Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2010 z dne 9. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2010 z dne 9. 7. 2010

Kazalo

3041. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, stran 8195.

Na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 - ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ
1. člen
V Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »alternativa brez investicije« ali ničelna varianta ne vključuje investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Je osnovno izhodišče pri oceni projekta, katere namen je primerjati stroške in koristi v pogojih s projektom in brez njega;
2. »alternativa z investicijo« vključuje projekcije stroškov in koristi izbrane variante;
3. »analiza izvedljivosti« je analitični proces, s katerim se preverjajo ključne omejitve posameznih variant projekta ter s tem povezane rešitve s tehničnega, ekonomskega, pravnega in organizacijskega vidika ter ugotovi, če je projektni predlog dejansko izvedljiv. Strokovne podlage predstavljajo pomembno osnovo za izbor optimalne variante;
4. »analiza občutljivosti« je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi;
5. »analiza stroškov in koristi« je metoda, s katero ovrednotimo čim več stroškov in koristi projekta v denarnih enotah in vključuje tudi tiste stroške in koristi, za katere trg ne zagotavlja primerne cene. Je pomemben pripomoček za odločanje o investicijah;
6. »analiza stroškovne učinkovitosti« primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja istega ali podobnih rezultatov. Običajno se stroški izračunavajo na enoto koristi, pri čemer ni nujno, da se koristi izrazijo v denarnih enotah ali z drugo ekonomsko vrednostjo;
7. »analiza tveganj« je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pričakovanih dosežkov; če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganja razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, narodnogospodarska, družbenokulturna in druga tveganja);
8. »analiza vplivov« je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (kot na primer na zaposlovanje, konkurenčnost); ocene morajo biti izražene v merljivih enotah, tako da jih bo mogoče povezati s problemi, ki so povzročili nujnost izvedbe teh projektov in ukrepov;
9. »celovit projekt« sestavlja več investicijskih projektov, od katerih je vsak tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota, ki dosega cilje v okviru skupnega namena. V tako skupino spadajo projekti, ki izpolnjujejo določene pogoje, kot na primer: so na istem območju ali vzdolž istega transportnega koridorja, dosegajo skupen merljiv cilj, so del splošnega načrta za to področje ali koridor;
10. »diskontiranje« je postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje;
11. »diskontna stopnja« je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom. Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov in koristi v primerjavi s sedanjimi;
12. »družbena diskontna stopnja« kaže družbeni pogled na to, kako se ovrednotijo prihodnje koristi in stroški v primerjavi s sedanjimi. Kadar kapitalski trg ni popoln, se lahko razlikuje od finančne diskontne stopnje;
13. »ekonomska analiza« je skupno ime za ovrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi v družbi. Utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, razvojnogospodarskega in socialnega vidika;
14. »ekonomska doba investicije« je obdobje, za katero ugotavljamo in analiziramo učinke investicije in zajema čas od začetka investicije do izvedbe ter poskusnega obratovanja in čas trajanja rednega obratovanja s predpisano standardno kakovostjo;
15. »ekonomska interna stopnja donosnosti« je kazalnik družbenoekonomske donosnosti projekta, ko se v izračunih ekonomske ocene uspešnosti projekta vrednosti ocenijo z obračunskimi cenami;
16. »faza projekta« je funkcionalno, tehnično-tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt iz 37. točke tega člena. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
17. »finančna analiza« je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoča natančnejše napovedovanje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov. Omogoča, da:
a) preverjamo in zagotovimo uravnoteženje denarnih tokov (zagotovimo finančno pokritost izdatkov z viri),
b) izračunamo kazalnike finančnih učinkov investicijskega projekta;
18. »finančna interna stopnja donosnosti« je kazalnik finančnotržne donosnosti projekta, pri čemer se v izračunih finančne ocene uspešnosti projekta vrednosti izrazijo z dejanskimi tržnimi cenami;
19. »interna stopnja donosnosti« je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. Interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov predlaganega projekta;
20. »investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;
21. »investicijski projekt« je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri za pridobivanje koristi;
22. »investicijski stroški« so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt in jih investitor oziroma investitorji namenijo za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe, izobraževanje in usposabljanje ter druge izdatke za blago in storitve, vključno odškodnine, ki so neposredno vezane na investicijski projekt in tudi obratna sredstva (kadar so potrebna);
23. »investicijsko vzdrževanje« zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih, in jih je treba načrtovati vnaprej; pri gradbenih objektih na primer pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, obrtniških in drugih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike in tehnologije, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza;
24. »investitor ali soinvestitor« je pravna oseba, ki je opredeljena v investicijski dokumentaciji in po dokončanju projekta praviloma prevzame premoženje v lastništvo in/ali upravljanje ter vzdrževanje;
25. »količnik relativne koristnosti« je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo vrednostjo stroškov;
26. »minimalna alternativa« vsebuje projekcije stroškov in koristi za zagotavljanje najnujnejše potrebne ravni zmogljivosti in kakovosti pri doseganju rezultatov v ekonomski dobi investicijskega projekta. Vključuje le tiste investicijske stroške, ki so potrebni za nujne izboljšave z namenom, da bi se izognili motnjam ali sankcijam (na primer: prilagajanje predpisom);
27. »multikriterijska analiza« je način ocenjevanja z več merili, s katerim zajamemo cilje investicije z različnih vidikov ter vsakemu določimo utež, da jih je mogoče izmeriti; glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih in drugih meril dobimo enotno oceno različnih ciljev projekta, na podlagi katere lahko razvrstimo predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta;
28. »neto sedanja vrednost« je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije;
29. »nosilec državnega prostorskega načrta« je ministrstvo ali investitor projekta, ki v imenu več predlagateljev projektov z različnih področij opravlja naloge usklajevanja pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije v postopku priprave državnega prostorskega načrta za celovit projekt; določen je s strani vseh resorjev, ki s svojimi projekti sodelujejo pri pripravi takega državnega prostorskega načrta;
30. »obračunske cene« ali pripisane cene so oportunitetni stroški blaga in storitev, ki se običajno razlikujejo od dejanskih tržnih in predpisanih cen. Uporabljajo se pri ekonomski analizi projekta;
31. »ocena vrednosti projekta« so investicijski stroški z upoštevanjem davka na dodano vrednost in drugi izdatki, ki jih pri načrtovanju ocenimo na podlagi predračunov in drugih predpisanih strokovnih ocen ter analiz; vsebuje upravičene stroške in vse preostale stroške oziroma izdatke, potrebne za izvedbo projekta;
32. »ocenjevanje« je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno (ex-ante) analizo predlaganega investicijskega projekta, ki opredeljuje njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja; vsebuje finančno ter ekonomsko oceno kakor tudi presojo ustreznosti tehnično-tehnoloških, prostorskih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta; namen je izbira projektov, ki bodo (največ) prispevali k trajnostnemu razvoju družbe in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;
33. »odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta« je oseba, ki jo v ta namen imenuje investitor;
34. »posodobitev« je izvedba del na obstoječih objektih, opremi, napravah ali nadgradnja programske opreme, s katerimi se ob upoštevanju napredka tehnike, tehnologije in drugih razvojnih dosežkov dopolni - dogradi ali poveča njihova zmogljivost ali zmogljivost posameznih sklopov;
35. »potrjen investicijski projekt« je investicijski projekt, za katerega je izdelana predpisana investicijska dokumentacija, ki jo investitor na podlagi predhodnega vrednotenja oceni in potrdi s sklepom;
36. »program« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;
37. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
38. »projektna dokumentacija« je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravanega in izvedenega projekta; pri gradnji obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del). Je ena ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije;
39. »projektni cikel« zajema načrtovanje, izvedbo in obratovanje - vključno z zapiranjem;
40. »relativna neto sedanja vrednost« je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški;
41. »rekonstrukcija« je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, opreme ali naprav in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost, zunanji videz in namembnost objekta, opreme ali naprav, spreminjajo pa se konstrukcijski deli, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave;
