Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999

Kazalo

3832. Odlok o razglasitvi Območja gradu Šrajbarski turn za kulturni spomenik državnega pomena, stran 12574.

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Območja gradu Šrajbarski turn za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:
– Leskovec pri Krškem – Območje gradu Šrajbarski turn (EŠD 8772),
– Leskovec pri Krškem – Mavzolej Anastazija Gruena (EŠD 10284).
Enota dediščine Mavzolej Anastazija Gruena stoji znotraj enote Območje gradu Šrajbarski turn.
Enoti imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Šrajbarski turn je krajinsko izpostavljen grad, prostorska dominanta prisojnega pobočja Krškega hribovja. Kompleks gradu z renesančno zasnovo sestavljajo grajske pristave in grobnica družine Auersperg ter ostanki baročnega parka. Grad je bil bivališče več zgodovinsko pomembnih oseb.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 300 m od zarisanega območja gradu in njegovih pomožnih zgradb ter ves odprti prostor v širši okolici gradu, na katerem bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepovedana je predelava značilnih tlorisov, gabaritov in pročelij ter značilnih detajlov gradu in na njenem arkadnem dvorišču,
– prepovedana je predelava mavzoleja ali sprememba njegove namembnosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe in po javni cesti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote ter pietetnosti mavzoleja.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov.
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik