Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2001 z dne 1. 6. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2001 z dne 1. 6. 2001

Kazalo

2490. Navodilo centrom za socialno delo o načinu izvajanja nalog šolskih uprav, ki jih določa zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, stran 4921.

Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00) ministrica za šolstvo, znanost in šport izdaja
N A V O D I L O
centrom za socialno delo o načinu izvajanja nalog šolskih uprav, ki jih določa zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
To navodilo določa način izvajanja nalog šolskih uprav, ki jih določa zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: zakon) in ki jih na podlagi odredbe o določitvi centrov za socialno delo za začasno izvajanje nalog šolskih uprav, ki jih določa zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 41/01), do 31. 12. 2001 izvajajo centri za socialno delo.
2. člen
Otroci s posebnimi potrebami se do uveljavitve podzakonskih aktov, ki jih določa zakon, razvrščajo v skladu z 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., in 9. členom pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 18/77 in Uradni list RS, št. 54/00) in usmerjajo v ustrezne vzgojno-izobraževalne programe.
3. člen
Posamezna organizacijska enota Zavoda RS za šolstvo na območju svojega delovanja zbira podatke o vrtcih in šolah, ki lahko zagotovijo pogoje za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter jih posreduje komisijam in centrom za socialno delo za njihove potrebe pri odločanju.
II. POTEK POSTOPKA
4. člen
Postopek se v skladu z zakonom uvede na zahtevo staršev. Zahtevo za uvedbo postopka lahko dajo tudi vrtci, šole, zdravstveni, socialni in drugi zavodi, po poprejšnji seznanitvi staršev. Zahtevo za uvedbo postopka se vloži pri pristojnem centru za socialno delo na predpisanem obrazcu. Če vloži zahtevo za uvedbo postopka vrtec, šola ali zavod, je priloga k obrazcu njihovo poročilo o otroku.
Starši oziroma zakoniti zastopniki otroka s posebnimi potrebami in osebe s posebnimi potrebami lahko v skladu z 39. členom zakona vložijo zahtevo za izdajo strokovnega mnenja pri pristojnem centru za socialno delo.
5. člen
Zahtevo za uvedbo postopka uradna oseba, ki vodi postopek usmerjanja, takoj pošlje komisiji za usmerjanje prve stopnje, pristojni glede na vrsto primanjkljaja, ovire ali motnje otroka s posebnimi potrebami.
1. Strokovno mnenje
6. člen
Komisija izdela strokovno mnenje ter ga pripravi na obrazcu, ki je priloga k temu navodilu.
Komisija izdela strokovno mnenje na podlagi lastnih ugotovitev, ki izhajajo iz neposrednega pregleda oziroma opazovanja otroka, razgovora s starši otroka oziroma z njegovim zakonitim zastopnikom ter na podlagi pedagoške, specialno-pedagoške, socialne, psihološke, medicinske in druge dokumentacije, pridobljene od ustreznih institucij.
Komisija se mora pred pripravo strokovnega mnenja posvetovati s strokovnimi delavci vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok v času usmerjanja vključen in s strokovnimi delavci vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega naj bi bil otrok usmerjen in z drugimi ustreznimi institucijami.
Komisija lahko opravi večkratni pregled oziroma opazovanje otroka, če je to v korist boljšemu poznavanju otroka.
7. člen
V strokovnem mnenju komisija predlaga program, v katerega naj bi se otrok vključil. Glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje predlaga vključitev v:
– program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojen program za predšolske otroke,
– izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo na nivoju osnovnošolskega ali poklicnega in strokovnega oziroma splošnega srednjega izobraževanja,
– prilagojen program, namenjen učencem s primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami na področju vida, sluha in govora ali gibanja, ki zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard kot izobraževalni program osnovnošolskega oziroma poklicnega in strokovnega ter splošnega srednjega izobraževanja,
– prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, namenjen otrokom, ki glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne morejo doseči izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja,
– posebni program vzgoje in izobraževanja,
– vzgojni program.
Komisija predlaga vrtec, šolo ali zavod, v katerega se bo otrok vključil, na podlagi podatkov pristojne organizacijske enote Zavoda RS za šolstvo o vrtcih, šolah, gimnazijah, poklicnih šolah, srednjih tehniških in srednjih strokovnih šolah in zavodih, ki na njenem območju lahko zagotovijo pogoje za vzgojo oziroma izobraževanje posameznih kategorij otrok s posebnimi potrebami.