42. »stalne cene« so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraševanjem), ki se preverjajo v analizi občutljivosti;
43. »tekoče cene« so cene, kakršne pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo učinke splošne rasti cen (inflacije); pri analizi delno realiziranih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene investicije na podlagi situacij oziroma obračunov del in drugih računov;
44. »tekoče vzdrževanje« pomeni sprotno (redno) nego, zamenjavo manjših delov in popravila manjših vrednosti, da bi se preprečile večje okvare, stroški pa se obračunavajo sproti in v dejanski višini ter nastajajo praviloma vsako obračunsko obdobje (vsako poslovno leto);
45. »učinkovitost« je zmožnost, da se pričakovani rezultati dosežejo s primerno višino stroškov; pomeni najboljše mogoče razmerje med koristmi in stroški;
46. »udeleženci pri pripravi ter obravnavi investicijske dokumentacije« so strokovnjaki, ki pripravljajo, vodijo, spremljajo in nadzirajo izvajanje investicijskih projektov, ter zunanji izdelovalci investicijske dokumentacije;
47. »upravičeni stroški« so tisti del stroškov, ki so osnova za izračun (so)financerskega deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu;
48. »upravljavec investicije« je pravna oseba, ki upravlja izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov, sodeluje pa tudi pri načrtovanju in izvedbi investicije;
49. »uspešnost« je zmožnost doseganja zastavljenih ciljev projekta ali programa;
50. »varianta« je različica investicije, ki se od drugih razlikuje po eni ali več lastnostih, kot na primer: lokaciji, tehnično-tehnološki rešitvi, obsegu, vrstah in strukturi virov financiranja, trajanju izvedbe;
51. »vrednotenje« je presojanje o upravičenosti projekta ali programa ter temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih rezultatov in učinkov s pridobljenimi podatki iz preteklih, že izvedenih vrednotenj. Vrednotenje poteka v celotnem projektnem ciklu, saj ga izvajamo v fazi načrtovanja (ex-ante), izvedbe ter delovanja oziroma obratovanja (ex-post), in sicer:
a) predhodno vrednotenje je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje investicijske odločitve z namenom izbire najboljše variante z družbenoekonomskega in finančnega vidika. Je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev;
b) sprotno vrednotenje vsebuje ocene, ki izhajajo iz spremljanja izvedbe projekta. Preverjanje poteka z namenom, da bi po potrebi prilagodili ali preusmerili aktivnosti;
c) poznejše oziroma naknadno vrednotenje se izvaja določeno obdobje po zaključku projekta. Pomeni preverjanje doseženih rezultatov in učinkov v primerjavi z zastavljenimi cilji projekta;
52. »začetek izvedbe« je določen z dnem podpisa sklepa o začetku postopka javnega naročila za izbor izvajalca oziroma izvajalcev investicijskega projekta.«.
2. člen
V prvem odstavku 4. člena se za besedo »vključenim« doda besedilo »in posebej prikazanim«.
V tretjem odstavku se besedilo »načrt investicijskega vzdrževanja, načrt nabav z obrazložitvami, in podobno« nadomesti z besedilom »investicijskega vzdrževanja, izobraževanja in podobno«.
3. člen
V 5. členu se v tretji alinei 2. točke beseda »stanja« nadomesti z besedilom »stroškov in koristi v pogojih«, v drugi alinei 3. točke pa se črta besedilo »in tehnično-tehnološka«.
4. člen
V 8. členu se besedilo »skupaj z ministrom, pristojnim za razvoj,« črta.
5. člen
V prvem odstavku 10. člena se v 1. točki za besedo »investiciji« doda besedilo »(predhodno oziroma ex-ante vrednotenje)«, v 3. točki se za besedo »projekta« doda besedilo »(sprotno vrednotenje)«, v 4. točki pa se za besedo »projekta« doda besedilo »(naknadno oziroma ex-post vrednotenje)«.
V četrtem odstavku se za besedo »projektna« vejica in beseda »tehnična« črtata.
6. člen
V tretjem odstavku 11. člena se v 1. točki za besedo »projektne« črtata vejica in beseda »tehnična«, v 4. točki se beseda »opis« nadomesti z besedo »predstavitev«, v 7. točki pa se za besedo »projektne« črtata vejica in beseda »tehnična«.
V četrtem odstavku se za besedilom »ni obvezen« doda »in pri programih iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe«.
V petem odstavku se v prvem stavku za besedilom »investicijskega projekta« doda besedilo »v obsegu iz tretjega odstavka tega člena«. V drugem stavku se za besedilom »projekt izvaja v fazah,« doda beseda »lahko«.
7. člen
V drugem odstavku 12. člena se za besedilom »»z« investicijo« črta vejica in doda beseda »ter«. Za besedilom »Pri tem se« se doda besedilo »v analizi izvedljivosti«.
8. člen
V naslovu 14. člena se besedilo »nameravane investicije« črta.
9. člen
V naslovu 15. člena se beseda »investicije« črta.
10. člen
V naslovu 16. člena se črta beseda »investicije« in za besedo »spremljanju« doda besedilo »rezultatov in«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Namen poročila je ugotavljanje in vrednotenje dejanskih rezultatov in učinkov investicije v primerjavi s predvidenimi v investicijskem programu. Poročilo o spremljanju rezultatov in učinkov izvedene investicije se pripravi ob poslovnem poročilu najmanj v prvih petih letih po predaji projekta v obratovanje in po koncu ekonomske dobe.«.
V drugem odstavku se v uvodnem stavku za besedo »spremljanju« doda besedilo »rezultatov in«.
11. člen
17. člen se črta.
12. člen
V drugem odstavku 18. člena se druga alinea črta.
Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar je potrebno, investitor vrne dokument identifikacije investicijskega projekta v postopek za pridobivanje dodatnih informacij oziroma izdelovalcu v dopolnitev.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
13. člen
Četrti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, regionalnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, je postopek z udeleženci priprave in presoje predinvesticijske zasnove opredeljen v 4.a poglavju te uredbe.«.
14. člen
Peti odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Za projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, regionalnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, so postopek in udeleženci priprave in obravnave investicijskega programa opredeljeni v 4.a poglavju te uredbe.«.
15. člen
V naslovu in prvem odstavku 21. člena se beseda »upravičenosti« na vseh mestih nadomesti z besedo »smotrnosti«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri strokovnem ocenjevanju ne smejo sodelovati osebe, ki so pripravljale obravnavano investicijsko dokumentacijo, ter druge osebe, pri katerih bi lahko prišlo do konflikta interesov.«.
16. člen
Prvi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj, imenuje medresorsko strokovno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija) za pregled in oceno predinvesticijskih zasnov in investicijskih programov s študijo izvedbe, ki poda predlagatelju mnenje o popolnosti predloženega dokumenta in smotrnosti prikazanih rezultatov in učinkov z vidika porabe javnih sredstev, za investicije:
- z ocenjeno vrednostjo nad 25.000.000 eurov,
- z ocenjeno vrednostjo nad 5.000.000 eurov, ki jih financira več ministrstev,
- z ocenjeno vrednostjo nad 5.000.000 eurov, ki jih država sofinancira lokalni skupnosti.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Komisija deluje na podlagi poslovnika, ki ga potrdi vlada.«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
17. člen
Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Strokovno usposabljanje udeležencev pri pripravi ter obravnavi investicijske dokumentacije poteka po programu, ki ga določi minister, pristojen za finance, tako, da zagotovi:
- podrobnejšo opredelitev vsebine in obsega potrebnega strokovnega znanja;
- organizacijo strokovnih izobraževanj za ocenjevanje in vrednotenje investicij;
- izdajo potrdil o opravljenem usposabljanju ter določi njihovo veljavnost.«.
18. člen
V drugem odstavku 24. člena se besedilo »Evropske unije, predpristopnih in popristopnih pomoči« nadomesti z besedilom »za financiranje skupnih evropskih politik ter druge donacije«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Temeljni dokument za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov je dokument identifikacije investicijskega projekta. Pri načrtovanju se do začetka izvedbe projekt v MFERAC vodi v stanju priprave in so zanj glede na načrt financiranja rezervirane predvidene pravice prevzemanja obveznosti na proračunskih postavkah. S potrditvijo investicijskega programa s študijo izvedbe se stanje projekta lahko spremeni v izvajanje.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vključitev investicijskega projekta v načrt razvojnih programov predlaga neposredni proračunski uporabnik, ki je na posameznem področju proračunske porabe skrbnik projekta, in sicer ob pripravi proračuna oziroma načrta razvojnih programov ali izjemoma v proračunskem letu na podlagi veljavnih določb zakona o izvrševanju proračuna in spremljajočih izvedbenih predpisov.«.
19. člen
Naslov 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(postopek in udeleženci pri pripravi in obravnavi študije izvedbe investicije, poročila o izvajanju ter poročila o spremljanju rezultatov in učinkov)«.
V četrtem odstavku se za besedo »spremljanju« doda besedilo »rezultatov in«.
