Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2010 z dne 12. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2010 z dne 12. 7. 2010

Kazalo

3062. Odlok o koncesiji za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Idrija, stran 8245.

Na podlagi 32., 33., 34. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 94/08) in 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01, 33/01, 135/04, 52/06, 104/09) je Občinski svet Občine Idrija na 27. seji dne 1. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Idrija
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet koncesijskega akta)
(1) Odlok o koncesiji za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za naslednje obvezne lokalne gospodarske javne službe na območju Občine Idrija:
1. oskrba s pitno vodo;
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;
3. zbiranje komunalnih odpadkov;
4. prevoz komunalnih odpadkov;
5. obdelava mešanih komunalnih odpadkov;
6. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
7. urejanje in čiščenje javnih površin;
8. vzdrževanje občinskih javnih cest;
9. urejanje pokopališč.
(2) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih o načinu izvajanja posameznih gospodarskih javnih služb ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba je ena ali več obveznih oziroma izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka (v množini so to vse gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka);
– koncedent je Občina Idrija;
– koncesija je koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
3. člen
(enotnost koncesijskega razmerja in izjema)
(1) V Občini Idrija (v nadaljevanju: občina) se gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka izvajajo s podelitvijo koncesije. Koncesije gospodarskih javnih služb sestavljajo eno koncesijsko razmerje.
(2) Koncesijsko razmerje nastane in preneha le hkrati za vse gospodarske javne službe, razen v primeru iz druge alinee prvega odstavka 47. člena tega odloka (odvzem).
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka lahko prenese občinski svet na predlog župana z odlokom izvajanje dejavnosti iz 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 1. člena na njihovem območju na ožje dele občine (krajevne skupnosti). Župan poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta pristojnega organa druge samoupravne lokalne skupnosti, na katero se prenaša izvajanje dejavnosti. Odlok mora vsebovati natančno določitev pravic in obveznosti občine in krajevne skupnosti. Smiselno enak postopek se izvede tudi v primeru spremembe ali odvzema.
2. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
4. člen
(vsebina gospodarskih javnih služb)
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemajo gospodarske javne službe iz 1. člena določajo zakon, odloki o dejavnosti posamezne gospodarske javne službe in drugi predpisi.
3. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
5. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka na celotnem območju, določenem za izvajanje posamezne gospodarske javne službe,
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju koncesionirane gospodarske javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja gospodarskih javnih služb, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarskih javnih služb na celotnem območju, določenem za izvajanje posamezne gospodarske javne službe.
6. člen
(pogoji izvajanja gospodarskih javnih služb)
Pogoji izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so predmet te koncesije so določeni v odlokih o dejavnosti gospodarskih javnih služb in v tem odloku.
7. člen
(območje izvajanja)
(1) Gospodarske javne službe iz 1. do 8. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka se izvajajo na celotnem območju Občine Idrija kolikor odloki o dejavnosti posamezne gospodarske javne službe iz 1. člena ne določajo drugače.
(2) Gospodarska javna služba iz 9. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka se izvaja na območju pokopališča v mestu Idrija.
8. člen
(uporabniki)
(1) Uporabnike storitev posamezne gospodarske javne službe iz 1. člena določajo odloki o dejavnosti teh gospodarskih javnih služb.
(2) Uporabniki storitev gospodarskih javnih služb iz 7. in 8. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka so vsi uporabniki javnih površin v občini.
(3) Uporabniki storitev gospodarske javne službe iz 9. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka so predvsem najemniki grobnih prostorov.
9. člen
(uporaba javnih dobrin)
(1) Storitve gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev gospodarskih javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb (5. člen ZGJS) in odloki o dejavnosti posamezne gospodarske javne službe, za uporabnike obvezna.
10. člen
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebah mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti.
(2) Koncesionar mora pri naročilih na infrastrukturnem področju (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda …) in pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (subvencionirana gradnja …) tretjim osebam oziroma kolikor koncesionar sam izpolnjuje pogoje za javnega naročnika, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
4. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
11. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, ki so predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in tem odlokom.
12. člen
(dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarskih javnih služb;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, posedovati (upravljati) in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– voditi evidence in katastre v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarskih javnih služb, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
13. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije, da se lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarskih javnih služb;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarskih javnih služb na območju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
14. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja uporabe vseh storitev gospodarskih javnih služb;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– do zagotovljenih cen storitev;
– uporabljati storitve gospodarskih javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarskih javnih služb;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(2) Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev gospodarske javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
15. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarskih javnih služb;
– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarskih javnih služb;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarskih javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.
5. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
16. člen
(status koncesionarja)
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo).
17. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
1. da je registriran, oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje gospodarskih javnih služb (registracijo podjetja, obrtno dovoljenje …);
2. da lahko s polnim delovnim časom zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
3. da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarskih javnih služb za njihovo izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj eno osebo s strokovno izobrazbo VI. ali višje stopnje in vsaj tremi leti delovnih izkušenj pri izvajanju dejavnosti, ki so predmet koncesije;
4. da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju Občine Idrija, oziroma, ne glede na sedež poslovnega prostora na drugačen način dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost;
5. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarskih javnih služb;
6. da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
7. da zagotavlja interventno izvajanje gospodarskih javnih služb ob vsakem času;
8. da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
9. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz druge do osme alinee tega člena;
10. da je finančno in poslovno usposobljen;
11. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti utegne povzročiti državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
12. da predloži program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, skladen s 17. členom Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), program oskrbe s pitno vodo, skladen s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) in program ločenega zbiranja odpadkov, skladen z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01);
13. da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo, določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Če je koncesionar pravna oseba, mora imeti najmanj 250.000,00 eurov osnovnega kapitala in najmanj 1 mio eurov celotnega lastnega kapitala. Smiselno enako velja tudi v primeru fizičnih oseb in drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljski vložki niso izraženi v osnovnem kapitalu.
(3) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
6. JAVNA POOBLASTILA
18. člen
(vodenje katastra gospodarskih javnih služb)
(1) Vodenje katastra gospodarskih javnih služb je sestavni del gospodarske javne službe, če koncesionar nima že skladno z odloki, ki urejajo dejavnost posamezne javne službe, javnega pooblastila za njegovo vodenje.
(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba.
(3) Katastri posameznih gospodarskih javnih služb z vsemi zbirkami podatkov so last Občine Idrija in se vodijo skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in jih je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu.
(4) Katastri morajo biti vodeni ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa jih mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in kolikor z odloki o dejavnosti posamezne gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.
19. člen
(druga javna pooblastila)
(1) Pri izvajanju gospodarske javne službe iz 1. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja dejavnost te gospodarske javne službe, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. Kolikor to ni v nasprotju z zakonom, ima koncesionar javno pooblastilo tudi za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, in sicer k prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, k začasnemu priključku, za priključitev na javno vodovodno omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno vodovodno omrežje, za posege v obstoječe in predvidene varovalne pasove vodnih virov, ki jih uporablja, ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javnega vodovoda, če je tako določeno s predpisi.
(2) Pri izvajanju gospodarske javne službe iz 2. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. Kolikor to ni v nasprotju z zakonom, ima koncesionar javno pooblastilo tudi za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, in sicer: k prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje, za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.
(3) Pri izvajanju gospodarskih javnih služb iz 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. Izvajalec ima glede na potrebe izvajanja gospodarskih javnih služb in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, tudi javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom, in sicer k prostorskim aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(4) Kolikor takšno pooblastilo nanj prenese pristojni občinski organ, ima pri izvajanju gospodarskih javnih služb iz 7. in 8. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka koncesionar javno pooblastilo tudi za določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec. Naloge pristojnega organa, ki se lahko na predlog pristojnega organa s pooblastilom občinskega sveta in v skladu z zakonom v obliki posebnega odloka, delno ali v celoti prenesejo na izvajalce rednega vzdrževanja občinskih cest, so vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije), izdelava strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov, izvajanje postopkov za oddajanje del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika, vodenje postopkov za določitev mej javne ceste, organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov, spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju občine, naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih ter izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih.
(5) Pri izvajanju gospodarske javne službe iz 9. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka ima koncesionar javno pooblastilo, da po predhodnem soglasju župana sprejme splošne pogoje poslovanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe.
7. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNOFINANČNA DOLOČILA
20. člen
(viri financiranja)
(1) Gospodarska javna služba iz 1. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka se financira s ceno storitev gospodarske javne službe, plačilom stroškov za priključitev na javno vodovodno omrežje, iz sredstev koncesionarja, če je tako določeno s posebno pogodbo med koncedentom in koncesionarjem, z drugimi storitvami gospodarske javne službe, s plačilom uporabnikov za izvajanje javnih pooblastil, če je s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe določeno, da so ti prihodki prihodki gospodarske javne službe, predpisanimi taksami, iz proračunov ter z drugimi viri v skladu z odločitvami koncendenta. Proračunsko financiranje gospodarske javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon. Cena storitev gospodarske javne službe se določi skladno z določbami iz odloka, ki ureja dejavnost te gospodarske javne službe in je sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil. Druge vire predstavljajo tudi sredstva iz projektov za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, izven sfere koncesionarja in del prihodkov iz storitev, izvedenih z infrastrukturo in opremo, s katero se izvajajo gospodarske javne službe.
(2) Gospodarska javna služba iz 2. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka se financira iz plačil uporabnikov za storitve gospodarske javne službe, plačila stroškov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, drugih plačil uporabnikov za storitve gospodarske javne službe in izvajanje javnih pooblastil, če je s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe določeno, da so ti prihodki prihodki gospodarske javne službe, sredstev občinskega proračuna, sredstev državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda ter sredstev koncesionarja, če je tako določeno s posebno pogodbo med koncedentom in koncesionarjem. Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
(3) Gospodarske javne službe iz 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka se financira iz plačil uporabnikov storitev gospodarske javne službe, od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, s plačilom uporabnikov za izvajanje javnih pooblastil, če je s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe določeno, da so ti prihodki prihodki gospodarske javne službe, iz proračuna občine, sredstev državnega proračuna in državnih skladov, sredstev koncesionarja, če je tako določeno s posebno pogodbo med koncedentom in koncesionarjem, ter iz drugih virov. Cene storitev se določijo skladno z odlokom, ki ureja dejavnost gospodarskih javnih služb in se za posamezne gospodarske javne službe pri kalkulaciji in na računih oblikujejo ločeno. Prav tako se ločeno prikazujeta strošek okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in strošek finančnega jamstva za zaprtje odlagališča in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča. Druge vire predstavljajo tudi sredstva iz projektov za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, izven sfere koncesionarja in del prihodkov iz storitev, izvedenih z infrastrukturo in opremo, s katero se izvajajo gospodarske javne službe.
(4) Gospodarski javni službi iz 7. in 8. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka se financirata iz proračuna občine v skladu z letnim planom teh gospodarskih javnih služb in iz drugih virov. Plačila koncedenta morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev, pri čemer višina plačil ne sme biti fiksna.
(5) Gospodarska javna služba iz 9. točke prvega odstavka 1. člena tega odloka se financira iz plačila za pridobitev grobnih prostorov, najemnin za grobne prostore, s plačilom uporabnikov za izvajanje javnih pooblastil, če je s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe določeno, da so ti prihodki prihodki gospodarske javne službe, proračuna in drugih virov. Plačila za pridobitev grobnih prostorov in plačila ter najemnine so prihodek koncesionarja in so diferencirane po vrstah in velikosti grobnih prostorov.
(6) Cene storitev gospodarskih javnih služb so lahko različne za različne uporabnike v primerih, ko to dopušča Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) oziroma predpis, ki bi navedeni pravilnik nadomestil.
(7) Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo.
21. člen
(izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje)
(1) Kolikor odloki o dejavnosti posamezne gospodarske javne službe ne določajo drugače, se izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje za posamezno gospodarsko javno službo določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določeni na državni ravni.
(2) O spreminjanju tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene gospodarske javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
(3) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.
22. člen
(koncesijska dajatev)
(1) Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev za izvajanje gospodarskih javnih služb.
(2) Koncesijska dajatev se določa v obliki deleža od neto fakturirane vrednosti plačil za storitve gospodarskih javnih služb, plačuje pa se za gospodarske javne službe, določene na podlagi javnega razpisa v koncesijski pogodbi.
23. člen
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Za izvajanje gospodarskih javnih služb je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarskih javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarskih javnih služb in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarskih javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
24. člen
(ločeno računovodstvo)
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnosti, za katere je sklenil koncesijsko pogodbo, tudi izven obsega, določenega v tej koncesijski pogodbi ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja oziroma bo omenjeni zakon nadomestil, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
8. JAVNI RAZPIS
25. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje gospodarske javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti prijaviteljem vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
26. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 17. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
27. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
1. ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, ter kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višnja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo minimalne zahteve;
2. finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve;
3. dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisanih gospodarskih javnih služb;
4. druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo ekonomsko korist za koncedenta;
5. druge ponujene ugodnosti, ki pomenijo socialno korist za koncedenta;
6. ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje razpisanih gospodarskih javnih služb;
7. cena opravljene storitve.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. V odvisnosti od posameznega merila se prijava vrednoti po posamezni gospodarski javni službi in skupno za vse gospodarske javne službe.
9. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
28. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
29. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo prijav ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Član strokovne komisije ne sme biti poslovno ali sorodstveno povezan s ponudniki ali z zaposlenimi pri ponudnikih, kar morajo pisno potrditi. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere enega koncesionarja. Izbira koncesionarjev po posameznih sklopih (gospodarskih javnih službah) ni možna.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
30. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan in o sklenitvi obvesti občinski svet.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
31. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
32. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 2 leti od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajata koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
33. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
10. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
34. člen
(nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor)
(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarskih javnih služb ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o dejavnosti gospodarskih javnih služb in koncesijski akt.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
35. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster gospodarskih javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
36. člen
(letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila)
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za posamezno javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju posamezne gospodarske javne službe, najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 31. 3. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Letno poročilo mora poleg vsebine, določene z odloki dejavnosti posameznih gospodarskih javnih služb in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
37. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
38. člen
(obveščanje o kapitalskih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori in če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
11. PRENOS KONCESIJE
39. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
12. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
40. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
(2) Zaradi enotnosti koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne službe, ki so predmet koncesije, hkrati, razen v primeru iz druge alinee prvega odstavka 47. člena (odvzem).
41. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
42. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
43. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen sum, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave zavrnjen, če se likvidacijski postopek ustavi, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
44. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
45. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
46. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
47. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v roku iz drugega odstavka 32. člena,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarskih javnih služb. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
48. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarskih javnih služb ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
13. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
49. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarskih javnih služb ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste gospodarske javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale gospodarske javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja gospodarske javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
50. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
14. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
51. člen
(uporaba prava in pristojnost sodišča)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije in pristojnost sodišča po kraju izvajanja gospodarskih javnih služb.
52. člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
15. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(objava javnega razpisa)
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
54. člen
(pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca)
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja gospodarske javne službe, ki so predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcem, namenjenim opravljanju gospodarskih javnih služb, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
V primeru prenosa opravljanja gospodarske javne službe, od izvajalca, ki na območju občine opravlja gospodarske javne službe na krajevne skupnosti, za krajevne skupnosti ne veljajo določbe prejšnjega odstavka tega člena.
55. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi sistemov oskrbe s pitno vodo, za katere se podeljuje koncesijo (Uradni list RS, št. 71/96), 44. člen ter členi od 47 do 75 Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Idrija in o koncesijskem razmerju (Uradni list RS, št. 15/09) in 3. člen Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Idrija (Uradni list RS, št. 11/97) v delu, v katerem ta člen določa, da upravlja s pokopališčem v Idriji javno podjetje Komunala Idrija ter 7., 9., 10., 11. in 12. člen Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Idrija.
Odloki iz prejšnjega odstavka prenehajo veljati tudi v delu, v katerem so ti odloki po svoji vsebini koncesijski akt.
56. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 014-0002/2010
Idrija, dne 1. julija 2010
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.