8. člen
Komisija za usmerjanje prve stopnje lahko v strokovnem mnenju predlaga tudi obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči, spremljevalca za nudenje fizične pomoči in pravico do brezplačnega prevoza.
a) Dodatna strokovna pomoč
9. člen
Dodatna strokovna pomoč otroku, ki jo izvajajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda, lahko pa tudi zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo določene pogoje, se za predšolskega otroka določi največ v obsegu 3 ure tedensko oziroma za šoloobveznega otroka in dijaka največ v obsegu 5 ur tedensko.
b) Spremljevalec za nudenje fizične pomoči
10. člen
Komisija lahko predlaga dodelitev spremljevalca za nudenje fizične pomoči gibalno oviranim otrokom, ki so usmerjeni v program predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojen program, ki ne zagotavlja pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda.
Če se gibalno oviranega otroka usmeri v prilagojen izobraževalni program, ki se izvaja v zavodu za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ni mogoče predlagati dodelitve spremljevalca za nudenje fizične pomoči.
c) Pravica do brezplačnega prevoza
11. člen
Komisija predlaga zagotovitev brezplačnega prevoza za predšolske otroke oziroma osnovnošolske otroke v primerih, ki jih določata tretji odstavek 15. člena zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in peti odstavek 56. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97).
12. člen
Če je otrok usmerjen v prilagojen program za predšolske otroke, ki se izvaja v kraju, ki je toliko oddaljen od otrokovega prebivališča, da bi bila zanj potrebna vključitev v zavod za vzgojo in izobraževanje ali oddaja v rejništvo, se lahko na željo staršev otroku zagotovi pravica do brezplačnega prevoza.
Pravica do brezplačnega prevoza se praviloma zagotavlja v okviru organiziranih prevozov predšolskih oziroma šolskih otrok. Če organiziranega prevoza ni mogoče zagotoviti, se predšolskemu otroku zagotovi povrnitev prevoznih stroškov iz kraja bivališča do kraja, kjer deluje zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Povrnitev prevoznih stroškov za otroka in njegovega spremljevalca se obračuna v skladu z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95, 82/97 in 5/98) ter izplača na podlagi pogodbe, ki jo skleneta upravičenec in zavod, v katerega je otrok usmerjen.
Z zavodom iz prejšnjega odstavka sklene ministrstvo, pristojno za šolstvo, posebno pogodbo o zagotavljanju sredstev za izplačevanje prevoznih stroškov upravičencem.
13. člen
Pravica do brezplačnega prevoza za osnovnošolske otroke v primeru, ko je otrokovo prebivališče oddaljeno manj kot 4 kilometre od šole, v katero je otrok usmerjen, se v odločbi o usmeritvi praviloma določi otrokom iz točk b), c) in č) prvega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 4. člena, prvega odstavka 6. člena, 7. člena ter 9. člena pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Če pravice do brezplačnega prevoza, ki jo določa peti odstavek 56. člena zakona o osnovni šoli, ni mogoče zagotoviti v okviru organiziranih prevozov šolskih otrok, se povrnitev prevoznih stroškov za otroka obračuna v skladu z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
d) Elementi, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice po drugih predpisih
14. člen
Strokovno mnenje komisije vsebuje tudi elemente, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi s področja socialne varnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, davkov in carin itd., če s temi predpisi ni drugače določeno.
Komisija v strokovnem mnenju opredeli tudi vrsto in stopnjo invalidnosti, če je za to podana pisna zahteva.
2. Odločba o usmeritvi
15. člen
Na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje prve stopnje izda pristojni center za socialno delo odločbo o usmeritvi.
Če strokovno mnenje komisije ni dovolj jasno ali popolno, oziroma če nastane dvom o pravilnosti strokovnega mnenja, sme uradna oseba, ki vodi postopek usmerjanja, od komisije zahtevati, da najkasneje v petnajstih dneh dopolni mnenje oziroma izdela novo mnenje.
16. člen
Če se otroka usmeri v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se v odločbi:
– določi program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja,
– določi vrtec oziroma šolo, v katero bo otrok vključen,
– določi datum vključitve v vrtec oziroma šolo,
– določi rok za preverjanje ustreznosti usmeritve.
V odločbi se lahko, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje za otroka tudi:
– opredeli obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči,
– določijo pripomočki ter prilagoditev prostora in opreme,
– določijo kadrovski pogoji, ki morajo biti zagotovljeni za izvajanje vzgojnega dela oziroma pouka in dodatne strokovne pomoči,
– določi spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku,
– določi, da mora biti število otrok v oddelku, v katerega bo vključen otrok s posebnimi potrebami, manjše od predpisanega najvišjega normativa,
– določi brezplačni prevoz za osnovnošolskega otroka.
17. člen
Če se otroka usmeri v prilagojen ali poseben program, se v odločbi:
– določi program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja,
– določi vrtec, šolo oziroma zavod, v katerega bo otrok vključen,
– določi datum vključitve v vrtec, šolo oziroma zavod,
– določi rok za preverjanje ustreznosti usmeritve.
Če se otroka usmeri v prilagojen program za predšolske otroke, se v odločbi lahko določi tudi brezplačni prevoz za predšolskega otroka.
18. člen
V primeru, da se otroka usmeri v poseben program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialno-varstveni zavod, se v odločbi določi zavod, v katerega se bo otrok vključil, datum vključitve ter datum preverjanja ustreznosti usmeritve.
19. člen
V primeru usmeritve v vzgojni program na podlagi 120. in 121. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 – prečiščeno besedilo, 13/94, 82/94, 26/99, 60/99 in 70/00) izda odločbo center za socialno delo. Pri izdaji odločbe ni potrebno soglasje v skladu s tretjim odstavkom 14. člena zakona.
Zavod sprejme otroka z dnem, ki je določen v odločbi, izjemoma tudi prej, če tako odloči pristojni center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja področje zakonske zveze in družinskih razmerij ali v skladu s kazenskim zakonom.
20. člen
Pristojni center za socialno delo vroči odločbo staršem in vrtcu ter šoli oziroma zavodu, v katerega je otrok usmerjen.
3. Pritožba zoper odločbo o usmeritvi
21. člen
Zoper odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja se lahko starši pritožijo na ministrstvo, pristojno za šolstvo.
Zoper odločbo o usmeritvi v vzgojni program, ki jo izda center za socialno delo na podlagi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, je za odločanje o pritožbi pristojno ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.
22. člen
Za odločanje o pritožbi se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
O pritožbi odloča minister na podlagi strokovnega mnenja komisije druge stopnje.
Strokovno mnenje komisije druge stopnje ni potrebno, kadar gre za pritožbo glede kršitev postopka.
23. člen
Komisija za usmerjanje druge stopnje pripravi strokovno mnenje na podlagi dokumentacije komisije prve stopnje, lastnih ugotovitev in drugih virov, po potrebi pa tudi neposrednega pregleda oziroma opazovanja otroka.
24. člen
Zoper odločbo o usmeritvi, izdano na drugi stopnji je zagotovljeno sodno varstvo.
25. člen
Po pravnomočnosti odločbe vpiše center za socialno delo podatke o otroku s posebnimi potrebami v evidenco o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki jo določa 35. člen zakona.
III. KOMISIJE ZA USMERJANJE
26. člen
Komisije za usmerjanje prve in komisijo za usmerjanje druge stopnje sestavljajo najmanj po en: učitelj oziroma vzgojitelj, zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine, psiholog, socialni delavec ter zdravnik specialist ustrezne specialnosti in defektolog ustrezne specialnosti.
Komisija ima predsednika, namestnika predsednika in člane. Imenuje jo minister, pristojen za šolstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve. Komisija ima lahko več članov s posameznih strokovnih področij.
Če šteje komisija več članov s posameznih strokovnih področij, lahko glede na vrsto posebnih potreb otroka, ki ga obravnava, odloči v sestavi najmanj šestih članov, kot jih določa prvi odstavek tega člena. O tem odloča predsednik komisije.
Kadar se usmerja otroke z motnjami vedenja in osebnosti, v komisiji sodeluje tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo.
Član komisije prve stopnje ne more biti hkrati član komisije druge stopnje.
27. člen
Strokovno mnenje sprejme komisija na seji z večino glasov vseh članov.
Strokovno mnenje podpišejo vsi člani komisije.
Član, ki se ne strinja z mnenjem večine članov, poda svoje mnenje pisno.
Vsak član komisije vodi o svojem delu dokumentacijo, ki se hrani na sedežu komisije.
28. člen
Z aktom o imenovanju komisij se določijo tudi centri za socialno delo oziroma druge institucije, pri katerih delujejo komisije.
Centri za socialno delo oziroma institucije, pri katerih delujejo komisije, skrbijo za administrativno-tehnične zadeve, ki so potrebne za delo komisij.
29. člen
Sredstva za delo komisij, izobraževanje članov za sodelovanje v komisijah, za opravljanje administrativno-tehničnih zadev za komisije ter za materialne in druge stroške za delo komisij, zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.
Za izvajanje nalog iz 1. člena tega navodila sklene Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport s centri za socialno delo posebne pogodbe, na podlagi katerih se jim zagotavljajo potrebna finančna sredstva.
IV. KONČNA DOLOČBA
30. člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-0259/2000
Ljubljana, dne 16. maja 2001.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
Soglašam s Prilogo 1!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje