih krivinah, z odobritvijo gradbene službe pooblaščenega upravljavca.
(4) Izračunane dolžine se zaokrožijo navzgor na 5 m, na obstoječih progah lahko tudi na 1 m.
(5) Kadar prehodna klančina ni dovolj dolga, se lahko podaljša v krožno krivino tako, da nadvišanje na začetku krivine ni manjše od minimalnega nadvišanja, dolžina krožne krivine s polnim nadvišanjem pa ne sme biti krajša od 0,4Vmax, izjemoma 0,1Vmax ( 10 m.
Za podaljšanje prehodne klančine v premo pred začetek prehodnice veljajo ista določila kot za podaljšanje prehodne klančine v krožni lok, z razliko, da dopustni presežek nadvišanja ne sme biti prekoračen.
(6) V košarastih krivinah se prehodna klančina izvede med obema krožnima lokoma, njena dolžina pa se izračuna po naslednji enačbi:
(7) Kadar med krožnima lokoma prehodnica ni potrebna, se prehodna klančina izvede v krožnem loku z večjim polmerom.
(8) Če med dvema prehodnima klančinama ni prostora za zadostno vmesno premo, se pri istosmernih krivinah lahko:
- vmesna prema zamenja z ustreznim krožnim lokom,
- nadvišanje v večjem krožnem loku podaljša v vmesno premo,
- v vmesni premi izvede nadvišanje, ki zagotavlja zadostno dolžino odseka z enakim nadvišanjem,
- pri S-krivinah izvede križna prehodna klančina.
(9) Določbe petega odstavka ter druge in tretje alineje osmega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati pri novogradnjah in modernizaciji prog. Na obstoječih progah, kjer obratujejo ali pa je predvideno obratovanje vlakov z nagibno tehniko, pa se lahko uporabljajo do prve obnove zgornjega ustroja.
22. člen
(Prehodnica)
(1) Prehod iz preme v krožni lok, prehod med dvema istosmernima krožnima lokoma različnih polmerov ali med dvema nasprotno usmerjenima krožnima lokoma se izvede s prehodnico. Ukrivljenost prehodnice mora naraščati na enak način kot narašča nadvišanje v prehodni klančini, kar pomeni, da premočrtnim prehodnim klančinam ustrezajo samo prehodnice s premočrtno sliko ukrivljenosti, krivočrtnim prehodnim klančinam pa prehodnice s krivočrtno sliko ukrivljenosti.
(2) Prehodnice s premočrtno sliko ukrivljenosti so kubična parabola, popravljena kubična parabola in klotoida.
- kubična parabola se izračuna po enačbi:
23. člen
(Izvedba in dolžina prehodnice)
(1) Prehodnica se mora vgraditi na odprti progi in na glavnih prevoznih tirih postaj, in sicer:
- Povsod, kjer je izvedena prehodna klančina;
- Med premo in krožnim lokom brez nadvišanja, če je izpolnjen pogoj:
- Med dvema istosmernima krožnima krivinama, brez vmesne preme, brez nadvišanja ali z enakim nadvišanjem, s polmerom R1 ( R2, če je izpolnjen pogoj:
- Med dvema nasprotnima krožnima krivinama brez vmesne preme, ali pri vmesni premi < 0,1Vmax:
V tem primeru mora biti izpolnjen tudi geometrijski pogoj:
(2) V vseh drugih primerih, tako pri neposrednem spoju preme s krožnim lokom kot pri spoju dveh istosmernih ali nasprotnih krožnih lokov, prehodnica ni potrebna.
(3) Dolžina prehodnice mora biti praviloma enaka dolžini prehodne klančine in z njo sovpadati po vsej dolžini. Ne glede na prehodno klančino, prehodnica ne sme biti krajša od:
(4) Izračunane dolžine prehodnic se zaokrožujejo navzgor na 5 m, na obstoječih progah lahko tudi na 1 m.
24. člen
(Smer tira)
(1) Smer tira se ugotavlja z instrumenti ali z merjenjem puščic. V geometrijsko pravilnem krožnem loku morajo biti puščice na enakih tetivah enake, v prehodnici z linearno sliko ukrivljenosti morajo enakomerno naraščati, v premah pa morajo biti enake nič.
(2) V krožnih lokih s polmerom R ( 300 m in v prehodnicah se puščice merijo na tetivi s = 10 m, v krožnih lokih s polmerom R ( 300 m pa na tetivi s = 20 m.
(3) Puščica se izračuna po naslednjih enačbah:
»d« je razdalja med začetkom prehodnice in začetkom tetive.
(4) Dopustne razlike dveh sosednjih puščic v krožnih lokih pri tehničnem prevzemu novega ali obnovljenega tira neposredno po smerni regulaciji so:
(5) Dopustne razlike dveh sosednjih puščic v krožnih lokih v obratovanju lahko dosežejo dvakratno vrednost iz predhodnega odstavka.
(6) Dopustna razlika med projektiranimi in dejanskimi vrednostmi dveh sosednjih puščic v prehodnici je enaka kot kot v četrtem odstavku tega člena.
(7) Dopustna razlika dveh sosednjih puščic na tetivi 10 m sme biti pri tehničnem prevzemu novega ali obnovljenega tira neposredno po smerni regulaciji v premi:
( 1mm za hitrosti V ( 60 km/h
( 2mm za hitrosti V ( 60 km/h
(8) Dopustna razlika dveh sosednjih puščic na tetivi dolžine 10 m pri obratovanju sme biti pri tiru v premi:
( 2mm za hitrosti V ( 60 km/h
( 3mm za hitrosti V ( 60 km/h
25. člen
(Tirni razmik)
(1) Tirni razmik je odsek tira, namenjen prehodu z ene na drugo medtirno razdaljo.
(2) V krivini se tirni razmik izvede z ustreznim projektom obeh sosednjih tirov, v premi pa z dvema nenadvišanima nasprotnima krožnima lokoma brez prehodnic z R = 0,5V2max in vmesno premo l > / = 0,4Vmax oziroma, v utesnjenih terenskih razmerah, z neposrednim spojem dveh nenadvišanih nasprotnih krožnih lokov z R = 0,5V2max brez vmesne preme.
Dolžina odseka »L«, na katerem se izvede tirni razmik za razliko medtirnih razdalj »e« in vmesno premo »m« je:
brez vmesne preme pa
(3) Glede na terenske razmere so dovoljene tudi drugačne tehnične izvedbe tirnega razmika, ki pa morajo v vsakem primeru ustrezati splošnim pogojem ureditve tira v premi in krivini, predpisanim s tem pravilnikom.
26. člen
(Največja dovoljena progovna hitrost)
(1) Največjo dovoljeno progovno hitrost v krožnih lokih s poljubnim nadvišanjem izračunamo po naslednjih enačbah:
Izjemna največja dovoljena hitrost se lahko uvede le v posameznih krožnih lokih in z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca.
(2) V posameznih krivinah obstoječih prog z R > 350 m, z brezhibno urejenim zgornjim ustrojem, brez šibkih mest, lahko na predlog pooblaščenega upravljavca in ob predhodno izvedenih preizkusih v skladu z objavo UIC 518 upravljavec izjemoma in le za določena vozna sredstva odobri uporabo bočnega pospeška do 1m/s2. Predlog pooblaščenega upravljavca mora biti utemeljen in podan v pisni obliki, v pisni obliki pa mora biti izdan tudi sklep upravljavca.
(3) Največjo dovoljeno progovno hitrost v krožnih lokih z maksimalnim nadvišanjem 150 mm izračunamo po naslednjih enačbah:
Izjemna največja dovoljena hitrost se lahko uvede le v posameznih krožnih lokih in z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca.
(4) Največjo dovoljeno progovno hitrost v odvisnosti od strmine prehodne klančine izračunamo po naslednjih enačbah:
- izjemno za potniške vlake pri optimiranju hitrosti:
(5) Največja dovoljena progovna hitrost v krožnih lokih brez prehodnic in brez nadvišanja se izračuna po naslednji tabeli:
(6) Največja dovoljena progovna hitrost v prehodnici s premočrtno sliko ukrivljenosti se v odvisnosti od dolžine prehodnice in primanjkljaja nadvišanja izračuna po naslednji enačbi:
(7) Vrsta, oblika in način postavljanja signalnih znakov na mestih spremembe največje dovoljene progovne hitrosti so določeni s Signalnim pravilnikom.
27. člen
(Sprememba nagiba nivelete)
(1) Največji dovoljeni vzdolžni nagib nivelete na odprti progi regionalnih prog je 25 ‰.
(2) Za novogradnje glavnih prog je dovoljen največji vzdolžni nagib 12,5 ‰, izjemoma na zahtevnejših topografskih območjih 17,5 ‰.
(3) Največji dopustni nagib nivelete na postajah, v premi je 1 ‰, v krivini pa do 2,5 ‰, odvisno od polmera krožnega loka.
(4) V predorih mora biti nagib nivelete vsaj 2 ‰ pri dolžini predora do 1000 m, oziroma 4 ‰ pri dolžini predora več kot 1000 m. Niveleta mora imeti v predorih praviloma strešni nagib in različne višinske kote portalov, lahko pa se izvede tudi z enostranskim nagibom.
(5) Lom nivelete se mora vertikalno zaokrožiti, kadar je razlika med dvema sosednjima nagiboma, pri modernizaciji obstoječih prog večja od 2 ‰, pri novogradnjah prog pa kadar je razlika večja od 1 ‰.
(6) Lomi nivelete se zaokrožijo z vertikalnim krožnim lokom, in sicer:
- normalno z Rv = 0,50V2max do Rv = V2max,
- minimalno z Rv = 0,25.V2max ( 2000 m.
(7) V območju prometnih mest na regionalnih progah se lom nivelete zaokrožuje s polmerom Rv ( 1000 m.
(8) Na ranžirnih postajah se lahko lom nivelete zaokroži tudi z manjšim polmerom, ki pa ne sme biti manjši od Rv = 750 m, na vrhu drče pa ne manjši od Rv = 250 m.
(9) Zaokrožitev loma nivelete praviloma ne sme sovpadati s kretnicami, križišči, dilatacijskimi napravami, okretnicami, čistilnimi jamami, tirnimi tehtnicami, prehodnicami, prehodnimi klančinami in mostovi z odprtim voziščem. Začetek oziroma konec zaokrožitve loma nivelete mora biti oddaljen najmanj 5 m od naštetih naprav in objektov. Izjemoma se zaokrožitve lahko izvedejo tudi v prehodni klančini ali v prehodnici, če je takšna rešitev neizogibna in utemeljena. Radij zaokrožitve mora v tem primeru biti vsaj Rv = 0,50V2max, vendar najmanj 5000 m. Izjemoma lahko kretnica sovpada z zaokrožitvijo vse do nagiba i = 10 ‰, če se lom nivelete zaokroži s polmerom Rv ( 10000 m na glavnih tirih ali z Rv ( 5000 m na stranskih tirih. Prav tako lahko mostovi z odprtim voziščem sovpadajo z zaokrožitvijo v primeru konveksne vertikalne krivine, če je polmer zaokrožitve Rv ( 10000 m.
(10) Dolžina tangente vertikalne zaokrožitve se izračuna po enačbi:
Znak plus (+) v predhodni enačbi se upošteva pri prehodu z vzpona v padec in obratno, znak minus (-) pa pri prehodu z vzpona na vzpon ali s padca na padec s tem, da se nagibi upoštevajo v absolutnih vrednostih.
(11) Ordinate zaokrožitve loma nivelete se merijo od tangente in se izračunajo po obrazcu:
III. SVETLI PROFIL
28. člen
(Definicija in vrste svetlih profilov)
(1) Svetli profil je omejena, na tir pravokotna ravnina, katere mejno črto določajo točke koordinatnega sistema s sečiščem v presečišču vertikalne osi tira z ravnino, ki jo tvorita zgornji površini obeh sosednjih tirnic. V svetli profil ne smejo segati deli posameznih postrojev proge, objektov, signalov, progovnih oznak, deponiranega materiala in drugih predmetov.
(2) Razlikujemo normalni svetli profil, minimalni svetli profil in svetli profil GC. Vsi navedeni profili temeljijo na kinematični podlagi in so izdelani v skladu z metodologijo, ki je predpisana v objavah UIC 505 in 506. Mere v tem pravilniku navedenih profilov veljajo za preme in krivine z R > / = 250 m.
(3) Za polmere krivin z R < 250 m se polširine vseh svetlih profilov povečajo za razširitev po naslednji tabeli:
29. člen
(Normalni svetli profil)
(1) Normalni svetli profil je treba upoštevati pri vzdrževanju in modernizaciji obstoječih prog. Njegove mere in oblika za polmere krivin, večjih od 250 m, so razvidni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Leva polovica svetlega profila velja za odprto progo, glavne prevozne tire in glavne postajne tire, namenjene potniškim vlakom, desna polovica pa za druge tire.
(2) Normalni svetli profil sestoji iz površine, ki mora biti zagotovljena za prevoz železniških vozil ob upoštevanju horizontalnih in vertikalnih nihanj, tirnih toleranc ter minimalne oddaljenosti delov vozne mreže pod napetostjo in dodatnih površin A in B, v katerih se, pod posebnimi pogoji, lahko nahajajo določeni objekti, deponirani material ali stabilne naprave.
(3) V območje »A« lahko segajo naprave in objekti, ki so potrebni pri izvajanju železniškega prometa (peroni, nakladalne klančine, ranžirne naprave in stebri vozne mreže), ter drugi predmeti in naprave pri gradbenih delih ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi.
(4) V območje »B« lahko segajo naprave, deponirani material in začasni objekti pri gradbenih delih na progi ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi.
(5) Območji A in B se ne upoštevata pri tirih na okretnicah in prenosnicah, pri vratih lokomotivskih depojev in delavnic za tirna vozila, ob silosih, pri kontrolnih nakladalnih profilih, na tirnih tehtnicah, ob nakladalno-razkladalnih žerjavih in ob drugih nakladalno-razkladalnih napravah.
(6) V predorih in v predorskih predusekih se polovične širine normalnega svetlega profila lahko zmanjšajo na 1900 mm, če so zagotovljene posebne reševalne poti.
(7) Minimalni odmik najbližjega roba signala ali stebra vozne mreže od osi tira pri vzdrževanju in modernizaciji obstoječih prog je 2200 mm (območje »B«).
(8) Dodatni profil nad koto 4800 mm velja le za elektrificirane proge in je namenjen za namestitev kontaktnega vodnika vozne mreže in za prehod odjemnika toka vlečnih vozil.
(9) Potreben prostor za montažo voznega omrežja, ki ga je treba zagotoviti nad svetlim profilom, je odvisen od zasnove premostitvenega objekta, njegove lokacije (odprta proga, prometna mesta), konstrukcije vozne mreže in dispozicije drogov vozne mreže in se določi s projektom vozne mreže na premostitvenem objektu.
30. člen
(Spodnji del svetlega profila)
(1) Spodnji del svetlega profila je enak za vse profile, navedene v tem pravilniku, in je razviden iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Globina žleba za prehod kolesnega venca mora biti na nivojskih prehodih v mejah od 42 do 45 mm, na kretnicah pa v mejah od 48 do 51 mm. Absolutna minimalna globina žleba je 38 mm.
(3) Širina prostora za prehod kolesnih obročev »a« je za predmete, ki so fiksno vezani s tirnico, najmanj 135 mm, za druge nepremične predmete pa najmanj 150 mm.
(4) Širina žleba za prehod kolesnih vencev »b« mora biti:
-   pri vodilnih tirnicah na kretnicah in križiščih        41 mm
-   na nivojskih prehodih najmanj                          45 mm
-   v vseh drugih primerih v tiru v premi najmanj          70 mm
-   v vseh drugih primerih pri tiru v krivini največ       85 mm
(5) Razdalja med vodilno in vozno tirnico v krivini z R<175 m mora biti najmanj:
-   pri polmeru krivine 175>R> / =150 m                    45 mm
-   pri polmeru krivine 150>R> / =125 m                    50 mm
-   pri polmeru krivine 125>R> / =100 m                    55 mm
(6) Razdalja med vozno in varnostno tirnico na mostovih mora biti:
-   normalno                                              200 mm
-   maksimalno                                            220 mm
-   minimalno                                             180 mm
-   izjemno na obstoječih mostovih                        160 mm
31. člen
(Minimalni svetli profil)
(1) Minimalni svetli profil se mora upoštevati pri vzdrževanju in modernizaciji posameznih odsekov obstoječih prog kot najmanjši možni svetli profil. Njegove mere in oblika so prikazane v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Minimalni svetli profil, ki temelji na kinematični odnosnici G 2 in objavi UIC 505-4, velja za vozila z nagibnim koeficientom 0,4 ter ob naslednjih gradbenotehničnih parametrih:
(3) Pri minimalnem svetlem profilu so na levem delu (večje polširine) upoštevani parametri iz druge kolone, na desnem delu (manjše polširine) pa parametri iz tretje kolone tabele predhodnega odstavka. Po potrebi lahko za posamezne vmesne parametre ali druge odnosnice izračunamo natančne koordinate (polširine) posameznih točk, in sicer tako, kot je določeno v objavah UIC 505 in 506.
