Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/1996 z dne 31. 5. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/1996 z dne 31. 5. 1996

Kazalo

1837. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, stran 2363.

Na podlagi 80. člena v povezavi z 111. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96) minister, pristojen za šolstvo, izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se za učence, ki so vpisani oziroma se v skladu s 111. členom zakona o osnovni šoli vpišejo v program življenja in dela osnovne šole, ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje iz razreda v razred.
2. člen
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec razume posredovane učne vsebine in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje učenca pred, med in ob koncu posredovanja novih učnih vsebin.
Preverjanje znanja pred posredovanjem novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju učenčevega predznanja.
Preverjanje znanja med učnim procesom je namenjeno ugotavljanju učenčevega razumevanja posredovanih učnih vsebin ter analiziranju in odpravljanju vzrokov, zaradi katerih učenec te vsebine slabo razume ali jih ne razume.
Preverjanje znanja, ki poteka ob koncu posredovanja novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju, kako učenec razume celoto posredovanih učnih vsebin.
Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja, ki se opravi po preverjanju znanja in utrjevanju učnih vsebin.
II. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV
3. člen
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
– spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
– upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja glede na učne vsebine in razred,
– daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,
– omogoča učencu kritični premislek in
– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
4. člen
Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Javnost ocenjevanja se zagotavlja zlasti:
– s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
– z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
– s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
– tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke,
– z določitvijo načina in datumov oziroma rokov ocenjevanja,
– s predstavitvijo obsega učne snovi, ki se ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju.
5. člen
Postopki za ocenjevanje učenčevega znanja so lahko individualni ali skupinski.
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori, pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo ter nastopi učencev.
6. člen
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje sproti, skozi vse ocenjevalno obdobje.
Učenčevo znanje se oceni najmanj dvakrat v posameznem ocenjevalnem obdobju, od tega najmanj enkrat ustni odgovor, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče.
Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena le ena ura tedensko, se lahko učenčevo znanje v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni samo enkrat.
7. člen
Učenčevo znanje na podlagi pisnih izdelkov se lahko oceni največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. O tem mora biti učenec seznanjen vsaj teden dni prej.
Če je več kot tretjina pisnih izdelkov učencev oddelka ocenjenih negativno, se ocenjevanje ponovi. Učitelj mora ugotoviti vzroke za neuspeh in o tem obvestiti učence, razrednika, ravnatelja in starše.
Za učenca, ki je bil pri prvem ocenjevanju ocenjen pozitivno, velja višja od obeh ocen.
8. člen
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov učenčevo znanje oceniti takoj, pri ocenjevanju pisnih izdelkov pa najkasneje v enem tednu.
Oceno iz posameznega predmeta mora učitelj takoj, ko učenca oceni, vpisati v ustrezno dokumentacijo.
9. člen
Znanje učencev v osnovni šoli se ocenjuje s številčnimi in besednimi ocenami.
Številčne ocene so: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1).
Besedne ocene so: zelo uspešno (zu), uspešno (u) in manj uspešno (mu).
Z besednimi ocenami se ocenjujejo telesna, glasbena, likovna in tehnična vzgoja ter gospodinjstvo.
Vedenje učencev se ne ocenjuje.
V prvem ocenjevalnem obdobju prvega razreda se učenčevo znanje ne ocenjuje. Učitelj spremlja in ugotavlja napredek učenca in o tem sproti obvešča starše.
10. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko učitelji, v skladu s sklepom Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje z dne 6. 7. 1995 nadaljujejo z opisnim ocenjevanjem v prvem in drugem razredu ter z opisnim in številčnim ocenjevanjem v tretjem razredu osnovne šole.
Z opisno oceno učitelj razčleni obseg in kakovost učenčevega znanja in spretnosti ter druge sestavine, ki jih vključuje nacionalni obrazec za opisno ocenjevanje.
V tretjem razredu učitelj med šolskim letom postopoma prehaja iz opisnega na številčno ocenjevanje. Ob koncu šolskega leta so učenci ocenjeni le s številčnimi ocenami.
11. člen
Ob koncu pouka v šolskem letu se oceni učenčev splošni uspeh.
Učenčev splošni uspeh je lahko: odličen, prav dober, dober, zadosten in nezadosten.
Učenčev splošni uspeh pri razrednem pouku oceni razrednik ob sodelovanju učencev oddelka. Učenčev splošni uspeh pri predmetnem pouku oceni učiteljski zbor oddelka na predlog razrednika, ki predlog oblikuje ob sodelovanju učencev oddelka.
Učenčev splošni uspeh se določi ob upoštevanju ocen pri vseh predmetih. Upošteva se tudi učenčevo prizadevanje pri delu, njegov odnos do obveznosti v šoli in aktivno sodelovanje v interesnih in drugih dejavnostih. Ocena splošnega uspeha se ne sme izračunati le aritmetično na podlagi ocen iz posameznih predmetov.
Splošni uspeh učenca, ki ima popravni, razredni ali predmetni izpit na predlog razrednika določi učiteljski zbor oddelka po opravljenem izpitu.
Pri opisnem ocenjevanju učencev prvega in drugega razreda v skladu z določili 10. člena tega pravilnika se učenčev splošni uspeh ne ocenjuje.
12. člen
Učenčevo znanje pri posameznem predmetu ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
13. člen
Učenci ob koncu osmega razreda lahko opravljajo skupinsko preverjanje znanja iz slovenskega jezika in matematike, na narodno mešanih območjih pa iz slovenskega ali iz italijanskega oziroma madžarskega jezika in matematike.
Uspeh pri skupinskem preverjanju znanja se upošteva pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik nadaljnjega izobraževanja v primeru omejitve vpisa.
14. člen
Učenec, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje.
III. OBVEŠČANJE O USPEHU UČENCEV
15. člen
Osnovna šola mora ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvestiti o učenčevem učnem uspehu. V prvem razredu je obvestilo o učenčevem učnem uspehu med šolskim letom lahko samo ustno. Če obvestila o učenčevem učnem uspehu staršem ni mogoče posredovati ustno, mora razrednik pisno obvestiti starše o njegovem uspehu.
16. člen
Osnovna šola izda ob koncu šolskega leta učencem izkaz s številčnimi in besednimi ocenami in oceno splošnega uspeha.
Učencem katerih znanje se v skladu z določili 10. člena tega pravilnika ocenjuje opisno, izda šola ob koncu prvega in drugega razreda spričevalo z opisnimi ocenami, učencem tretjega razreda pa izkaz s številčnimi in besednimi ocenami ter oceno splošnega uspeha.
IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED
17. člen
Učenec praviloma napreduje v višji razred.
Učenec, ki napreduje z negativnimi ocenami, opravi razred in ima zadosten splošni učni uspeh. Učenec ne napreduje v višji razred, če ima dve leti zapovrstjo negativno oceno iz istega predmeta.
18. člen
Razred ponavlja učenec, ki si tudi z dopolnilnim poukom in drugimi oblikami individualne pomoči ni pridobil znanja, potrebnega za napredovanje v višji razred in ki je bil ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov ter ima negativen splošni uspeh. O ponavljanju odloči učiteljski zbor osnovne šole na podlagi pisne strokovne obrazložitve razrednika.
Na zahtevo staršev lahko učenec ponavlja razred tudi zaradi slabšega splošnega uspeha, bolezni ali drugih opravičljivih razlogov.
O opravičljivosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča učiteljski zbor osnovne šole.
19. člen
Učenec osmega razreda, ki je ob koncu pouka v šolskem letu ali pri opravljanju razrednega oziroma predmetnih izpitov, ocenjen z negativno oceno, lahko opravlja iz teh predmetov popravni izpit. Popravni izpit lahko večkrat opravlja do konca koledarskega leta, v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan, kasneje pa kot odrasel.
20. člen
Na predlog razrednika oziroma učenčevih staršev lahko učiteljski zbor oddelka odloči, da se ob koncu ocenjevalnega obdobja ne oceni učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov dlje časa ni bil pri pouku in zato bistveno oviran pri šolskem delu.
Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel obiskovati pouka, je lahko neocenjen tudi ob koncu pouka v šolskem letu iz vseh ali iz posameznih predmetov. V tem primeru lahko učenec do konca šolskega leta opravlja izpite iz vseh predmetov (razredni izpit) ali izpit iz predmetov, pri katerih ni bil ocenjen (predmetni izpit).
O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča učiteljski zbor na podlagi predloga razrednika in staršev.
Če učenec ne opravlja razrednega oziroma predmetnih izpitov, ponavlja razred.
21. člen
Učenec opravlja razredni izpit, predmetne in popravne izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan.
Na isti dan lahko učenec opravlja izpita iz največ dveh predmetov.
22. člen
Razredni izpit, predmetne in popravne izpite opravlja učenec pred izpitno komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole izmed učiteljev šole.
23. člen
Razredni izpit, predmetni in popravni izpiti so ustni in pisni ali samo ustni.
Ustni in pisni izpit se opravlja pri predmetih, pri katerih je z učnim načrtom predpisano ocenjevanje na podlagi pisnih nalog, pri drugih predmetih je izpit samo ustni.
Pisni del izpita traja praviloma eno učno uro, ustni del izpita lahko traja največ 20 minut za posamezni predmet.
24. člen
Teme za pisni del oziroma vprašanja za ustni del izpita določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita.
Teme in vprašanja za posamezni izpit morajo biti v skladu z učnim načrtom predmeta za razred, v katerem učenec opravlja izpit.
25. člen
Če učenec iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, lahko ponovno opravlja izpit v roku, ki ga določi ravnatelj osnovne šole.
26. člen
Učenec osnovne šole opravlja popravne izpite, predmetne izpite in razredni izpit v času, ki je določen s pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole.
27. člen
Osnovna šola podrobneje uredi časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.
28. člen
Učenec, ki pri učenju dosega nadpovprečne rezultate, lahko na predlog staršev, razrednika ali šolske svetovalne službe prej kot v osmih letih končna osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.
Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.
V. UGOVOR NA OCENO
29. člen
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
Če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni. Ocena komisije je dokončna.
30. člen
Med šolskim letom lahko razrednik sam ali na predlog skupnosti učencev oddelka zahteva, da učiteljski zbor oddelka preveri ustreznost ocene učenca. Če učiteljski zbor ugotovi, da je predlog utemeljen, določi način preverjanja njegove ustreznosti.
Preverjanje ustreznosti ocene pri svojem predmetu lahko zahteva tudi učitelj.
VI. OCENJEVANJE ZNANJA ODRASLIH V OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU
31. člen
Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se v skladu s programom osnovne šole za odrasle uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja odraslih v osnovni šoli, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
32. člen
Znanje odraslih se ocenjuje z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega ocenjevanja znanja ali z opravljanjem izpitov.
33. člen
Izpiti za odrasle so: razredni izpiti, izpiti iz posameznih predmetov za en ali za več razredov skupaj in popravni izpiti.
Posamezni izpit iz prejšnjega odstavka se opravlja in ocenjuje kot enoten izpit, ne glede na to ali izpit obsega vsebino posameznega predmeta enega ali več razredov.
34. člen
Odrasli opravljajo izpit v osnovni šoli, na kateri so se prijavili k izpitu.
35. člen
Izpite za odrasle lahko opravljajo tudi občani, ki so si pridobili ustrezna znanja s samoizobraževanjem.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Nacionalne obrazce za opisno ocenjevanje določi minister na predlog Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, najkasneje do septembra 1997.
Do sprejema nacionalnih obrazcev za opisno ocenjevanje učitelji v razredih, v katerih se v skladu s sklepom Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje z dne 6. 7. 1995 ocenjuje opisno, uporabljajo obrazce, ki so bili pripravljeni v okviru projekta opisno ocenjevanje v nižjih razredih osnovne šole.
37. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe pravilnika o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 1/82 in 38/89).
38. člen
Ta pravilnik začne veljati s 1. septembrom 1996.
Št. 603-29/96
Ljubljana, dne 28. maja 1996.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister za šolstvo in šport

AAA Zlata odličnost