32. člen
(Svetli profil za novogradnje GC)
(1) Svetli profil za novogradnje GC je treba upoštevati pri gradnji novih in pri obsežnejših modernizacijah obstoječih elektrificiranih in za elektrifikacijo predvidenih prog. Izdelan je po določilih objave UIC 505-4 in 506 ter izhaja iz kinematične odnosnice GC. Profil vključuje rezervo 100 mm za dvig nivelete pri vzdrževanju proge in dodatek 25 mm za zaokrožitev lomov nivelete pri R = 2000 m. Svetli profil za novogradnje GC je razviden iz priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za proge, katerih elektrifikacija tudi v prihodnosti ni predvidena, se upošteva profil do kote 4900 mm nad zgornjim robom tirnice.
(3) Profil nad koto 4900 mm velja le za elektrificirane proge in je namenjen za namestitev kontaktnega vodnika in za prehod odjemnika toka vlečnih vozil.
(4) Potreben prostor za montažo voznega omrežja, ki ga je treba zagotoviti nad svetlim profilom, je odvisen od zasnove premostitvenega objekta, njegove lokacije (odprta proga, prometna mesta), konstrukcije vozne mreže in dispozicije drogov vozne mreže in se določi s projektom vozne mreže na premostitvenem objektu.
33. člen
(Prehodi med svetlimi profili različnih širin)
(1) Prehod med svetlim profilom brez razširjenja v premi, v svetli profil z razširjenjem v krožnem loku z R < 250 m, s prehodnico se izvede, kot je prikazano na naslednji sliki:
(2) Prehod med svetlim profilom brez razširjenja v premi, v svetli profil z razširjenjem v krožnem loku z R < 250 m, brez prehodnice se izvede, kot je prikazano na naslednji sliki:
IV. MEDTIRNE RAZDALJE IN ODMIKI OD OSI TIRA
34. člen
(Medtirne razdalje)
(1) Medtirna razdalja je horizontalna razdalja od osi enega do osi drugega tira.
(2) Potrebne medtirne razdalje na odprti progi in prometnih mestih s polmeri horizontalnih krivin R ( 250 m so prikazane v naslednji tabeli:
(3) Normalne in minimalne medtirne razdalje iz prejšnje tabele je treba v krivinah s polmerom R ( 250 m povečati za razširitev po naslednji tabeli:
(4) Gradbena služba pooblaščenega upravljavca lahko izjemoma odobri gradnjo nizkega perona tudi pri medtirni razdalji, ki je manjša od 4750 mm, s tem da se predpišejo posebni ukrepi za varnost potnikov.
(5) Minimalne medtirne razdalje na odprti progi za polmere krožnih lokov R < 2100 m so, odvisno od polmera krožnega loka in največje dovoljene progovne hitrosti, podrobnejše prikazane v naslednji tabeli:
(6) Če nadvišanje zunanjega tira hz večje od nadvišanja notranjega tira hn, se minimalne medtirne razdalje povečajo še za vrednosti:
V obratnem primeru se lahko medtirne razdalje zmanjšajo za isto vrednost (e.
(7) Če imata dva sosednja tira enako nadvišanje »h« in isto niveleto, se medtirna razdalja »e« izračuna po enačbi:
Če imata dva sosednja tira enako nadvišanje in različno niveleto (tirnice obeh tirov v isti ravnini), se medtirna razdalja e izračuna po enačbi:
(8) Medtirna razdalja odprte proge se lahko - ne glede na predpisano medtirno razdaljo med glavnimi prevoznimi tiri brez vmesnih peronov - ohrani tudi na prometnih mestih, če bi njena zagotovitev bila ekonomsko neutemeljena. Prav tako se pri kratkih slepih ščitnih tirih izjemoma dovoljuje medtirna razdalja 3,8 m.
(9) Kadar je med tiri predvidena službena ali premikalna steza, morajo biti izvedba, dimenzije in odmiki od sosednjih tirov določeni za vsak posamezni primer, glede na namembnost in vrsto tirov, dopustne hitrosti vlakov, vrsto dela, ki se na njih opravlja, ter v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
35. člen
(Nakladalne klančine in peroni)
(1) Višine klančin in peronov ter njihovi odmiki od osi tira so prikazani v naslednji tabeli (mere v oklepaju veljajo samo za novogradnje):
(2) V krivinah se mere iz prejšnje tabele razširjajo po naslednjih enačbah:
a.) Za višine do 400 mm nad GRT in za R > / = 250m
b.) Za višine nad 400 mm nad GRT in za R > / = 250m
c.) Za višine do 400 mm nad GRT in za R < / = 250m
d.) Za višine nad 400 mm nad GRT in za R < 250m
(3) Razdalja fiksnih naprav na peronih (stebri in podobno) mora biti od osi tira najmanj 3 m. Utemeljene izjeme od tega pravila lahko dovoli gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
36. člen
(Ograja med tiri na postajališčih)
Postajališča na dvotirnih progah, ki imajo perone na zunanjih straneh, razen postajališč z otočnimi peroni ali postajališč s kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo. Pri medtirni razdalji ( 4000 mm sme biti ograja visoka največ 760 mm, pri medtirni razdalji ( 4000 mm pa je 1000 mm nad GRT.
37. člen
(Deponije gradbenega materiala in predmetov ob tiru)
(1) Minimalne razdalje pete nasutja gradbenega materiala s kotom notranjega trenja ( ( 450 (gramoz, pesek, tolčenec ipd.) ali zloženega materiala pod istim kotom, od notranjega roba tirnice so prikazane v naslednji tabeli:
(2) Na progah, po katerih pozimi vozijo stroji za odstranjevanje snega, v tem času razdalje v predhodni tabeli ne smejo biti manjše od 1300 mm.
(3) Minimalna razdalja navpično zloženih predmetov ali drugega deponiranega materiala (pragi, gradbeni les ipd.) od notranjega roba tirnice je prikazana v naslednji tabeli:
(4) Deponirani material ali predmeti, ki ležijo v tiru med tirnicama, morajo biti najmanj za 200 mm oddaljeni od notranjih robov tirnic. Maksimalna višina teh materialov ali predmetov je lahko poleti do 50 mm nad GRT, pozimi pa do ravnine, ki jo tvorita zgornja robova tirnic.
38. člen
(Profil strojev za odstranjevanje snega)
Širina delovnega prostora strojev za odstranjevanje snega (križarke, snežni plugi, snežna orala, specialni stroji za odstranjevanje snega ipd.) ne sme biti večja od minimalnega svetlega profila po prilogi 6.
39. člen
(Profil strojev za sejanje tirne grede)
(1) Normalna širina delovnega prostora strojev za sejanje tirne grede znaša 4100 mm. V to širino je zajeta varnostna razdalja, po 100 mm na vsaki strani, in sicer zaradi preprečitve poškodb gradbenih objektov in kabelskih kanalov. V ta prostor se ne smejo vgrajevati fiksni predmeti ali deli objektov (kanali za SV in TK kable, cevovodi ipd.).
(2) Minimalna širina delovnega prostora teh strojev se določa za vsak primer posebej, odvisno od kraja sejanja tirne grede in od konstrukcije posameznega stroja.
(3) Minimalna višina sejanja tirne grede pod spodnjim robom praga je 290 mm, maksimalna pa 450 mm.
V. ELEMENTI ZGORNJEGA USTROJA IN KONSTRUKCIJA TIRA
40. člen
(Tirnice)
(1) Na odprti progi, glavnih prevoznih tirih in glavnih postajnih tirih se praviloma vgrajujejo tirnice naslednjih standardnih oblik UIC 60, UIC 54E in S 49 (Objave UIC 860, UIC 861-1 in UIC 861-3).
Oblika in mere prečnih prerezov standardnih oblik tirnic ter dopustne tolerance so razvidni iz standardov.
Drugi podatki o tirnicah so razvidni iz naslednje tabele:
(2) Kakovost novih tirnic mora ustrezati najmanj kakovostnemu razredu 900 z minimalno natezno trdnostjo 880 N/mm2. Odvisno od obsega prometa in polmerov krožnih lokov se v posamezne odseke prog vgrajujejo tudi posebno trde ali toplotno obdelane tirnice, tako kot je to razvidno iz priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Pri novogradnjah in modernizaciji (remontu) glavnih prog se na odprti progi in na glavnih postajnih tirih vgrajujejo nove tirnice oblike UIC 60 ali UIC 54E, odvisno od obsega prometa, na stranskih postajnih in industrijskih tirih pa tirnice oblike S 49.
(4) Pri modernizaciji (remontu) prog se v glavne postajne tire, z izjemo glavnih prevoznih tirov, lahko vgrajujejo tudi rabljene tirnice standardnih ali tirnice nestandardnih oblik, če njihova obraba ne presega dovoljenih toleranc.
(5) Pri novogradnjah in modernizaciji (remontu) regionalnih prog se na odprti progi in glavnih postajnih tirih vgrajujejo nove tirnice S 49. Pri modernizaciji (remontu) regionalnih prog se lahko vgrajujejo tudi rabljene tirnice standardnih ali tirnice nestandardnih oblik, če njihova obraba ne presega dovoljenih toleranc.
(6) Nove tirnice, vgrajene pri novogradnjah in remontih prog, je treba strojno brusiti.
(7) Nabava in prevzem novih tirnic se mora opraviti v skladu z objavo UIC 860 Tehnični pogoji za dobavo tirnic.
(8) Pri skladiščenju je tirnice prepovedano polagati neposredno na zemljo ali kakšno drugo vlažno podlago. Tirnice se morajo polagati ena zraven druge, preko prečnih gredic v etažah.
(9) Nove tirnice za klasični tir se dobavljajo z dvema izvrtanima luknjama na konceh in z označeno skrajšavo za vgradnjo v lokih. Če se tirnice takoj po vgraditvi varijo, se lahko dobavijo brez lukenj na eni ali obeh straneh, ali samo z drugo luknjo, gledano od konca tirnice. Razporedi lukenj za spojne vijake ter njihovi premeri so prikazani na naslednji sliki oziroma tabeli:
(10) Tirnice se pregledujejo in preverjajo z ročnimi mehanskimi ali digitalnimi merilnimi instrumenti, merilnimi vagoni ali z ultrazvočnimi napravami za detekcijo razpok.
41. člen
(Obraba tirnic)
(1) Višinska obraba se meri v vertikalni osi tirnice, bočna obraba pa pod kotom 45o, 14 mm pod ravnino zgornjega roba tirnice.
(2) Glede na dovoljeno obrabo tirnic razlikujemo naslednje vrste tirov oziroma prog:
- Vrsta proge 1: Glavne proge z V >120 km/h ali z več kot 20.000 t bruto dnevnega prometa ali več kot 120 vlaki na dan po enem tiru;
- Vrsta proge 2: Glavne proge z V = 80 do 120 km/h in z 20.000 t ali manj bruto dnevnega prometa po enem tiru;
- Vrsta proge 3: Regionalne proge;
- Vrsta proge 4: Stranski postajni in industrijski tiri.
(3) Dovoljena obraba tirnic v posameznih vrstah prog je prikazana v naslednji tabeli:
(4) Vsota višinske in bočne obrabe tirnic ne sme presegati naslednjih vrednosti:
- (1)... 30 mm (4)... 34 mm
- (2)... 24 mm (5)... 28 mm
- (3)... 18 mm (6)... 26 mm
(5) Tirnice iz bolj obremenjenih prog se vgrajujejo v manj obremenjene proge oziroma tire pod pogojem, da imajo potrebno nosilnost, da niso poškodovane in da niso obrabljene bolj kakor je dovoljeno.
(6) Tirnice je treba zamenjati najpozneje takrat, kadar vertikalna in stranska obraba doseže dovoljene meje, navedene v tabeli tretjega odstavka tega člena. Tirnice se morajo zamenjati tudi če se poškodujejo ali če se z ultrazvočnim pregledom ugotovi takšna napaka, ki bi utegnila vplivati na varnost prometa.
42. člen
(Tirni pribor)
(1) Ločimo vezni, pritrdilni in drugi tirni pribor. Vezni tirni pribor so spojke, spojni vijaki z maticami in elastični obročki (Objava UIC 864 – 3). Pritrdilni pribor je lahko elastičen ali tog. K togemu pritrdilnemu priboru sodijo podložne plošče, pritrdilne ploščice, pritrdilni vijaki z maticami (Objava UIC 864 – 2), elastični obročki, tirfoni (Objava UIC 864 – 1), k elastičnemu pa elastične vzmeti in elastične ploščice. K drugemu tirnemu priboru sodijo leseni, gumijasti (Objava UIC 864 – 5) in plastični vložki, naprave proti potovanju tirnic, naprave proti bočnemu pomikanju pragov, vijaki z matico in podložko za vezanje dvojnih pragov ipd.
(2) Med standardizirani pritrdilni pribor sodi elastični pribor Pandrol in pritrdilni pribor K z rebrastimi podložnimi ploščami (Objavi UIC 864 – 6 in 864 – 7) ter togimi pričvrstilnimi ploščicami ali elastičnimi sponkami SKL2.
(3) Standardiziran vezni pribor so ravne spojke, ki ustrezajo standardiziranim tirničnim profilom (Objavi UIC 864 – 4 in 864 – 8) in se vgrajujejo pri novogradnji, modernizaciji in vzdrževanju vseh prog.
(4) Elastični pritrdilni pribor sistema Pandrol se vgrajuje na betonske ali lesene pragove na nove glavne proge ter pri modernizaciji (remontu) glavnih prog in glavnih postajnih tirov. Na postajne tire glavnih prog, razen na glavne prevozne tire, se lahko vgrajuje tudi togi pritrdilni pribor sistema K.
(5) Na nove regionalne proge, pri modernizaciji (remontu) regionalnih prog ter stranskih postajnih in industrijskih tirih se vgrajuje standardizirani elastični ali togi pritrdilni pribor.
(6) Pri vgraditvi novih tirnic mora biti vgrajen tudi nov tirni pribor, razen pri začasnem stikovanju NZT.
(7) Pri vgraditvi rabljenih in obnovljenih ter posameznih novih tirnic se lahko vgrajuje tudi rabljen ali obnovljen tirni pribor. Tehnično stanje vseh vrst tirnega pribora mora biti takšno, da zagotovi trdno zvezo med tirnicami in zvezo tirnice s pragom ter da onemogoči rahljanje pribora in zvez. Tirni pribor sme biti samo toliko obrabljen, da z ustreznim privijanjem še vedno dosežemo predpisano trdnost zveze. Površine tirnega pribora ne smejo imeti razpok, površinskih poškodb, lusk ali vtisnjenih mest.
(8) Tirni pribor je treba previdno razkladati in nakladati. Pri razkladanju ga ne smemo polagati neposredno na zemljo, skladiščiti pa ga je treba v suhih prostorih, zaščitenih pred vlago oziroma ga moramo ustrezno antikorozijsko zaščititi.
(9) Mešano vgrajevanje različnih tipov pritrdilnega pribora praviloma ni dovoljeno. Izjeme določa pooblaščeni upravljavec.
(10) Tirni pribor je treba pregledovati in preverjati njegovo stanje v skladu z določili 74. člena tega pravilnika. Poškodovane, dotrajane ali manjkajoče elemente tirnega pribora je treba zamenjati ali dopolniti, razrahljani pribor pritegniti in po potrebi namazati posamezne elemente. Pri privijanju vijakov pri vzmetnem obročku toge K pritrditve mora ostati razmik 1 do 1,5 mm za zagotovitev elastičnosti zveze.
43. člen
(Tirni stik)
(1) Tirni stik je mesto v klasičnem tiru, kjer se spajata dve tirnici. Klasični tir se lahko vgrajuje le na stranskih postajnih ali industrijskih tirih oziroma v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji, predpisani s tem pravilnikom.
(2) Standardna oblika tirnega stika je podprti stik z ravnima spojkama na dvojnih pragih. Pri obnovi stranskih postajnih tirov je dopustna tudi uporaba nestandardnih stikov.
(3) Na stikih se tirnice spajajo s spojkami. Tirnice na mostovih določenih dolžin in konstrukcij se lahko spajajo tudi z dilatacijskimi napravami. Tirnice različnih oblik se lahko spajajo le z varjenjem.
(4) Stiki tirnic morajo biti pravokotni. Pravokotnost se preverja na poljubno izbranih mestih. Dovoljeno odstopanje v premi je 20 mm in v krivini 20 mm z dodatkom polovice vrednosti prve skrajšave vgrajenih tirnic, vendar največ 30 mm.
(5) Na tirnem stiku se morata vozna robova in tekalni površini tirnic ujemati po smeri in višini. Posedenost stikov ter višinska in stranska neravnost voznih površin tirnic se preverja z 2 m dolgim jeklenim ravnilom. Dopustna posedenost stikov je 2 mm, dopustna višinska ali stranska neravnost voznih površin pa 0,5 mm.
(6) Tirni stiki se ne smejo nahajati:
- na nivojskih prehodih,
- na mostovih in prepustih z odprtim voziščem,
- nad stebri in parapetnimi zidovi premostitvenih objektov,
- na tirnih tehtnicah, okretnicah in prenosnicah.
(7) Tirni stiki morajo biti oddaljeni najmanj 4 m od parapetnih zidov ali od stebrov mostov ali prepustov. Pri nivojskih prehodih mora biti tirni stik oddaljen najmanj 5 m od roba cestišča.
(8) Pri vgrajevanju tirnic na klasičnem tiru je treba na tirnem stiku zagotoviti dilatacijo. Največja konstrukcijsko možna dilatacija je 20 mm, dejansko potrebna dilatacija pa se izračuna z upoštevanjem upora tira, dolžine tirnic in temperature polaganja po naslednjih enačbah:
- za zgornji ustroj s sodobno pritrditvijo in velikim uporom proti vzdolžnemu premiku tirnic (pritrditev K, Pandrol ipd.):
- za zgornji ustroj s slabšo pritrditvijo in manjšim uporom proti vzdolžnemu premiku tirnic
-…za zgornji ustroj s starešimi, nestandardnimi vrstami pritrditve in s slabim stanjem tirne grede
(9) Tirnice na klasičnem tiru se praviloma vgrajujejo v temperaturnem intervalu od 0 do 35 (C. Če se vgrajujejo pri temperaturah, pri katerih je izračunana dilatacija manjša od 2 mm ali večja od 18 mm, je treba tirnice sprostiti, dilatacije pa ponovno urediti v ustreznem temperaturnem intervalu.
44. člen
(Izolirani stiki)
(1) Izolirani stiki so namenjeni za preprečitev prevajanja električnega toka z enega na drugi del tirnice. Izolirani stiki so lahko lepljeni ali nelepljeni s spojkami iz električno neprevodnih materialov. Vsi lepljeni izolirani stiki se vgrajujejo kot viseči stiki na eni tretjini razmika dveh sosednjih pragov, nelepljeni pa kot podprti stiki. Nelepljeni izolirani stiki se ne smejo vgrajevati v NZT. Izolirani stiki se praviloma vgrajujejo v preme ali krivine, večje od 500 m. Izolirane tirne stike, ki se vgrajujejo v polmere krožnih lokov, manjših od 500 m, je treba ustrezno ukriviti in na vozni površini označiti z belo barvo ter radijem.
(2) Lepljeni izolirani stiki so vrste L in M, oblike S49, UIC 54E in UIC 60. Izolirani stik vrste L je ob prvi vgradnji dolg 2,80 m. Minimalna dolžina lepljenega izoliranega stika je 2,40 m (v kretnicah). Izolirani stiki vrste M se razlikujejo po tem, da se izdelujejo v tiru na kraju samem. Oblika, mere, tolerance, električne lastnosti in kakovost izoliranih stikov morajo ustrezati standardom in objavam UIC.
(3) Specifična upornost izolacije izoliranega odseka ne sme biti pri najneugodnejših vremenskih razmerah manjša od 1,6 (/km pri progovnem in 1,0 (/km pri postajnem izoliranem odseku. Električna upornost izolacije vgrajenega izoliranega stika v izoliranem odseku pa pri najneugodnejših vremenskih razmerah ne sme biti manjša od 50 (.
(4) Tirna greda mora biti na območju izoliranega odseka iz tolčenca vrste I, vodoprepustna in čista po celotnem preseku. Med tirno gredo in nogo tirnice, prav tako pa tudi med gredo in drugimi kovinskimi deli tira, je treba zagotoviti najmanj 50 mm praznega prostora. V nasprotnem primeru je treba nogo tirnice izolirati ali premazati s posebnim sredstvom za izolacijo. Na mestih, na katerih je debelina grede zmanjšana za 50 mm, mora biti le-ta dobro zbita ali vibrirana.
(5) Pragi na območju izoliranega odseka so lahko leseni, betonski pragi pa se lahko uporabljajo pod pogojem, če se z izolacijo doseže zadostna električna upornost. Pri dvojnih pragih morajo biti vezni vijaki oddaljeni od tirfonov za najmanj 50 mm.
(6) Leseni pragi na mostovih brez tirne grede morajo imeti v območju izoliranega odseka ustrezno električno upornost. Izolirane tirnice in pritrdilni pribor morajo biti dovolj oddaljeni od jeklenih delov mostovne konstrukcije, tako da ne pride do stika in spremembe električne upornosti izoliranega odseka.
(7) Pri klasičnem tiru mora biti izolirani stik oddaljen od navadnega tirnega stika najmanj 6 m. Dolžina tirnice klasičnega tira tudi po vgradnji izoliranega stika ne sme biti večja od 45 m.
(8) Ravnost vozne površine vgrajenega izoliranega stika se preverja z jeklenim ravnilom dolžine 1 m. Dovoljeno odstopanje na vozni površini je (0,2 mm, bočno odstopanje pa ni dovoljeno.
(9) Potrebno je redno odstranjevanje nohtov na vozni površini, da se prepreči kratek stik.
45. člen
(Naprave za preprečevanje pomikanja tirnic)
(1) Da se tirnice ne bi prekomerno raztezale, se pred pragi na koncih neprekinjeno zavarjenega traku vgrajujejo naprave, ki preprečujejo pomikanje tirnic. Na vsakem koncu neprekinjeno zavarjenega tira je treba v tir oblike S 49 vgraditi 74 naprav proti potovanju tirnic na 37 pragih. V tiru oblike UIC 54 E je treba število naprav povečati za 10, v tiru oblike UIC 60 pa za 20 odstotkov (velja za MATHEE naprave). Vgrajevanje in regulacija teh naprav mora biti izvršena istočasno s sproščanjem tira v intervalu tp ( 5(C.
(2) Lego in pritrditev naprav, ki preprečujejo pomikanje tirnic, je treba občasno preveriti.
46. člen
(Naprave za preprečevanje bočnega premika tira)
(1) Za povečanje bočnega upora tirov se morajo v krivinah z manjšimi polmeri neprekinjeno zavarjenega tira vgrajevati naprave (kape), ki preprečujejo bočni premik tira.
(2) Naprave se praviloma vgrajujejo na koncu praga na notranji strani krožnega loka in prehodnice. V prehodnici se naprave nameščajo odvisno od ukrivljenosti prehodnice. S periodičnim preverjanjem med obratovanjem je treba ugotavljati stanje in pritegnjenost vijakov, s katerimi so naprave za preprečevanje bočnega premika tira pritrjene na prage, ter jih občasno očistiti in namazati.
(3) Oblika, dimenzije in prevzem naprav za preprečevanje bočnega premika tira so predpisani s standardom. V krivinah postajnih tirov z nadvišanjem ( 50 mm naprav za preprečevanje bočnega premika tira v nobenem primeru ni treba vgraditi, če je ob tiru premikalna steza ali je kako drugače zagotovljen ustrezen bočni upor.
47. člen
(Pragi)
(1) V tire glavnih prog, z izjemo stranskih postajnih tirov, se vgrajujejo betonski ali impregnirani leseni pragi 1. in 2. kakovostne skupine dolžine 260 cm, v tire regionalnih prog in stranske postajne tire glavnih prog pa se lahko vgrajujejo tudi leseni pragi drugih kakovostnih skupin ali betonski pragi dolžine 250 ali 240 cm.
(2) Nabava, oblike, mere, postopek izdelave in prevzem novih lesenih neimpregniranih pragov morajo biti skladni z objavo UIC 863.
(3) V tire se smejo vgrajevati samo betonski, jekleni ali impregnirani pragi iz trdega lesa (hrast, bukev ipd.). Vgrajevanje pragov iz mehkega lesa (bor, kostanj, macesen) je dovoljeno le na stranskih postajnih in industrijskih tirih.
(4) Leseni pragi morajo biti impregnirani, zaščiteni pred razpokanjem in morajo imeti numerator z letnico vgraditve praga.
(5) Na konce neprekinjeno zavarjenega traku na lesenih pragih se smejo vgrajevati samo ostrorobi pragi prvega kakovostnega razreda.
(6) Obnovljeni, rabljeni leseni pragi se lahko vgrajujejo v regionalne proge in v postajne tire vseh prog, z izjemo glavnih prevoznih tirov glavnih prog.
(7) Mostovni pragi na premostitvenih objektih z odprtim voziščem se izdelujejo samo iz hrastovega lesa. Ti pragi morajo imeti pravokotno ali kvadratno obliko in biti ostrorobi. Dimenzije mostovnih pragov se določijo s projektom premostitvenega objekta.
(8) Na deponiji morajo biti pragi zloženi v zračne skladovnice, ločeno po dimenzijah, prerezih, kakovosti in vrstah lesa. Na skladovnicah morajo biti navedene karakteristike vidno izpisane.
(9) Betonski pragi morajo imeti predpisano električno upornost. V suhem stanju morajo zagotavljati najmanj 6000 ( in v vlažnem stanju najmanj 3000 ( upornosti. Betonski pragi, ki izpolnjujejo navedene pogoje, se lahko vgrajujejo tudi v izolirane odseke prog.
(10) Betonski pragi se ne smejo vgrajevati na nestabilnem spodnjem ustroju, 30 m pred mostovi z odprtim voziščem, za njimi in na njih. Izjeme lahko odobri gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
(11) Mešano (izmenično) vgrajevanje lesenih in betonskih pragov ni dovoljeno. Izjeme lahko odobri gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
(12) Prehod iz odseka tira z lesenimi pragi na odsek tira z betonskimi ali jeklenimi pragi mora biti oddaljen najmanj 10 m od stika tirnic. Na nivojskih prehodih mora biti konstrukcija nivojskega prehoda prilagojena tipu pragov.
48. člen
(Razmik pragov)
(1) Razmik pragov je razmik med osmi dveh sosednjih pragov. Na odprti progi in glavnih postajnih tirih glavnih prog mora biti razmik 60 cm, na regionalnih progah, stranskih postajnih tirih in na industrijskih tirih pa se določi, odvisno od kategorije, po naslednji tabeli:
Dopustna odstopanja od predpisanega tirnega razmika so, ob tehničnem prevzemu novih ali moderniziranih prog (remontu), (10 mm, za proge in tire v obratovanju pa (20 mm. Skupno število razmikov med pragi z odstopanji pa ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila razmikov med pragi na enem tirnem polju ali na določeni opazovani dolžini tira.
Razpored pragov na dolžini enega tirnega polja na klasičnem tiru mora biti v skladu z naslednjo sliko:
(2) Razmik pragov pri alumotermitskem varu v neprekinjeno zavarjenem tiru mora biti med 50 in 60 cm.
49. člen
(Tirna greda)
(1) Tirna greda je zgrajena iz tolčenca. Biti mora čista, obstojna na mraz in obrus ter imeti predpisano obliko in enakomerno višino, dobro prepuščati atmosferske padavine in omogočati hitro odvodnjavanje planuma, prevzemati in prenašati prometno obtežbo, preprečevati vzdolžni in prečni premik pragov ter zagotavljati pravilno vzdolžno in prečno lego tira.
(2) Kakovost materiala za tirno gredo, njegovo pridobivanje, potrebne preiskave, granulacija tolčenca in prevzem tirne grede morajo biti v skladu z navodilom za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov (Uradni list RS, št. 39/95 in 75/96).
(3) Na glavnih progah, z izjemo stranskih postajnih tirov, se vgrajuje tolčenec debeline I, na regionalnih progah, v stranskih postajnih tirih glavnih prog in industrijskih tirih pa tolčenec debeline II.
(4) Oblika in dimenzije prečnega prereza tirne grede so odvisne od vrste proge, števila in vrste tirov, vrste in dolžine pragov, nagiba planuma, geometrije tira (prema ali krivina), od dolžine tirnic (NZT ali klasični tir) in od načina vzdrževanja tira. Prečni prerezi tirne grede na enotirnih in dvotirnih progah v premi in krivini so prikazani na slikah v nadaljevanju, najmanjše dimenzije prečnega prereza tirne grede v premi pa v naslednji tabeli:
(5) Debelina tirne grede “d” se meri pod tirnico, in sicer med spodnjim robom praga in planumom. Za glavne proge mora biti najmanj 30 cm, za regionalne proge 25 cm ter za stranske postajne tire vseh prog in industrijske tire 20 cm.
(6) Na odsekih z NZT je širina grede “k” ob čelu praga 40 cm, če je greda dobro zbita ali vibrirana, če je greda normalno nasuta, pa se mora povečati na 50 cm ali pa se mora povišati z nasutjem 13 cm nad zgornjim robom praga.
(7) Planum enotirnih prog ima enostranski nagib 1:20 s padcem na notranjo stran tira. Ne glede na to mora biti zunanja bankina nagnjena proti zunanji strani loka z nagibom 1:20. Planum dvotirnih prog ima strešni nagib 1:20.
(8) Planum se zaradi nadvišanja na zunanji strani krivine razširi za vrednost “e”. Razširjenje planuma se začne na začetku prehodnice.
(9) Naravni nagib tirne grede 1:1,25. Računsko se pri določitvi prečnega prereza proge upošteva fiktivni nagib 1:1,5. Na ta način dobimo rezervo za poznejše dvige nivelete do 10 cm.
(10) Prazen prostor med sosednjima tirnima gredama na postajnih tirih se – če je potreben prehod za službeno osebje in potnike ali pa manipulacije s prtljago ali blagom - zapolni s sipkim kamnitim vodopropustnim materialom na širini najmanj 1 m.
Prečni presek tirne grede v premi in enostranskem nagibu planuma
e = 5 cm za h = 105 – 119 mm
e = 10 cm za h = 120 – 139 mm
e = 15 cm za h =140 – 150 mm
Prečni presek tirne grede dvotirne proge v premi
Prečni presek tirne grede dvotirne proge v loku
(11) Debelina tirne grede se mora na umetnih objektih in v predorih povečati za najmanj 5 cm. Na umetnih objektih in v predorih je treba po potrebi pustiti še dodatno rezervo 5 cm za namestitev elastične blazine. Oblika tirne grede v območju umetnih objektov je prikazana na spodnji sliki. Odmik robov objekta od osi proge mora zaradi prehoda delovnih strojev znašati najmanj 2,2 m.
Tirna greda v območju umetnih objektov
(12) Na naslednjih slikah so prikazani prečni prerezi tirne grede postajnih in industrijskih tirov.
(13) Čistost tirne grede se določa z ročnim sejanjem na izbranih mestih. Če je zablatenost do 30-odstotna, je treba tirno gredo presejati ali delno zamenjati, če je zablatenost več kot 30-odstotna, pa je treba tirno gredo popolnoma zamenjati. Pri delni zamenjavi se obstoječi tolčenec s sejanjem očisti, ostanek na situ 22,4 mm pa se ponovno vgradi v tir in dopolni z novim tolčencem.
50. člen
(Naprave za mazanje tirnic)
(1) Da bi se tirnice in sledilni venci tirnih vozil kar najmanj obrabili, je treba tirnice mazati, in sicer obvezno v krivinah s polmerom R ( 600 m, če je promet večji od 1,5 milijona brt/leto, v drugih primerih pa po potrebi.
(2) Tirnice se mažejo s stabilnimi tirnimi mazalkami, vgrajenimi v tiru, z napravami, vgrajenimi v vlečno vozilo, ali pa ročno. Maže se vedno notranji rob tirnične glave, ki je v dotiku s sledilnimi venci kolesnih obročev. Prepovedano je mazanje zgornje površine tirnične glave. Stabilne tirne mazalke mažejo sledilne vence koles vozila, ki raznašajo mazivo v smeri vožnje na zunanje tirnice istosmernih krivin. Dolžina uspešnega mazanja je odvisna od števila in dolžine krivine ter od nastavitve mazalke.
(3) Tirna mazalka se vgrajuje na začetku prehodnice odnosno pred mestom, kjer se začne stranska obraba tirnice. Montira se na tirnico med dvema pragoma in se z ustreznimi podložkami prilagaja različnim sistemom tirnic. Luknje za pritrditev se določijo s šablono, ki se dobavi skupaj z mazalko. Pri naročilu mazalke je treba navesti sistem tirnice, ob kateri se bo mazalka vgradila.
(4) O tirnih mazalkah je treba voditi evidenco, ki mora zajemati zaporedno in tovarniško številko mazalke, odsek proge ali tira, kilometrsko mesto vgraditve, tirni trak, datum montaže, datum pregleda in pritegovanja vijakov ter datum polnjenja in izmenjave posameznih delov.
(5) Za spremljanje uspešnosti mazanja se mora hkrati voditi tudi evidenca obrabe tirnic.
51. člen
(Tiri na mostovih)
(1) Tiri na mostovih se projektirajo in gradijo z zaprtim voziščem, s tirno gredo. Na mostovih z zaprtim voziščem se tir polaga enako kot na odprti progi. Most z odprtim voziščem brez tirne grede se lahko projektira le izjemoma, na podlagi utemeljene ekonomsko tehnične obrazložitve in z odobritvijo upravljavca.
(2) Če na mostu ni tamponskega sloja, mora biti tirna greda debela najmanj 35 cm. Na mostovih v stranskih postajnih in industrijskih tirih je lahko greda debela le 20 cm, če največja dovoljena progovna hitrost ne presega 50 km/h in ni predvideno strojno vzdrževanje zgornjega ustroja.
(3) Na obstoječih mostovih brez tirne grede se je treba izogibati tirnih stikov in je treba tirnice variti tudi v klasičnem tiru.
(4) Ukrepi, potrebni za ureditev klasičnega tira na mostovih, odvisno od dilatacijskih dolžin mostu in tirne grede, so podani v naslednji tabeli:
(5) Ukrepi, potrebni za ureditev neprekinjeno zavarjenega tira na mostovih, odvisno od dilatacijskih dolžin mostu in tirne grede, so podani v naslednji tabeli:
(6) Pri izvedbi zgornjega ustroja z NZT na mostovih je treba upoštevati tudi tehnične specifikacije.
(7) S projektom vgrajevanja NZT na most se morajo določiti velikost medsebojnega pomika tira in mostne konstrukcije, upravičenost in način vgrajevanja dilatacijskih naprav, vpliv horizontalnih sil na mostne stebre, stabilnost tira, velikost največje dilatacije, ki bi nastala pri zlomu tirnice zaradi nizkih temperatur in velikost napetosti v NZT.
(8) Na mostovih z odprtim voziščem in lesenimi mostnimi pragi razmik pragov ne sme biti večji od 40 cm. Po potrebi se naležna ploskev pragov zareže in obdela glede na širino nosilca, na katerem ležijo. Globina zareze ne sme biti manjša od 1 cm in ne večja od 5 cm. Vzdolžno pomikanje tirnic mora biti zagotovljeno z ustreznimi konstrukcijskimi rešitvami odvisno od sistema pritrditve. Vzdolžno pomikanje tira po mostni konstrukciji se omogoči s pomično zvezo med pragi in konstrukcijo mosta tako, da pragi neposredno drsijo po konstrukciji mosta ali se z uporabo jeklenih podlog, kotnikov ali z drugimi konstruktivnimi rešitvami omogoči drsenje jekla po jeklu.
(9) Zgornji ustroj na mostovih z več pomičnimi in nepomičnimi ležišči ali v drugih zahtevnejših primerih, kjer bi NZT povzročil dodatne sile ipd., se izvede po posebnem projektu.
(10) Za zaščito pred posledicami iztirjenja se morajo pred mostom in na njem vgraditi varnostne tirnice, in sicer v skladu s pravilnikom o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje spodnjega ustroja.
52. člen
(Tiri na nivojskih prehodih)
(1) Širina vozišča na nivojskem prehodu mora biti enaka kot zunaj prehoda.
(2) Če se na nivojskem prehodu vgrajujejo ščitne tirnice na notranji strani voznih tirnic, morajo biti le-te daljše od širine vozišča za najmanj 50 cm in na konceh, na dolžini 50 cm, upognjene k osi tira. Razdalja med notranjimi robovi tirničnih glav na koncu upognjenega dela ščitne tirnice mora biti najmanj 110 mm. Širina in globina žleba med ščitno in vozno tirnico mora biti usklajena z dopustnimi merami spodnjega dela svetlega profila, določenega v tem pravilniku.
(3) Na nivojskih prehodih v krivini, z nadvišano zunanjo tirnico, se niveleta ceste prilagaja prečnemu nagibu tira. Na novogradnjah dvo in večtirnih prog ter pri obnovi (remontih) se mora niveleta sosednjih tirov na nivojskem prehodu izbrati tako, da vse tirnice ležijo v isti ravnini.
(4) Za ureditev nivojskih prehodov se uporabijo tipske rešitve ali pa se posamezni primeri rešujejo s projekti. Na nivojskih prehodih, kjer se križata proga in glavna ali regionalna cesta 1. in 2. reda, ter ne glede na kategorijo ceste v krivinah prog, po katerih vozijo vlaki z nagibno tehniko, se praviloma vgrajujejo montažni nivojski prehodi.
VI. KRETNICE IN KRIŽIŠČA
53. člen
(Definicije in standardi)
(1) Kretnice so naprave, ki omogočajo neprekinjeni prevoz vlakov ali posameznih železniških vozil z enega na drugi tir. Kretnica sestoji iz menjala, srednjega dela in srčišča. Začetek kretnice je stik pred vrhom ostric. Sredina kretnice je točka, v kateri se sekata tangenti na os glavne in odklonske smeri na koncu kretnice. Konec kretnice je prvi stik za srcem kretnice. Kot kretnice je kot, ki ga oklepata os glavnega tira z osjo odklonskega tira na koncu kretnice. Polmer kretnice je polmer krožnega loka odklonskega tira kretnice. Sestavni deli kretnice so prikazani na naslednji sliki:
(2) Kretnica je enolično določena z vrsto kretnice (navadna, navadna ločna, križiščna, krivinska), obliko tirnic, iz katerih je sestavljena, s polmerom kretnice, s kotom kretnice (izraženim s tangensom ali s stopinjami) in smerjo kretnice (leva desna). Navadna kretnica je kretnica, pri kateri se lok odklonskega tira konča pred srcem kretnice, navadna ločna kretnica pa je kretnica, pri kateri poteka lok odklonskega tira preko srca kretnice. Oznaka navadne enojne kretnice npr. S49-300-1:9 D pomeni, da je kretnica sestavljena iz tirnic sistema S49, da je njen polmer 300 m, da je tangens kota kretnice 1:9 in da je kretnica desna.
(3) Standardne kretnice so kretnice oblike UIC 60, UIC 54E in S49 na lesenih ali betonskih pragih (Objavi UIC 861 – 2 in 866).
(4) Kretnica mora biti take konstrukcije, da je omogočen prerez kretnice z vozilom, ki pelje po ostrici v smeri, ki zanj ni postavljena. Kretnica se pri tem do hitrosti vozila 60 km/h ne sme poškodovati.
(5) Določila, ki veljajo za kretnice, se ustrezno uporabljajo tudi za tirna križišča.
54. člen
(Vgrajevanje in montaža kretnic)
(1) Pri novogradnjah in modernizaciji (remontu) glavnih prog se na odprti progi in na glavnih postajnih tirih vgrajujejo nove kretnice oblike UIC 60 ali UIC 54E. Vrsta in elementi kretnic se določijo s projektno nalogo za vsak posamezni primer glede na prometno-tehnološke zahteve, opremljenost s signalnovarnostnimi napravami in prometnimi predpisi. Različne hitrosti na posameznih voznih poteh so dopustne le v primerih, kadar tudi signalne naprave omogočajo označevanje hitrosti za posamezne vozne poti.
(2) Na stranskih postajnih in industrijskih tirih se vgrajujejo kretnice oblike S 49. Na stranskih postajnih tirih se praviloma vgrajujejo kretnice z odklonskim radijem 190 m ali 200 m. Izjeme določa pooblaščeni upravljavec. Na industrijskih tirih je dovoljeno vgrajevanje tudi drugih vrst kretnic.
(3) Pri modernizaciji (remontu) postajnih tirov glavnih prog, z izjemo glavnih prevoznih tirov, in pri modernizaciji (remontu) odprte proge in postajnih tirov regionalnih prog se lahko vgrajujejo tudi rabljene kretnice standardnih ali kretnice nestandardnih oblik, če njihova obraba ne presega dovoljenih toleranc.
(4) Križiščne kretnice se vgrajujejo tam, kjer se dva tira sekata pod ostrim kotom in ni dovolj prostora za vgraditev dveh navadnih enojnih, nasprotno usmerjenih kretnic, ki lahko opravljata isto funkcijo. Križiščne kretnice se ne smejo vgrajevati na odprto progo ali v glavne prevozne tire glavnih prog. Izjeme od tega pravila lahko dovoli gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
(5) Tirnice v kretnicah glavnih prevoznih tirov morajo biti iste ali močnejše oblike kot tirnice tira, v katerega se kretnice vgrajujejo. Izjeme pri vgradnji kretnic v drugih tirih dovoli pooblaščeni upravljavec.
(6) Kretnice se ne smejo vgrajevati na nagibih, ki so večji od 10 ‰, razen če gre za industrijske tire, in na drče ranžirnih postaj. Izjeme od tega pravila lahko dovoli gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
(7) Kretnice se ne smejo vgrajevati na nivojske prehode. Minimalna oddaljenost kretnice od nivojskega prehoda mora biti 20 m.
(8) Ne priporoča se vgrajevanje kretnic na mostove in v predore.
(9) Pri montaži in vgradnji kretnic je treba upoštevati načrte in navodila proizvajalca.
(10) Kretnice se ne smejo vgrajevati na premičnih delih premostitvenih konstrukcij. Med premičnimi deli premostitvenih konstrukcij, skupne dolžine več kot 40 m, in med kretniškim menjalom morajo biti zagotovljene naslednje dolžine:
(11) Pred vgraditvijo kretnice mora biti spodnji ustroj pravilno izveden in utrjen, nagib planuma mora zagotavljati potrebno odvodnjavanje, zagotovljeno mora biti vzdolžno dreniranje planuma. Po potrebi se vgradi tamponski sloj minimalne debeline 20 cm oziroma v skladu z rezultati geomehanskega poročila. Vsa zemeljska dela je treba izvesti v suhem vremenu in pri temperaturi nad 0 °C.
(12) Tirna greda v kretnici mora biti iz tolčenca debeline I ali II in mora izpolnjevati iste pogoje, kot se zahtevajo za tirno gredo v progi.
(13) Kretniški pragi morajo biti ravni, ležišča za drsne blazine in podložne plošče pa morajo biti v isti ravnini. V menjalu se morajo vgrajevati ostrorobni pragi, uporaba toporobnih pragov na srednjem delu kretnice pa je dopustna, če na tem delu niso predvidene naprave za preprečevanje pomikanja tirnic. Razpored, dolžina in razmik pragov morajo biti skladni s projektom kretnice.
(14) Kretniški deli se morajo pazljivo nakladati in razkladati, s primernimi orodji in opremo za dvigovanje ali spuščanje. Prepovedano jih je prosto spuščati po legah ali jih metati z vagona. V skladišču ali na deponiji se morajo kretniški deli zložiti na lesene lege, ki so postavljene v razmiku do 5 m, debeline najmanj 10 cm. Biti morajo ena nad drugo, če se deli zlagajo v več vrst. Kretnice se montirajo po delavniškem načrtu na horizontalnem montažnem odru. Vsi stiki v kretnici so brez dilatacij, če s projektom ni drugače določeno.
(15) Stika na začetku kretnic morata biti brezpogojno pravokotna. Zaradi kontrole pravokotnosti začetka kretnice je treba pred varjenjem pravokotnost stika zavarovati z oznako na primernem mestu. Začetka ostric morata biti vedno na ničelni točki (predpisani oddaljenosti od začetka kretnice).
(16) Pri streličastih zapahih mora biti enak razmik med levim in desnim zapahom in zveznim drogom. Prav tako morata biti preklopa levega in desnega streličastega zapaha enaka, enaki morata biti tudi odprtini med glavno tirnico in odmaknjeno ostrico na obeh straneh.
55. člen
(Hitrost preko kretnic)
Hitrost preko kretnic v glavni smeri je praviloma enaka največji dovoljeni progovni hitrosti odseka proge, na katerem je kretnica vgrajena, hitrost v odklonski smeri (omejena hitrost) pa je odvisna od polmera odklonskega kota kretnice in bočnega pospeška 0,65 m/s2.
(1) Pri določitvi največjih progovnih in omejenih hitrosti preko kretnic je treba upoštevati tudi določila signalnega in prometnega pravilnika.
(2) V kretnicah z največjo dovoljeno progovno hitrostjo več kot 100 km/h morajo biti srca v monoblok izvedbi.
(3) Če niso s projektno nalogo določene podrobnejše zahteve glede vrste kretnic in če niso podane nobene zahteve ter omejitve s prometnim in signalnim pravilnikom, se lahko za tehnično brezhibne kretnice uporabijo podatki iz naslednje tabele:
(4) Največje omejene hitrosti preko nenadvišane kretnice, navedene v prejšnji tabeli, se izračunajo po naslednji enačbi:
Za krivinske kretnice v nadvišanju se dopustna hitrost v odklon določi s projektom.
56. člen
(Krivinske kretnice)
(1) Krivinske kretnice so tiste kretnice, pri katerih je glavni tir delno ali v celoti v krivini. Ločimo notranje in zunanje krivinske kretnice. Notranja krivinska kretnica je tista kretnica, pri kateri sta središči krožnih lokov glavnega in odklonskega tira na isti strani. Zunanja krivinska kretnica je tista kretnica, pri kateri sta središči krožnih lokov glavnega in odklonskega tira na različnih straneh. Kretnice, ki so vgrajene deloma ali v celoti v prehodnici, se imenujejo parabolične kretnice.
(2) V glavnih prevoznih tirih se lahko vgradijo krivinske kretnice ob pogoju, da se s tem ukrepom izboljša tirna situacija.
(3) Krivinske kretnice se izdelujejo in vgrajujejo po načrtih, ki so izdelani za konkretno lokacijo. Krivinske kretnice so praviloma nadvišane.
(4) Mejni polmer krivine, do katerega lahko ukrivimo odklonski tir notranje krivinske kretnice brez dodatne razširitve, je odvisno od polmera osnovne oblike kretnice določen v naslednji tabeli:
(5) Za predelavo navadnih kretnic v krivinske prvenstveno uporabljamo kretnice z ločnim srcem. Kretnice z ravnim srcem se običajno krivijo samo v območju odklonskega radija in jih lahko vgrajujemo le z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca. Pri krivljenju kretnic z ravnim srcem v zunanje krivinske kretnice se območje srca ne sme kriviti, s čimer se izognemu nastanku nasprotno usmerjenih lokov v odklonskem tiru kretnice. Izjemoma je dovoljena uporaba kretnice s polmerom 190 ali 200 m z ravnim srcem, kot zunanje krivinske kretnice, v vlogi ščitne kretnice.
(6) V notranjih krivinskih kretnicah nadvišanje ne sme biti večje od 120 mm, v zunanji krivinski kretnici ne večje od 100 mm, primanjkljaj nadvišanja pa ne večji od 100 mm. Uporabo večjega primanjkljaja nadvišanja lahko izjemoma odobri upravljavec.
(7) Za krivinske kretnice v nadvišanih tirih je treba izdelati višinski načrt.
57. člen
(Tirna križišča)
(1) Tirna križišča so naprave, ki omogočajo križanje dveh tirov v istem nivoju. Tirna križišča omogočajo neovirano vožnjo vozil po vsakem tiru preko mesta križanja, ne pa tudi odklonske vožnje z enega na drugi tir.
(2) Tirna križišča z nepremičnimi srci se ne smejo vgrajevati na odprti progi in na glavnih prevoznih tirih postaj. Za vgrajevanje tirnih križišč sicer veljajo ista pravila kot za vgrajevanje kretnic.
(3) Tirna križišča se med sabo razlikujejo po kotu križanja, polmeru krivine tira (v primeru krivinskih križišč), obliki tirnic, iz katerih je križišče izdelano, in izvedbi srca.
(4) Tirnice tirnega križišča morajo biti iste ali močnejše oblike kot tirnice tira, v katerega se križišče vgrajuje. Izjeme pri vgradnji križišč v drugih tirih dovoli pooblaščeni upravljavec.
(5) Za projektiranje, izdelavo in dobavo tirnih križišč veljajo ista določila tega pravilnika kakor za kretnice.
(6) Krivinska tirna križišča je dovoljeno vgrajevati le z dovoljenjem gradbene službe pooblaščenega upravljavca. Pri krivljenju ostane naklonski kot nespremenjen in obe smeri dobita enak radij. V krivinska križišča se lahko predelajo križišča z naklonskim kotom najmanj 1:9. Najmanjši polmer krivljenja je 450 m. Pri polmerih, manjših od 1000 m, so potrebna posebna dvojna srca. Pri polmerih, manjših od 750 m, so potrebne dodatne vodilne tirnice.
58. člen
(Dovoljene tolerance)
(1) Nove vgrajene kretnice morajo imeti mere, ki so določene z načrtom za vsako kretnico. Tolerance pri vgrajevanju novih kretnic so določene v načrtih kretnic, standardih in/ali tehničnih specifikacijah.
(2) Dopustna odstopanja za smer, nadvišanje in posedenost stikov tirov ter obrabo tirnic veljajo tudi za kretnice. Dopustna odstopanja od predpisanih mer kretnic v obratovanju pa so:
1. v širini tira na glavnih prevoznih tirih 
-  za hitrosti do 120 km/h                                     +6 mm  in  -3 mm
-  za hitrosti od 120 do 160 km/h                              +4 mm  in  -2 mm
2. v širini tira na drugih postajnih tirih, pri V< 40 km/h    +12 mm  in  -3 mm
3. v širini žleba pri vodilnih tirnicah so:      
-  za hitrosti do 120 km/h +4 mm  in  -1 mm
-  za hitrosti (120 do 160 km/h                                +2 mm  in  -1 mm
4. med notranjim robom vodilne tirnice in voznim robom srca 
-  za hitrosti do 100 km/h                                     +3 mm  in  -2 mm
-  za hitrosti (100 do 160 km/h                                +2 mm  in  -2 mm
5. v pravokotnosti stika na začetku in koncu kretnice                     (3 mm
6. v razdalji med glavno tirnico in odprto ostrico na mestu,
   kjer je streličasti zapah pritrjen na ostrico                    +4 in -5 mm
(3) Kontrola pravilnosti lege primaknjene ostrice se izvede tako, da se med njo in osnovno tirnico vloži predmet debeline 5 mm. Centralno postavljena kretnica se tedaj ne sme zapahniti, pri ročno postavljivi kretnici pa se utež ne sme prestaviti do konca. Pri kretnicah z elektropostavljalno napravo se kontrolni kontakti v napravi ne smejo zapreti.
(4) Zanesljivost zapahovanja kretnic, zavarovanih s ključavnicami, ugotavljamo tako, da kretniško utež prestavimo v nasprotno smer, pri čemer mora streličasti zapah imeti najmanj 5 mm preklopa, pri drugi zapori (če obstaja) pa mora streličasti zapah zdrsniti v zarezo zveznega droga. Kaveljčasti zapah mora imeti v tem primeru 10-15 mm preklopa.
59. člen
(Preme pred, med in za kretnicami)
(1) Med začetkoma dveh kretnic z odklonskima tiroma v nasprotnih smereh je treba med njiju vstaviti vmesno premo (vmesno krivino pri krivinskih kretnicah) dolžine 0,15V pri V>65 km/h in 0,10V pri V(65 km/h, pri čemer je V omejena hitrost v kretnici z manjšim odklonskim radijem. Pri kretnicah s polmerom, manjšim od 200 m, mora biti vmesna prema najmanj 6 m, če pa je med kretnici treba vgraditi izolirani stik, mora znašati vmesna prema najmanj 7 m.
(2) Med začetkoma dveh kretnic z odklonskima tiroma v isti smeri se vmesna prema lahko opusti pri kretnicah, ki imajo tangencialne ostrice, pri kretnicah z ostricami, ki niso tangencialne, pa je potrebna minimalna vmesna prema 6 m.
(3) V kretniških nizih, kjer se začetek kretnice priključuje na konec prejšnje kretnice, mora biti takšna vmesna prema, ki zagotavlja vgradnjo normalnih progovnih pragov v območju menjala naslednje kretnice. Če je med kretnicama izolirani stik, je potrebna vmesna prema dolžine najmanj 7 m. Izjemo od tega pravila odobrava gradbena služba pooblaščenega upravljavca, in sicer za kretnice, ki niso izolirane, za kretnice, katerih tirna širina ni razširjena, in za kretnice, ki imajo enako tirno širino.
(4) Pri določevanju dolžine preme je treba razlikovati kretnice z ločnim srcem in kretnice z ravnim srcem. V obeh primerih se vmesna prema meri od konca enega do začetka drugega kretniškega loka.
(5) Med začetkom prehodne klančine oziroma prehodnice in začetkom kretnice je treba vgraditi vmesno premo, pri novogradnjah 0,20Vmax, pri modernizaciji obstoječih prog pa 0,1V za hitrosti V ( 65 km/h in 0,15V za hitrosti nad 65 km/h, vendar ne manj kot 6 m, kot je prikazano na spodnji sliki. Hitrost V je hitrost v odklonski smeri kretnice.
(6) Vmesna prema med koncem kretnice in začetkom krožnega loka s prehodnico ali brez nje mora biti pri novogradnjah praviloma 0,20Vmax, pri modernizaciji obstoječih prog pa najmanj 6 m. Priključni lok se lahko prične šele za zadnjim skupnim pragom.
60. člen
(Naprave za gretje kretnic)
(1) Naprave za gretje kretnic (električne ali plinske) se vgrajujejo v kretnice odvisno od klimatskih razmer in drugih dejavnikov, ki vplivajo na varnost in rednost železniškega prometa.
(2) Z napravami za gretje kretnic morajo biti, odvisno od klimatskih razmer, opremljene vse kretnice, ki so vključene v relejni ali elektronski sistem zavarovanja.
(3) Pred začetkom grelne sezone se morajo naprave za gretje kretnic pregledati in preveriti. Tehnično stanje naprav mora biti pred začetkom zimske sezone takšno, da omogoča njihovo uporabo v vsakem trenutku. Pred grelno sezono se naprave preverjajo po načrtu odvijanja prometa pozimi.
(4) Naprave za gretje kretnic vgrajuje proizvajalec ali druga za to usposobljena organizacija.
VII. NEPREKINJENO ZAVARJENI TIR
61. člen
(Pogoji za vgrajevanje NZT)
(1) Neprekinjeno zavarjeni tir je sodobna konstrukcija zgornjega ustroja s tirnicami, zavarjenimi v poljubne dolžine, z nepomičnim srednjim delom ter pomičnima koncema na vsaki strani. NZT se vgrajujejo, vzdržujejo in nadzirajo v skladu z določili tega pravilnika in objave UIC 720 R.
(2) Najkrajši kos tirnice, ki se vari, mora biti daljši od razmika treh pragov oziroma mora biti dolg najmanj 2 m.
(3) Tir se lahko vari v NZT, kadar sta zgornji in spodnji ustroj tira urejena in stabilna, kadar je tirna greda iz tolčenca predpisane granulacije in profila, kadar je tir reguliran in stabiliziran, kadar je pritrdilni pribor standardne oblike čvrsto in zanesljivo pritrjen, kadar vsi elementi tira ustrezajo določilom tega pravilnika in so v takem tehničnem stanju in medsebojnem odnosu, da ima tir kot celota trajno stabilnost in bočni ter vzdolžni upor.
(4) Največji dovoljeni razmik pragov pri NZT na glavnih in regionalnih progah je lahko največ 650 mm, na industrijskih in drugih tirih pa 700 mm.
(5) Tirna greda mora biti dobro zbita ali vibrirana. Minimalna širina tirne grede od čela praga do roba tirne grede na nivoju zgornjega roba praga je 40 cm. Če tirna greda ni vibrirana, jo je treba na čelu pragov razširiti na najmanj 45 cm ali pa ojačati z dodatnim nasutjem.
(6) Varjenje tirnic in kretnic v NZT se obvezno izvede pri vseh novogradnjah, modernizaciji (remontu) ali pri zamenjavi tirnic in kretnic z novimi, na odprti progi in glavnih postajnih tirih. Priporoča se varjenje tudi na stranskih postajnih tirih, industrijskih tirih ter na vseh obstoječih progah in tirih, če so izpolnjeni pogoji, predpisani s tem pravilnikom.
(7) V NZT se lahko zavarijo tudi rabljene in regenerirane tirnice. Pred varjenjem takih tirnic je treba tirnice ultrazvočno pregledati in ugotoviti, ali je obraba tirnic v mejah predpisanih toleranc. Dovoljena višinska obraba tirnic za varjenje v NZT na glavnih progah je 8 mm, na regionalnih progah in stranskih postajnih ter industrijskih tirih pa 12 mm. Dovoljena stranska obraba tirnic na glavnih progah je 5 mm, na regionalnih progah ter stranskih postajnih in industrijskih tirih pa 6 mm. Dve tirnici iste oblike se lahko zvarita, če se v višini ne razlikujeta za več kot 4 mm. Izjema so prehodne tirnice, ki se varijo po posebnem postopku.
(8) Najmanjši dovoljeni polmer krivine, do katerega se NZT še lahko vgrajuje, je odvisen od oblike tirnice, pritrdilnega pribora, razmika pragov, zbitosti in profila tirne grede in klimatskega območja. Za naše razmere znaša 500 m pri lesenih in 400 m pri betonskih pragih.
(9) Pri vgrajevanju NZT v krivinah z R < 500 m z lesenimi in v krivinah z R < 400 m z betonskimi pragi je treba vgraditi naprave za povečanje bočnega upora tirne rešetke po naslednji tabeli:
62. člen
(Temperature pri vgrajevanju NZT)
(1) Temperature, obravnavane v tem poglavju, se nanašajo izključno na temperaturo tirnice. Za merjenje temperature tirnic se uporablja tirni termometer, ki mora biti izpostavljen istim razmeram kot tirnice, ki so vgrajene v tiru. Temperatura na tirnem termometru je identična s temperaturo tirnice šele eno uro po namestitvi termometra. Magnetni termometer, ki se lahko uporablja le kot indikator temperature, se postavlja na vrat tirnice, na strani, ki ni izpostavljena soncu. Odčitavanje temperature je mogoče že 15 minut po njegovi postavitvi.
(2) Srednja letna temperatura tirnice »ts« je aritmetična sredina maksimalnih (+ 65 0C) in minimalnih (– 30 0C) temperatur na našem klimatskem področju in znaša 17,5 0C.
(3) Potrebna temperatura tirnice »tp« je optimalna temperatura, pri kateri se vrši končno varjenje tirnic. Tirnice morajo biti prej sproščene in v breznapetostnem stanju. Potrebna temperatura je tp = ts + 5 (C = +22,5 0C.
(4) Temperaturni interval, v katerem je treba izvesti postopek končnega varjenja posameznih odsekov tira je t = tp + / - 3 0C oziroma v mejah od +19,5 0C do +25,5 0C.
(5) Na območjih z blažjo klimo, kjer je povprečna temperatura višja oziroma, kjer razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo ni večja od 85 0C, je tp = ts.
63. člen
(Vgrajevanje NZT)
(1) Za vgrajevanje v NZT se naročajo tirnice čim večjih dolžin, pri čemer je treba upoštevati možnosti transporta in mehanizacije za polaganje tirnic. Stiki tirnic se začasno izvedejo samo z eno (z drugo luknjo od konca tirnice) ali celo brez lukenj, če se tirnice povežejo s posebnimi sponami, ki ne zahtevajo vrtanja lukenj v tirnice. Izjemoma lahko na stranskih postajnih in industrijskih tirih ter v kretnicah na teh tirih uporabimo tudi tirnice z obema luknjama ob pogoju, da so bile tirnice prej ultrazvočno pregledane in da ni bilo ugotovljenih nikakršnih napak. V tem primeru je treba luknje začepiti z ustreznimi čepi ali s posebno peščeno maso. Izjeme odobrava gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
(2) Pred varjenjem v odseke se tirnice polagajo z začasnimi dilatacijami, in sicer 10 mm pri temperaturi polaganja < 10 (C, 5 mm pri temperaturi polaganja med 10 in 20 (C in 0 mm pri temperaturi polaganja > 20 (C.
(3) Pred varjenjem tirnic v odseke do 360 m je treba tir zregulirati, odstraniti spojke, stike nadvišati za 1 do 2 mm, napraviti dilatacijsko rego od 20 do 22 mm in premakniti prage na razmik, ki je primeren za varjenje. Varjenje v odseke se lahko izvaja pri poljubni temperaturi, vendar je priporočljivo, da se izvede pri temperaturi nad + 5 (C in pod + 40 (C. Izjemoma se lahko vari tudi pri temperaturah, ki so manjše od + 5 (C, ob pogoju, da se tirnica na dolžini enega metra na obe strani zvara prej pregreje na 50 (C. Po varjenju je treba zvare vizualno in ultrazvočno pregledati in preveriti brezhibnost voznih površin z 1 m dolgim jeklenim ravnilom. Dovoljene tolerance pri brušenju zvarov na vozni površini so + 0,35 in – 0,2 mm, na voznem robu pa + 0 in - 0,3 mm. Ob prevzemu zvarov je treba narediti zapisnik, za vsak zvar pa se mora predložiti atest. Vsak zvar mora biti na vratu tirnice oštevilčen in imeti oznako varilca.
(4) Končno varjenje odsekov v NZT se lahko izvede šele po fini regulaciji in stabilizaciji tira, oblikovanju tirne grede ter po sproščanju tirnic v temperaturnem intervalu od 19,5 0C do +25,5 0C. Po varjenju končnih zvarov se tirnice pritrjujejo začenši od prostega proti pritrjenemu koncu. Hkrati s tem se lahko izvajajo tudi druga dela na tiru, kot dopolnitev in utrditev tirne grede, vgraditev naprav proti potovanju tirnic, nameščanje in označevanje kontrolnih oznak za spremljanje pomikov tira ipd.
(5) Kadar končnega varjenja ni mogoče izvesti, ker je temperatura dalj časa izpod tp in po naravni poti ni mogoče doseči potrebne temperature tp, se lahko uporabijo hidravlične naprave za raztezanje ali naprave za umetno segrevanje tirnic. Postopek z umetnim segrevanjem tirnic se prične na sredini odseka in se izvaja v obe smeri, in to šele potem, ko so tirnice sproščene notranjih napetosti.
(6) Hidravlične naprave za raztezanje tirnic (tirni tenzorji) se uporabljajo v temperaturnem razponu od 0 (C do (tp - 3 (C). Potrebno podaljšanje tirnic se izračuna po enačbi (l = ( l (t. Izračunane vrednosti podaljšanja je treba v času izvajanja del proporcionalno porazdeliti po vsej dolžini tirnice.
(7) Dolžino odseka, na katerem se na umeten način ustvarijo razmere, ki so ekvivalentne potrebni temperaturi, je treba izbrati tako, da ne more priti do zaostalih notranjih napetosti v tirnici, in da se dela končajo med odobreno zaporo tira.
(8) Pri prehodu z NZT na klasični tir je treba pri 45 m dolgih tirnicah klasičnega tira zagotoviti dilatacijo po naslednji tabeli:
(9) Na NZT se lahko vgrajujejo samo lepljeni izolirani stiki. V tirnicah z vgrajenimi lepljenimi izoliranimi stiki se tenzorji za raztezanje tirnic ne smejo uporabiti.
O vgrajevanju NZT je treba voditi evidenco, ki mora vsebovati podatke o vrsti in elementih zgornjega ustroja, ki se vgrajujejo, o temperaturi tirnic pri polaganju, varjenju v odseke, sproščanju in končnem varjenju, sistemu pritrditve tirnic, datumu vgrajevanja in varjenja, kilometrskem položaju odseka ter o morebitnih drugih pomembnih podatkih. Poznavanje pravilnega vgrajevanja NZT, spremljanje in evidentiranje temperatur in drugih dogodkov v zvezi z vgrajevanjem NZT je prvi pogoj za pravilno izvedbo, vzdrževanje, nadzor in uporabo tira, zavarjenega v NZT.
(10) Na gibljivem delu NZT, 50 do 80 m od konca, je treba vgraditi ostrorobe prage, tir še posebej skrbno stabilizirati, zapolniti in oblikovati tirno gredo ter vgraditi naprave za preprečevanje pomikanja tirnic. Na naslednji sliki je prikazana vgradnja 74 naprav za preprečevanje pomikanja tirnic S49. Za vgradnjo naprav na tirih s tirnicami sistema E 54 in UIC 60 veljajo določila prvega odstavka 45. člena tega pravilnika.
(11) Za izvedbo NZT mora biti izdelan načrt varjenja, v katerem so prikazani vmesni in končni zvari, vsa potrebna zavarovanja, vgradnja izoliranih stikov in vrstni red varjenja.
64. člen
(Pogoji za dela na vzdrževanju NZT)
(1) Strojna regulacija z dviganjem tira do 30 mm se lahko izvaja le v temperaturnem intervalu tp ( 15 (C, z dviganjem tira od 30 do 50 mm v temperaturnem intervalu tp ( 10 (C, dvigi nad 50 mm ali večji prečni premiki tira pa se lahko izvajajo le ob pogojih, ki veljajo za vgrajevanje NZT, to je v temperaturnem intervalu tp ( 3 (C.
(2) Dela, ki zahtevajo prečni in vzdolžni premik tira, odstranjevanje, sejanje, zamenjavo ali dopolnitev tirne grede, odstranitev ali izmenjavo pritrdilnega pribora, delno ali posamezno zamenjavo pragov ipd., se lahko izvajajo v temperaturnem intervalu tp ( 15 (C. Tovrstna dela na gibljivem delu NZT ((100 m od končnega stika ali dilatacijske naprave) ali dela na izmenjavi, vgrajevanju ali regulaciji naprav za preprečevanje pomikanja tirnic se lahko izvajajo samo v temperaturnem intervalu tp ( 3 (C.
(3) Druga dela, ki zmanjšujejo stabilnost tira in vplivajo na spremembo napetosti v tirnicah, na upor tirnic, na togost tirne rešetke in na manjši upor tirne grede, se smejo izvajati le v temperaturnem območju od 0 (C do 40 (C.
(4) Če po končanih delih iz tega člena tir ne stabilizira strojno in se pričakuje zvišanje temperature, večje od tp + 20 (C, je treba, dokler temperatura ne pade pod tp + 20 (C, zmanjšati hitrost vlakov do prevoza skupne bruto teže vlakov, ki je navedena v naslednji tabeli:
65. člen
(Evidence in nadzor nad NZT)
(1) Stanje NZT nadzirajo obhodnik proge, vodja progovnega odseka, oseba, odgovorna za zgornji ustroj v organizacijski enoti za vzdrževanje proge, vodja tehnične operative in vodja organizacijske enote za vzdrževanje proge. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti stanju naprav za preprečevanje pomikanja tirnic, stanju in urejenosti dilatacijskih naprav, lepljenih izoliranih stikov, stanju naprav za preprečevanje bočnega premika tira, mestom prehoda iz ene vrste tira na drugo, mestom vstopa v predor oziroma izstopa iz njega in morebitnim spremembam v osi ali telesu proge.
(2) NZT redno pregleduje vodja progovnega odseka, in sicer najmanj vsake tri mesece. Poleg rednih pregledov je treba opravljati tudi občasne preglede, praviloma v času ekstremnih temperatur. To je naloga pristojnega za zgornji ustroj v organizacijski enoti za vzdrževanje proge, vodje tehnične operative in vodje organizacijske enote za vzdrževanje proge. Če se temperatura v tirnici na hitro dvigne nad + 45 (C ali če – pozimi – na hitro pade pod + 5 (C, je treba povečati nadzor in preglede.
(3) Pri pregledih se preverja zlasti:
- lega in podbitost pragov, smer tira, oblika in zapolnjenost tirne grede,
- tirnice in zvari, pri katerih je ultrazvočni pregled ugotovil notranje napake,
- stanje dilatacijskih naprav,
- lega, razpored, učinkovitost in stanje naprav za preprečevanje pomikanja tirnic,
- stanje naprav za preprečevanje bočnega premika tira,
- velikost in smer vzdolžnih premikov tirnic,
- velikost dilatacij na konceh NZT,
- defektna mesta na vozni površini tirnic.
(4) Posebno pozornost je treba nameniti:
- odsekom, na katerih so se v zadnjih dveh do treh tednih izvajala dela, ki so vplivala na stabilnost tira,
- odsekom z večjo zablatenostjo tirne grede, s slabim pritrdilnim priborom, s slabimi pragi, s sanirano deformacijo ali izbočenjem tira ipd.,
- tirom na nivojskih prehodih,
- kretnicam, vključenim v NZT,
- odsekom, na katerih lahko pride do deformacij progovnega telesa.
(5) Opaznejše spremembe na NZT je treba budno spremljati, opravljati meritve in o njih izdelovati zapisnik, ter po potrebi uvesti počasno vožnjo ali ustaviti promet ter hkrati izvesti takojšnje sanacijske ukrepe.
(6) Kontrolne točke za spremljanje vzdolžnih in prečnih premikov NZT se vgrajujejo najmanj na vsakih 800 m oziroma:
- na mestih, na katerih se menjajo temperaturne razmere (vhodi in izhodi iz predora, dolgi useki, pokriti peroni ipd.),
- na začetku prehodnic in v krivinah polmera R ( 500 m,
- pred mostovi in za njimi, predvsem pri dolgih jeklenih mostovih brez grede,
- na odsekih z evidentiranimi premiki progovnega telesa,
- na dolgih in visokih nasipih,
- na mestih vertikalnih lomov nivelete, na večjih padcih nivelete, na območjih zaviranja pred signali,
- na gibljivih koncih NZT,
- na kretnicah, ki niso vključene v NZT (ostrici in srce).
(7) Za spremljanje premikov je treba po sproščanju in končnem varjenju označiti kontrolne zareze na vertikalno postavljenih kosih tirnic, in sicer na nogi tirnice za spremljanje vzdolžnih premikov, na vratu tirnice pa za spremljanje prečnih premikov. Premiki se preverjajo dvakrat na leto, in to pri ekstremnih temperaturah. Dovoljeni vzdolžni in prečni premiki so ( 5 mm. Na elektrificiranih progah se kot kontrolne točke lahko uporabijo drogovi in portali vozne mreže, če se nahajajo na mestih, ki so primerna za vgraditev takih točk.
(8) Gradbena služba pooblaščenega upravljavca mora izdelati obrazce, določiti vsebino in zagotoviti vodenje evidenc o stanju in meritvah NZT. Podatki o stanju in premikih na kontrolnih točkah NZT se morajo vnašati najmanj dvakrat na leto v času ekstremnih temperatur. Vpisovati je treba podatke o vseh zlomih tirnic na NZT, podatke o temperaturah polaganja tira, varjenja v odseke, končnega varjenja in drugih razmerah pri vgrajevanju NZT.
66. člen
(Zlomi tirnic, izbočenja in deformacije tira v NZT)
(1) Vsaka zlomljena ali počena tirnica, vključena v NZT, se šteje kot nevarno mesto. Taka mesta se morajo zavarovati po določilih Prometnega in Signalnega pravilnika, sam zlom pa s posebnimi sponami in po potrebi z namestitvijo po 10 naprav za preprečevanje pomikanja tirnic na vsaki strani zloma. Hitrost vlakov preko takega mesta ne sme biti večja od 10 km/h. V primeru zloma v območju tirnega stika, med zadnjim spojnim vijakom in skupnim pragom, na tirnicah v predorih ali na mostovih se šteje, da je tir nevozen, dokler ga ne pregleda vodja progovnega odseka ali druga za to pooblaščena oseba, ki odloči o nadaljnjih ukrepih. Vsak zlom tirnice je treba evidentirati.
(2) Če pride do zloma tirnice pri potrebni tp ali višji temperaturi ali če se takoj pričakuje potrebna temperatura in če lahko na nastalem lomu uredimo predpisano dilatacijo, se varjenje izvede takoj. Če je varjenje izvedeno v temperaturnem intervalu tp ( 3 (C niso potrebni nobeni dodatni ukrepi. V nasprotnem primeru je treba tir, ob prvem pojavu temperature tp + / - 3 (C, na obeh straneh zvara sprostiti na dolžini 100 m in nato ponovno pritrditi.
(3) Če pride do zloma tirnice pri nižji temperaturi od tp in je dilatacija tirnic večja od potrebne za varjenje, je treba izrezati del tirnice in na tem mestu vgraditi novo vmesno tirnico iste oblike dolžine najmanj 6 m. Pred izrezom tirnice je treba – da bi zavarovali prvotno stanje - na zunanji strani tirnice s tolkačem označiti razdaljo med točkama na obeh straneh zloma. Stiki vgrajene tirnice se pritrdijo s spojkami, ki so pritrjene samo z zunanjimi spojnimi vijaki. Preko takega mesta je do sanacije dopustna največja hitrost 50 km/h. Vmesna tirnica se lahko vgradi pri poljubni temperaturi pod pogojem, da se pri nastopu temperature v temperaturnem intervalu tp + / - 3 (C opravi sproščanje na dolžini 100 m na vsako stran zloma in da se opravi varjenje tirnic v NZT.
(4) Pri zlomu tirnice pri temperaturi nad tp +3 (C se zlom zavaruje enako kot je bilo opisano prej, pri čemer je treba izkoristiti prvo priložnost s temperaturo tp + / - 3 (C za varjenje in regulacijo napetostnega stanja v NZT.
(5) Izbočenje tira je vsak horizontalni ali vertikalni premik tira, ki nastane zaradi sprostitve notranjih tlačnih napetosti, z valovno dolžino med 8 in 20 m in amplitudo 0,16 do 1 m. Izbočenje pomeni neposredno ogrožanje varnosti prometa, zato je treba tir v takem primeru takoj zapreti in stanje sanirati.
(6) Deformacija tira je vsak horizontalni ali vertikalni premik tira, ki nastane zaradi sprostitve notranjih tlačnih napetosti, z valovno dolžino med 4 in 8 m in amplitudo 20 do 80 mm. Če je tir deformiran, je treba uvesti počasno vožnjo s hitrostjo največ 30 km/h in stanje sanirati.
(7) Sanacija izbočenja in deformacije tira se izvede tako, da se tirnice na mestu izbočenja ali deformacije prerežejo, odreže se presežni del tirnice, spoj se začasno zavaruje s spojkami, na mestu stika pa se uvede počasna vožnja. Ob prvi primerni temperaturi je treba tir sprostiti in ponovno zavariti v NZT.
67. člen
(Varjenje in vključevanje kretnic v NZT)
(1) Kretnice, ki se nahajajo na območju NZT, morajo biti zvarjene in vključene vanj. Pri varjenju in vključevanju kretnic v NZT je treba najprej zavariti vse notranje stike kretnice. Pred varjenjem rabljenih regeneriranih kretnic je treba njihovo stanje podrobno pregledati. Varjenje nestandardnih rabljenih kretnic ni dovoljeno. Zamenjati je treba vse poškodovane in obrabljene dele in opraviti vsa potrebna navarjenja. Po potrebi se posamezni kretniški deli pregledajo z ultrazvočnim aparatom. Pred varjenjem morajo biti kretnice regulirane in stabilizirane, tako da so vsi elementi v predpisani osni in višinski legi. Posebej je treba preveriti pravilnost namestitve mehanizma za prestavljanje in zapahovanje kretnice.
(2) Če varimo več kretnic hkrati, je treba obvezno prej izdelati ustrezni načrt. Kretnice se varijo pri temperaturi od +0 (C do +25 (C. Pritrdilni pribor je treba pred varjenjem odviti in ga po ohladitvi zvara ponovno priviti. Kretnice se varijo po določenem zaporedju, začne se z notranjimi stiki na zunanjih tirnicah in se nadaljuje s stikoma vmesnih tirnic na krilni tirnici, stikoma na začetku kretnice, stiki na koncu kretnice ter konča s stikoma na obeh ostricah, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti položaju ostric v odnosu na pripadajoči zunanji tirnici. Po varjenju vrh ostice ne sme odstopati za več kot + / - 2 mm od svojega ničelnega položaja. Pri kretnici, ki se po varjenju vključi v NZT, se končna priključna zvara zavarita pri temperaturi, ki se ne razlikuje za več kot za + / -3 (C od potrebne temperature tp, in to potem, ko sta bila priključeni del dolgega traku in kretnica sproščena notranjih napetosti. Isti postopek velja pri skupinskem varjenju več kretnic.
(3) Če se kretnica nahaja na gibljivem delu NZT, čemur se je treba izogibati, je treba pred kretnico in za njo na dolžini 50 m vgraditi 74 naprav za preprečevanje pomikanja tirnic in na dolžini 80 m dobro zbiti tirno gredo med pragi. Pri zvarjenih kretnicah, ki niso vključene v NZT, se priporoča vgraditev naprav za preprečevanje pomikanja tirnic na vmesnih tirnicah ter v območju srčišča. Naprave za preprečevanje pomikanja tirnic se morajo vgraditi na srednjem delu in srčišču vseh kretnic, ki so zvarjene in vključene v NZT. Naprave se vgrajujejo na podlagi projekta, na vsakem pragu, in to za obe smeri pomikanja tirnic.
(4) Po vključitvi kretnic v NZT je treba pri kretnicah na glavnih prevoznih tirih takoj oziroma najpozneje v 24 urah, vgraditi fiksne točke za spremljanje pomikov tirnic in označiti lego tirnic s predpisanimi znaki. Kontrolne točke se vgrajujejo nasproti stikov-varov na vrhu menjala in nasproti vrha srca.
(5) Preko kretnic z visečimi stiki, ki so pripravljene za varjenje, je v premo dopustna največja hitrost 50 km/h.
VIII. VZDRŽEVANJE IN OBNOVA ZGORNJEGA USTROJA
68. člen
(Vzdrževalna dela na zgornjem ustroju)
(1) Vzdrževanje zgornjega ustroja je ohranjanje obratovalne sposobnosti proge na tehničnem nivoju, ki ustreza potrebam rednega in varnega železniškega prometa. Glede na pomen in obseg se vzdrževalna dela na zgornjem ustroju delijo na sprotno in investicijsko vzdrževanje.
(2) Pri sprotnem vzdrževanju se odpravljajo posamezne napake na zgornjem ustroju, ki nastajajo v določenem časovnem obdobju. S sprotnim vzdrževanjem se upočasnjuje obraba tirnega materiala, vzpostavljajo se pravilni geometrijski elementi tira, ohranja se predpisana širina, višina in smer tira. Med dela sprotnega vzdrževanja sodijo zagotavljanje odvodnjavanja planuma in tirne grede, mazanje, pritegovanje in preverjanje pritrdilnega materiala, nega vgrajenih pragov (okovanje, začepljenje, premazi), podbijanje pragov, regulacija tirov in kretnic po širini, višini in smeri, vračanje pomaknjenih tirnic in poravnanje poševnih pragov, brušenje tirnic in regulacija dilatacij, uničevanje vegetacije, odstranjevanje snega in ledu idr.
(3) Investicijsko vzdrževanje zgornjega ustroja se izvaja po potrebi ali periodično in zajema zamenjavo ali dopolnitev posameznih elementov tira sočasno z ureditvijo širine, višine in smeri tira, tako da so vsi elementi in tir kot celota urejeni brezhibno. Med navedena dela sodi tudi posamezna zamenjava izrabljenih in poškodovanih tirnic, pragov, tirnega pribora, kretnic, križišč, sejanje tirne grede na posameznih mestih, dopolnjevanje tirne grede in manjkajočega tirnega pribora, varjenje posameznih tirnic v tiru, kretnicah in križiščih, obdelava voznih površin vgrajenih tirnic in delov vgrajenih kretnic in križišč.
69. člen
(Pogoji in način dela pri modernizaciji in vzdrževanju)
(1) Vzdrževanje zgornjega ustroja z ročnimi orodji ali z lahko tirno mehanizacijo se praviloma izvaja medtem ko na njem poteka promet in se mora njemu prilagajati. Po potrebi se za ta dela lahko zahteva počasna vožnja v skladu z določili Prometnega pravilnika.
(2) Vzdrževalna dela s težko tirno mehanizacijo in večja rekonstrukcijsko-vzdrževalna dela proge se praviloma izvajajo pri zapori tira, izjemoma tudi v prostih intervalih med vožnjami vlakov. Zahtevek po zapori proge, njena uvedba, zavarovanje zaprtega tira in postopki po končanju zapore se morajo izvajati po določilih Signalnega in Prometnega pravilnika. Pogoje in način izvajanja del ter dolžino stalne zapore proge ali tira določa pooblaščeni upravljavec za vsak primer posebej.
(3) Vzdrževalci proge morajo znati ravnati z delovnimi sredstvi in jih tudi znati vzdrževati. Pri razporeditvi na delo se morajo seznaniti s predpisi in zaščitnimi ukrepi o varstvu pri delu in so jih dolžni tudi spoštovati.
(4) Pred začetkom regulacije tira s težkimi progovnimi stroji je treba sanirati lokalno zablatena mesta, dopolniti tirno gredo ter dopolniti, pritegniti in podmazati tirni pribor.
(5) Kadar se pri delih na zgornjem ustroju posega v niveleto tira, se mora pred mestom, na katerem se dela začnejo, in za mestom, na katerem se dela končujejo, zagotoviti prehodna klančina z nagibom, ki ustreza hitrosti vlakov na tistem odseku proge, pri tem pa ne sme biti strmejši od 1:400.
(6) Po končanih delih na zgornjem ustroju tira je treba preveriti opravljena dela, predvsem tista, ki so vezana na ponovno uvedbo prometa, preveriti geometrijsko stanje horizontalnih in vertikalnih elementov proge v primerjavi z dovoljenimi tolerancami, ponovno montirati naprave, ki so bile demontirane pred začetkom del, preveriti naprave za preprečevanje pomikanja tirnic, preveriti obliko in zbitost tirne grede in o vsem tem izdelati evidence in poročila o kakovosti opravljenih del. Stanje tira po končani strojni regulaciji (vendar pred uvedbo prometa) se preveri z merilnimi napravami, vgrajenimi v strojih, ali izjemoma z ročnimi merili.
(7) Brez dovoljenja prometnika ali progovnega prometnika se na izolirane odseke proge ali na izolirane tirnice ne smejo postavljati neizolirana tirna vozila, tirna merila, orodja ali drugi predmeti.
(8) Odgovorni za vzdrževanje ali modernizacijo (obnovo) zgornjega ustroja mora biti najmanj diplomirani gradbeni inženir z ustrezno prakso in s strokovnim izpitom za opravljanje teh del, v skladu z ustrezno zakonodajo.
70. člen
(Remont zgornjega ustroja)
(1) Remont proge pomeni popolno zamenjavo zgornjega ustroja z novim ali regeneriranim rabljenim materialom in geometrijsko ureditev tira. Obnova ali remont proge se izvede, kadar je tir obrabljen in tako deformiran, da napak z vzdrževanjem ni mogoče racionalno odpraviti ali pa bi bilo to ekonomsko neupravičeno. Tamponski in zaščitni sloji ter sanacija spodnjega ustroja se izvedejo na podlagi geološko-geomehanskega poročila.
(2) Za uspešno in kakovostno izvedbo obnovitvenih del je treba prej opraviti pripravljalna dela in izdelati investicijsko in projektno dokumentacijo, izvesti postopek javnega naročila, izbrati izvajalca, določiti nadzorni organ in pripraviti gradbišče. Pred začetkom del mora pooblaščeni upravljavec izdati odredbe za zagotovitev varnosti prometa med trajanjem zapore ter po njej in za zagotovitev osebne varnosti zaposlenih delavcev.
(3) Remont proge se izvaja po potrjeni projektni dokumentaciji praviloma med zaporo tira. Slednja se načrtuje z voznim redom in poteka v najmanj štiriurnih neprekinjenih intervalih.
(4) Pri vgrajevanju in vezavi tirnic različnih oblik ali istih oblik in različnih obrab, pri vgrajevanju in vezavi novih kretnic in križišč v tir z rabljenimi tirnicami ali tirnicami drugačnih oblik se morajo uporabiti prehodne tirnice dolžine najmanj 6 m ali pa se izvede prehodni zvar.
(5) Med remontom proge se na pobočja usekov in zasekov, v odvodne in zaščitne jarke, nad ali ob njih ne smejo odlagati ali deponirati zemlja, odpadki, material, orodje ipd.
(6) Največja dopustna dolžina počasnih voženj med remontom je največ 3500 m, od tega 2000 m za hitrost najmanj 30 km/h in 1500 m za hitrost najmanj 50 km/h. Če se hkrati izvaja varjenje v NZT, je počasna vožnja lahko največ 5000 m, od tega 2000 m za hitrost najmanj 30 km/h in 3000 m za hitrost najmanj 50 km/h. Počasne vožnje s hitrostjo, ki je manjša ali enaka 50 km/h, se morajo ukiniti najpozneje 6 dni po njihovi vpeljavi. Počasne vožnje s hitrostjo, ki je večja od 50 km/h, se morajo odpraviti in tir usposobiti za največjo dopustno progovno hitrost najpozneje v petih dneh po vpeljavi počasne vožnje, če vozi po enotirni progi najmanj 50 vlakov v 24 urah in po dvotirni progi skupaj 120 vlakov v 24 urah, oziroma v desetih dneh, če je število vlakov manjše.
(7) Pooblaščeni upravljavec ima pravico določila prejšnjega odstavka še poostriti, če to zahtevajo obratovalne razmere proge in če to omogoča uporabljena tehnika in tehnologija remonta zgornjega ustroja.
71. člen
(Tehnični prevzem in nadzor)
(1) Za novogradnje in za dela, ki se po zakonu o varnosti železniškega prometa štejejo kot rekonstrukcija, je treba zagotoviti nadzor in izvesti tehnični prevzem v skladu z zakonodajo s področja graditve objektov.
(2) Interni tehnični prevzem je treba izvršiti tudi za druga zahtevnejša dela na modernizaciji ali obnovi zgornjega ustroja (remont, zamenjava kretnic in križišč ipd.), ki se po zakonu ne štejejo kot rekonstrukcija. Dela na takih objektih se morajo izvajati pod vodstvom in nadzorom osebe s strokovnim izpitom v skladu z zakonodajo s področja graditve objektov.
72. člen
(Izredni dogodki in ogrožena mesta)
(1) Dela pri izrednih dogodkih so nepredvidena dela na odpravi posledic, ki so nastale zaradi višje sile ali izrednih dogodkov na progi ali ob njej. Ta dela morajo imeti prednost pred drugimi deli, in sicer vse do vzpostavitve prometa, če je bil ta prekinjen.
(2) Varnost prometa na progah in odsekih prog, ki so ogroženi zaradi višje sile (poplave, hudourniki, zemeljski usadi in plazovi, zameti, močan veter - burja, premiki ledu itd.) in zaradi slabega stanja zgornjega ustroja (zlomi tirnic, počene spojke, trhli pragi ipd.), mora biti brezpogojno zagotovljena.
(3) Če so posamezni elementi zgornjega ustroja ali zgornji ustroj kot celota v slabem stanju, je treba povečati intenziteto vzdrževanja proge, povečati število obhodov na ogroženih delih proge, izjemoma in v neizogibnih primerih uvesti počasne vožnje, zmanjšati osno obremenitev ali celo ustaviti promet. Odločitev o tem je v pristojnosti pooblaščenega upravljavca. O ustavitvi prometa ali zmanjšanju osne obremenitve je treba obvestiti upravljavca.
(4) Za vsako potencialno ogroženo mesto mora pooblaščeni upravljavec izdelati načrt za pravočasno zavarovanje ogroženega mesta, zagotovitev telefonskih in drugih zvez s sosednjima postajama, organizacijo obveščanja, zagotovitev signalnih sredstev, orodja in drugih potrebščin ipd.
(5) Zlomljene, počene ali poškodovane tirnice se začasno usposobijo za vožnjo z zmanjšano hitrostjo s posebnimi jeklenimi sponami in z vgraditvijo dodatnega ali s premikom sosednjega praga pod prelom, razpoko ali poškodovano mesto tirnice. Tirnica se pritrdi na podloženi prag z obeh strani, prag pa se mora podbiti. Odločitev o tem, ali je počena tirnica prevozna in kolikšna je največja dovoljena hitrost, je v pristojnosti obhodnika proge ali vodje progovnega odseka.
73. člen
(Vzdrževalna dela, povezana s SV in TK napravami)
(1) Pooblaščeni upravljavec mora pri delih, povezanih s signalnovarnostnimi napravami, po potrebi pa tudi pri drugih delih, zagotoviti sodelovanje predstavnikov organizacijske enote, ki je odgovorna za vzdrževanje SV ali TK naprav.
(2) Tako sodelovanje je obvezno predvsem pri odkopavanju, prestavljanju in odstranjevanju kablov, vodov, stebrov in drugih naprav jakega in šibkega toka, pri vgrajevanju, predelavi in uravnavanju zveznih drogov, streličastih zapahov, kretniških vklopnikov in postavljal, pri vgrajevanju in vzdrževanju naprav za zaklepanje in zavarovanje kretnic, vgrajevanju naprav za gretje kretnic in pri vgrajevanju ali obnovi izoliranih stikov in izoliranih odsekov.
(3) Gradbena služba pooblaščenega upravljavca mora redno vzdrževati stalne signale in signalne oznake, ki so v njeni pristojnosti.
74. člen
(Pregled zgornjega ustroja)
(1) Pravilnost in urejenost zgornjega ustroja železniških prog se preverja z vizualnimi pregledi, z meritvami z merilnimi instrumenti ali z merilnim vagonom, ter z vožnjo na vlečnem vozilu. Te naloge lahko opravljajo le tisti, ki so ustrezno strokovno usposobljeni in ki imajo ustrezna pooblastila.
(2) S tem pravilnikom se predpisuje najmanjše število pregledov stanja in meritev zgornjega ustroja v določenem časovnem obdobju. Gradbena služba pooblaščenega upravljavca lahko po potrebi določi pogostejše preglede in merjenja od predpisanih na posameznih območjih.
(3) Vodja progovnega odseka opravlja stalno kontrolo ter meritve in preverja stanje tirov na odseku proge, za katerega je pristojen. Skrbi, da se vzdrževalna dela opravljajo v skladu s tem in drugimi pravilniki ter vodi evidenco o ugotovljenem stanju. Vodja progovnega odseka mora razpolagati s tehničnimi podatki o elementih zgornjega ustroja za odprto progo, postajne tire, kretnice in križišča, o geometrijskih elementih prehodnic, prehodnih klančin, krožnih krivin, o nadvišanju tira v krivini, vmesnih premah, nagibih proge, lomih nivelet, o razširjenju tira, o temperaturi sproščanja NZT ipd. Podatke mora po potrebi sproti ažurirati.
(4) Splošni vizualni pregled zgornjega ustroja opravlja vodja progovnega odseka redno vsak teden, odgovorni delavec organizacijske enote za vzdrževanje prog, pristojen za zgornji ustroj, pa občasno, peš ali s tirnim vozilom. Pregled obsega preverjanje splošnega stanja vgrajenih tirnic, tirnega pribora, pragov, tirne grede, dilatacijskih naprav, izoliranih stikov, naprav za preprečevanje bočnih premikov tira, naprav za preprečevanje pomikanja tirnic, žlebov poleg voznih tirnic, odvodnjavanja proge ter pregled pravilnosti in geometrijskega položaja proge v celoti ipd. Število izrednih vizualnih pregledov na posameznih odsekih določi gradbena služba pooblaščenega upravljavca glede na stanje proge, dolžino odseka, obseg prometa in lokalne razmere.
(5) Obrabo tirnic, urejenost tirničnih stikov in dimenzije tirne grede merijo in preverjajo vodja progovnega odseka najmanj enkrat na leto, odgovorni delavec organizacijske enote za vzdrževanje prog, pristojen za zgornji ustroj, pa po potrebi.
(6) Velikost dilatacij na stikovanem tiru in globino ter širino žlebov za prehod koles tirnih vozil mora vodja progovnega odseka izmeriti najmanj dvakrat na leto, po možnosti aprila in oktobra, odgovorni delavec organizacijske enote za vzdrževanje prog, pristojen za zgornji ustroj, pa po potrebi.
(7) Smerni in niveletni položaj tirov v razmerju do projektiranega stanja se preverja z geodetskimi meritvami najmanj enkrat v petih letih.
(8) Nagib in dolžine prehodnih klančin, dolžine in zakrivljenosti prehodnic, nadvišanja zunanjih tirnic v lokih, dolžine vmesnih prem in vmesnih krivin, dolžine prem pred kretnicami in za njimi, višinsko razmerje tirnic v premi, tirno širino v premi in krožnih lokih, smer in os tira, stabilnost tira ter vzdolžne in višinske razlike posedkov tira, izmeri z ročnimi merili vodja progovnega odseka po potrebi, odvisno od tega v kakem stanju je zgornji ustroj, kak pomen ima tir in za kako lokacijo gre.
(9) Tehnično stanje tira na mestih počasnih voženj se pregleda po potrebi, vendar najmanj dvakrat na mesec.
(10) Vsak pregled je treba registrirati v poseben dnevnik, pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledu, in rezultate meritev pa skrbno zapisati in po potrebi napake odpraviti.
75. člen
(Merilne vožnje)
(1) Merilna vozila za merjenje stabilnosti, nadvišanja, vegavosti, smeri, razširjenja, obrabe in kontrolo zgornjega ustroja železniških prog se morajo vpeljati v promet po vnaprej izdelanem operativnem načrtu in v skladu z določili Prometnega pravilnika. Pri merilnih vožnjah mora obvezno sodelovati odgovorni delavec pristojne organizacijske enote za vzdrževanje prog, vodja progovnega odseka na svojem območju in predstavnik PIRS.
(2) Po meritvah se mora o tem sestaviti zapisnik. Vsebovati mora naslednje podatke: seznam navzočih, vrsto merilnega vozila, datum in vremenske razmere snemanja, posnete odseke proge, mesta, ki neposredno ogrožajo varnost prometa in zahtevajo takojšnje ukrepanje ipd. Posnetki stanja progovnih odsekov se po merjenju izročijo v uporabo vodjem teh odsekov in gradbeni službi pooblaščenega upravljavca.
(3) Merilne vožnje se opravljajo:
- na odsekih prog katerih največja dovoljena progovna hitrost je večja od 120 km/h in po katerih obratujejo vlaki z nagibno tehniko, trikrat na leto, s tem da presledek med posameznimi merjenji ne sme biti krajši od treh mesecev;
- na glavnih progah ne glede na hitrost, najmanj dvakrat na leto (spomladi in jeseni), s tem da je med posameznimi merjenji 6 mesecev presledka;
- na regionalnih progah enkrat na leto, s tem da je med merjenji najmanj 12 oziroma največ 15 mesecev presledka.
Poleg navedenih rednih merilnih voženj se po potrebi lahko izvajajo tudi izredne merilne vožnje, o čemer odloča gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
(4) Merjenja se praviloma ne smejo opravljati pri temperaturah, nižjih od –5 (C ali višjih od +40 (C.
(5) Preverjanje vgrajenih tirnic (defektoskopija) se izvaja z ultrazvočnimi napravami ali z merilnim vagonom, in sicer najmanj enkrat na leto na vseh progah.
(6) Preverjanje in ugotavljanje valovitosti ter obrabe vgrajenih tirnic se opravlja po potrebi s posebnimi merilnimi vozili ali ročno na posameznih mestih na odprti progi ali na postajnih tirih ter v skladu s tehničnimi specifikacijami.
76. člen
(Pregled kretnic in križišč)
(1) Vzdrževalci proge morajo zagotavljati ažurne tehnične podatke za kretnice in križišča na svojem območju. Podatki morajo vsebovati naziv prometnega mesta, kjer so kretnice ali križišča vgrajena, številko kretnice ali križišča, obliko, polmer, kot, smer, stacionažo, nagib proge, predpisane mere za širino in tolerance na natanko določenih mestih na kretnici ali križišču, širine in globine žlebov in dopustno odprtino na vrhu odmaknjene ostrice.
(2) Urejenost oziroma brezhibnost vgrajenih kretnic in križišč se preverja s pregledi in merjenji. Z vizualnim pregledom se ugotavlja brezhibnost vseh jeklenih delov kretnice ali križišča, tirnega pribora in pragov, stanje tirne grede in odvodnjavanje, signalnega nastavka in ločnice ter čistost in podmazanost kretnice in stanje izoliranih delov. Z merjenjem kretnice se preverjajo širina tira, višinski odnos tirnic, smer in niveleta kretnice, pravokotnost in posedenost stikov, prileganje in odprtina ostric, potrebna sila za prestavljanje ostric, mere žlebov, stabilnost kretniških pragov, naleganje ostric na drsalnike, zvarjena in navarjena mesta, morebitno pomikanje posameznih delov kretnice, velikost dilatacij na stikih, obraba tirnic, srca in ostric. Kretnice in križišča se merijo z ročnim ali elektronskim tirnim merilom na mestih, ki so določena v standardih za posamezne kretnice, ali v ustreznih objavah UIC.
(3) Obseg dela pri rednih in glavnih (letnih) pregledih je v osnovi enak in je opisan v prejšnjem odstavku. Namen rednega pregleda je ugotoviti, ali so se kritične vrednosti povečale in ali so se pojavile nove pomanjkljivosti. Praviloma se pri rednih pregledih, poleg vizualnega pregleda, meri samo tirna širina na vrhu ostric, vrhu srca in pri navadnih kretnicah na sredini med vrhom ostric in elastičnim členkom ostric.
Če so bile pri zadnjem merjenju ugotovljene vrednosti tik pod še dopustnimi, je treba tudi pri rednem pregledu opraviti kompletno merjenje, tako kot pri glavnem pregledu.
Pregled v obsegu glavnega pregleda se izvede tudi v primeru, če je prišlo na kretnici do takega stanja (iztirjenje, poplava ipd.), ki bi lahko povzročilo nenormalne spremembe.
(4) Pregled in merjenje kretnic in križišč se izvaja po dinamiki, ki je določena v naslednji tabeli:
(5) Redne preglede izvaja vodja progovnega odseka, glavne pa oseba, pristojna za zgornji ustroj organizacijske enote za vzdrževanje prog. Pri obeh vrstah pregledov mora biti navzoč predstavnik organizacijske enote za vzdrževanje SV naprav na območju, za katerega je odgovoren. Pooblaščeni upravljavec lahko po potrebi in po posebnem razporedu odredi tudi izredne preglede in merjenja kretnic in križišč, ob navzočnosti vodij organizacijskih enot za vzdrževanje proge in vzdrževanje SV naprav.
(6) Vizualne preglede opravlja strokovni delavec pristojne vzdrževalne enote.
(7) Datum pregleda kretnic ali križišč se vpisuje v Prometni dnevnik prometnega mesta, na katerem je bil opravljen. Rezultati pregledov in meritev ter s tem povezani ukrepi se vpisujejo v knjigo merjenja kretnic in križišč, ki jo vodi odgovorni za izvedbo pregleda.
77. člen
(Vzdrževanje izoliranih stikov)
(1) Po izoliranih stikih je prepovedano udarjati, prav tako je prepovedano vijake privijati ali odvijati. Pragi v območju izoliranih stikov morajo biti dobro podbiti, kar je treba pogosto preverjati.
(2) Izolirani stiki v stikovanem tiru morajo biti zaščiteni z napravami za preprečevanje pomikanja tirnic na obeh straneh stika na petih pragih. Pri neprekinjeno zavarjenih tirnicah zaščita ni potrebna.
(3) Konci tirnic na izoliranem stiku se morajo redno preverjati, da se pravočasno ugotovi nastajanje nohtov. Če se ti pojavijo, jih je treba odstraniti s primernim orodjem, da ne nastane spoj med izoliranima tirnicama in da se ne poškoduje izolacijski vložek.
(4) Ozemljitev, prevezi in priključne vrvi morajo biti oddaljeni najmanj 500 mm od sredine izoliranega stika in izvedeni tako, da ne ovirajo del pri strojni regulaciji tirov, oziroma da se pri regulaciji ne poškodujejo. Tirnični spoji na stikovalnem tiru se izvedejo s spojno vrvjo na nogi tirnice na razdalji 100-150 mm od konca spojke.
(5) Segrevanje tirnic nad 100 oC ni dovoljeno na razdalji, manjši od 1 metra od spojke izoliranega stika. V območju izoliranega stika se ne sme izvajati varjenje, navarjanje ali brušenje tirnic, če bi se s tem temperatura v stiku dvignila nad 100 oC.
(6) Pregled in kontrolo izoliranih stikov mora, ob navzočnosti pooblaščenih predstavnikov organizacijske enote, ki je odgovorna za SV naprave, opraviti vodja progovnega odseka najmanj enkrat na štiri mesece.
78. člen
(Počasne vožnje)
(1) Uvedba počasne vožnje je lahko nepričakovana ali pa načrtovana.
(2) Uvedbo nepričakovane počasne vožnje lahko zahteva vodja progovnega odseka, v primeru suma ogrožanja varnosti prometa pa tudi drugi železniški delavci, ki se nahajajo na kraju samem.
(3) Uvedbo načrtovane počasne vožnje lahko zahteva vodja organizacijske enote za vzdrževanje proge ali gradbena služba pooblaščenega upravljavca, in sicer po posvetovanju z njim. Zahtevek mora vsebovati ime proge in prometnih mest, med katerima se zahteva počasna vožnja, kilometrski položaj začetka in konca odseka proge, za katerega se zahteva počasna vožnja, največjo dovoljeno progovno hitrost in zahtevano znižano hitrost. Zahtevku mora biti priložena obrazložitev o vzrokih za uvedbo počasne vožnje in njeno predvideno trajanje.
(4) Počasna vožnja se uvede in signalizira po določilih Prometnega in Signalnega pravilnika.
79. člen
(Vodenje evidenc)
(1) V gradbeni službi pooblaščenega upravljavca in na posameznih progovnih odsekih je treba imeti na razpolago situacijske načrte vseh prometnih mest ter vzdolžne profile proge in poleg evidenc, predpisanih za NZT, voditi še evidence zgornjega ustroja o:
- vgrajenih tirnicah, kretnicah in križiščih (tip, kakovost, dolžina),
- rezervnih delih zgornjega ustroja po posameznih lokacijah,
- meritvah obrabe tirnic,
- vgrajenem drobnotirnem materialu,
- vgrajenih pragih (tip, dolžina, material, razmik),
- tirni gredi,
- počenih tirnicah, zvarih in spojkah,
- meritvah odprtin na dilatacijskih napravah,
- vgrajenih izoliranih stikih,
- nivojskih prehodih,
- vgrajenih tirnih mazalnih napravah,
- stalnih oznakah na progi,
- geometrijskih elementih proge (vzdolžni profil, situacije prometnih mest),
- največjih dovoljenih progovnih hitrostih, počasnih vožnjah, omejenih hitrostih,
- zaporah prog in tirov,
- strojnih regulacijah tirov, kretnic ter križišč,
- poskusnih odsekih,
- pregledih in rezultatih merilnih voženj na zgornjem ustroju,
- dolžini postajnih tirov (uporabni in dejanski),
- stalnih signalov in signalnih oznak, ki so v pristojnosti gradbene službe pooblaščenega upravljavca.
(2) Natančnejše evidence, način ter obliko zajemanja podatkov določi gradbena služba pooblaščenega upravljavca.
80. člen
(Progovne oznake)
(1) Ob progi morajo biti postavljene oznake, ki označujejo kilometrski in hektometrski položaj proge, oznake za os in višino tira, oznake za elemente trase v tlorisu in v narisu, nagibna kazala, oznake za predore in mejniki.
(2) Kilometrske in hektometrske oznake ter nagibna kazala morajo biti nameščeni tako in izdelani iz takšnega materiala, da so vidni v vseh vremenskih razmerah.
(3) Na enotirnih progah se kilometrske oznake postavljajo na desni strani proge v smeri naraščanja stacionaže na vsakih 1000 m, merjeno po osi tira. Na dvotirnih progah se te oznake postavljajo na obeh straneh proge na vsakih 1000 m, merjeno po osi planuma.
(4) Na enotirnih in na dvotirnih progah se hektometrske oznake postavljajo na isti način na vsakih 100 m proge v smeri naraščanja stacionaže, in sicer parni hektometri na desni, neparni pa na levi strani tira. V težkih terenskih razmerah se lahko z odobritvijo gradbene službe pooblaščenega upravljavca hektometrske oznake postavijo samo na eni strani proge.
(5) Na elektrificiranih progah se kilometrske in hektometrske oznake lahko postavljajo tudi na stebre vozne mreže kot čelne tablice navpično na os tira. Prednje strani so obrnjene v smeri vožnje. Na dvotirnih progah z obojestranskim prometom se te oznake postavljajo na obeh straneh proge, za obe smeri vožnje.
(6) Pri dolgih predorih in mostovih se oznake za stacionažo postavljajo na objekt kot čelne navpične tablice, prednja stran je obrnjena v smeri vožnje in pravokotno na os tira.
(7) Stalne progovne oznake za os in niveleto tira se vgrajujejo praviloma po končanem remontu proge. Označiti je treba os tira v premah in krivinah z vsemi glavnimi točkami (začetek in konec prehodnice, sredina krivine, začetek in konec krožnega loka, lomi nivelete). Začetek prehodnice se označi z (ZP), konec prehodnice = začetek krožnega loka z (KP = ZL), konec krožnega loka = konec prehodnice (KL=KP). Ploskev z napisom mora biti vzporedna z osjo tira.
(8) Stalne progovne oznake, zareze za os tira in niveleto zgornjega roba tirnice se lahko označijo tudi na stebrih vozne mreže. Zareze za os tira služijo za odmero oddaljenosti do osi tira. Stalne progovne oznake morajo biti na glavnih progah od osi tira oddaljene najmanj 2500 mm, na regionalnih progah pa 2300 mm. Navedene mere veljajo tudi za nagibna kazala v nenadvišanih krivinah s polmerom, večjim od 250 m. Na obstoječih progah so lahko navedene vrednosti manjše, vendar ne manj kot 2200 mm.
(9) Zareze za višino tira se označijo v višini zgornjega roba tirnice, pri tiru v krivini pa v višini zgornjega roba notranje (nižje) tirnice. Dopustno odstopanje med oznako in dejansko višino tira pri prevzemu novogradnje in remontiranih tirov znaša (0 mm, v obratovanju pa (50 mm, izjemoma +100 mm. Na elektrificiranih progah se oznake za os in višino označujejo na stebrih vozne mreže.
(10) Oznaka “ločnica” se postavlja na mestu za kretnico, kjer je na prometnih mestih razdalja od osi do osi tirov najmanj 3,50 m, na odprti progi pa najmanj 4 m. V krivinah s polmerom manjšim od 250 m se te razdalje povečajo po določilih tega pravilnika.
(11) Oznake za označevanje elementov krivin in višine tira se na enotirnih progah vgrajujejo na notranji strani krivine, pri dvotirnih in vzporednih progah pa tudi na zunanji strani krivine. Na postajah in na drugih prometnih mestih se oznake vgrajujejo na primernih mestih zunaj tirov.
(12) Nagibna kazala, ki označujejo mesto loma nivelete (horizontala, vzpon, padec), velikost naklona in njegovo dolžino, se postavljajo v smeri vožnje pravokotno na os tira. Nagibna kazala se na enotirnih progah vgrajujejo na desni strani, na dvotirnih progah pa na obeh straneh proge.
(13) Oznake za predore so na enotirnih progah nameščene na vhodnem portalu na desni strani, na izhodu pa na levi strani proge. Na dvotirni progi se te oznake namestijo na portale v smeri vožnje. Na oznakah morajo biti izpisani ime, številka in dolžina predora.
(14) Mejniki se postavljajo na krajih, kjer meja zemljišč v ekspropriacijskem pasu menja smer. Na daljših premočrtnih mejah železniškega zemljišča se mejniki postavljajo najmanj na vsakih 100 m.
(15) Stalne višinske točke (reperji) se vgrajujejo na postajnih zgradbah, mostovih in drugih stabilnih objektih.
(16) Za geodetske potrebe se ob remontu ob progi postavita tehnični nivelman in poligon, ki sta vezana na omrežje javne geodetske mreže.
81. člen
(Delo v zimskih razmerah)
(1) Delo v zimskih razmerah obsega, poleg nujnih vzdrževalnih del, pripravo zgornjega ustroja proge za zimo in organizacijske ukrepe, ki so potrebni za normalno obratovanje železnice pozimi.
(2) Pred zimo je treba odstraniti ves material zgornjega ustroja in druge predmete, ki se nahajajo v območju delovanja mehanizacije za odstranjevanje snega.
(3) Kretnice morajo biti pred zimo urejene, skrbno očiščene, podmazane ter opremljene z brezhibno delujočimi napravami za njihovo gretje. Orodja za ročno čiščenje kretnic, križišč, nivojskih prehodov in drugih delov zgornjega ustroja je treba pravočasno razdeliti in razporediti na mesta, kjer bodo po potrebi hitro dosegljiva.
(4) Posebno pozornost je treba nameniti čiščenju žlebov na nivojskih prehodih.
(5) Da kretniške ostrice in druge mehanične SV naprave ne bi zamrznile, jih je treba v času, ko ni uvozov, izvozov ali prevozov vlakov, prestavljati vsakih 30 minut, po potrebi pa tudi pogosteje.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82. člen
(Prenehanje uporabe predpisov)
(1) Z uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati naslednji predpisi:
- Pravilnik o vzdrževanju zgornjega ustroja na progah JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/71, 2/75, 5/76, 8/89 in 2/90),
- navodilo o pogojih in dinamiki uporabe pravilnika za vzdrževanje zgornjega ustroja (Sl. glasnik ZJŽ, št. 5/71) in
- navodilo o tehničnih pogojih za izdelavo in prevzem betonskih pragov tipa JŽ 70 (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/72).
(2) Do izdaje tehničnih specifikacij se, če niso v nasprotju z določili tega pravilnika, še naprej uporabljajo naslednji predpisi:
- navodilo za prevzem lesenih pragov in kontrolo njihovega impregniranja (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8/74),
- navodilo za varjenje železniških tirnic po termitnem postopku z zmanjšanim svitkom (Sl. glasnik ZJŽ, št. 10/86),
- navodilo o enotnih kriterijih za kontrolo stanja prog na mreži JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 3/88),
- navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve Pandrol na mreži JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8,9/87),
- navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične sponke SKL 2 na mreži JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 8,9/87),
- navodilo za proračun in vgrajevanje dolgih tirnih trakov na mostovih JŽ (Sl. glasnik ZJŽ, št. 11/90),
- navodilo o vgrajevanju in vzdrževanju tirnic in kretnic v neprekinjeno zavarjenih trakovih (Sl. glasnik ZJŽ, št. 2/69).
83. člen
(Prenehanje uporabe JUS in JŽS standardov)
Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati naslednji standardi, določeni v odredbi o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95)
JŽS G1.007   JUS  P.B1.110    JUS  P.B1.131     JUS  P.B1.158
JŽS G1.008   JUS  P.B1.111    JUS  P.B1.132     JUS  P.B1.159
JŽS G1.901   JUS  P.B1.112    JUS  P.B1.152     JUS  P.B1.170
JŽS G1.902   JUS  P.B1.113    JUS  P.B1.153     JUS  P.B1.171
JŽS G1 903   JUS  P.B1.120    JUS  P.B1.154     JUS  P.B1.909
JŽS G2.011   JUS  P.B1.121    JUS  P.B1.155     JUS  P.B8.002
             JUS  P.B1.130    JUS  P.B1.156     JUS  P.B8.003
                              JUS  P.B1.157     JUS  P.B8.011
84. člen
(Standardi in tehnične specifikacije)
(1) Seznam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika se mora objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. 12. 2003.
(2) Do objave seznama slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij se za skladne štejejo tisti sestavni deli zgornjega ustroja, ki izpolnjujejo najmanj takšne tehnične zahteve, kot so določene v odredbi o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95) in navodilu za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov (Uradni list RS, št. 39/95).
(3) Z dnem izdaje ustrezne tehnične specifikacije, vendar najkasneje z dnem objave seznama slovenskih nacionalnih standardov, prenehata veljati odredba in navodilo iz prejšnjega odstavka, v delu, ki se nanaša na standarde s področja tega podzakonskega akta.
85. člen
(Veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati 1. junija 2003.
Št. 2610-1/2003
Ljubljana, dne 31. januarja 2003.
Jakob Presečnik l. r.
Minister
za promet