20. člen
Za 25. členom se doda novo 4.a poglavje, ki se glasi:
»4.a INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA TER POSTOPKI IN UDELEŽENCI PRI PRIPRAVI TER OCENJEVANJU PROJEKTOV, KI SE UMEŠČAJO V PROSTOR
25.a člen
(investicijska dokumentacija in prostorsko načrtovanje)
Priprava in obravnava investicijske dokumentacije ter ocenjevanje projektov, ki se umeščajo v prostor skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, se v postopku priprave državnega prostorskega načrta izvaja sočasno z umeščanjem in ugotavljanjem drugih vplivov in posledic umeščanja projektov v prostor, in sicer kot sestavni del postopkov in dokumentov, ki so predpisani oziroma potrebni v teh postopkih:
1. pri ocenjevanju investicij, ki se umeščajo v prostor, je podlaga za investicijsko dokumentacijo prostorska in projektna dokumentacija ali njeni deli ter druge strokovne podlage, pripravljene skladno s pravili stroke, v katero spada projekt, in vsebuje najmanj tiste dele, ki v posamezni fazi omogočajo odločanje o investiciji v skladu s to uredbo;
2. minister, pristojen za prostor, lahko v dogovoru z ministrom, v delovno področje katerega spada projekt, v metodologijo za pripravo in ocenjevanje investicij iz 28. člena te uredbe vključi prvine, potrebne za zagotavljanje skladnosti investicij s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, tako, da:
- predpiše posebna merila in načine ocenjevanja teh investicij,
- določi dodatne ali podrobnejše vsebine teh dokumentov, če so potrebne zaradi posebnosti tovrstnih projektov zaradi upoštevanja predpisanih omejitev in strateških usmeritev pri umeščanju v prostor;
3. kadar je več predlagateljev projektov z različnih področij, ti opredelijo nosilca državnega prostorskega načrta, ki v imenu vseh opravlja naloge usklajevanja tudi pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije.
25.b člen
(priprava investicijske dokumentacije)
Priprava investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, poteka na naslednji način:
1. pred začetkom postopka priprave državnega prostorskega načrta mora biti izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta, ki izhaja iz dolgoročnih razvojnih dokumentov in zagotavlja skladnost s cilji in nameni iz teh dokumentov. Vsebuje najmanj tiste dele, ki so skladno z določbami te uredbe potrebni za nadaljnje odločanje o investiciji;
2. predinvesticijska zasnova se začne pripravljati hkrati z določitvijo nabora možnih variant. Na podlagi smernic in dodatnih podatkov se opredelijo tiste variante, ki so izvedljive. Rezultat predhodnega vrednotenja (ex-ante) je predlog optimalne variante, ki je osnova za podrobnejše načrtovanje;
3. po zaključenem postopku obravnave predlagane optimalne variante se na podlagi jasno določenih ciljev ter dopolnjenih in podrobnejših strokovnih podlag, usklajenih v postopku javne razgrnitve, po potrebi pred sprejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu na vladi izdela investicijska zasnova za izbrano varianto;
4. na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta z uredbo na vladi se pripravi investicijski program (ali investicijski programi po posameznih projektih v okviru celovitega projekta) za izbrano varianto, ki pri oceni vrednosti in učinkov investicije upošteva tudi vse pogoje iz uredbe, ter študija izvedbe. Izdelavo investicijskega programa zagotovi investitor, ki po pridobitvi gradbenega dovoljenja preveri, če so se spremenila pomembnejša izhodišča (na primer cene, roki in čas gradnje), da bi bilo potrebno izdelati novelacijo investicijskega programa v skladu s to uredbo;
5. v primeru, ko je bila priprava dokumentacije opredeljena kot samostojna faza, projekt pa je bil s predvidenimi izdatki za to fazo vključen v načrt razvojnih programov, se izdela investicijski program, ki v načrtu financiranja povzame že realizirane izdatke v pripravljalni fazi projekta ter oceni vse ostale predvidene izdatke v naslednjih fazah izvedbe.
25.c člen
(vrste in vsebina investicijske dokumentacije)
(1) Investitor pred izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta pri drugih resorjih ter v lokalni skupnosti preveri morebitne dopolnjujoče investicijske potrebe, s katerimi ima zadevni projekt stične točke, ter jih po potrebi vključi v celovit projekt. Če v roku 30 dni druge potrebe niso izkazane, investitor pripravi dokument identifikacije investicijskega projekta na podlagi podatkov, ki jih ima na razpolago.
(2) Dokument identifikacije investicijskega projekta zajema vse podatke iz tretjega odstavka 11. člena te uredbe in predstavlja podlago za začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta. Priprava projektne in druge dokumentacije se lahko opredeli kot samostojna faza, pri čemer se investicijska vrednost pripravljalne faze oceni na podlagi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v času priprave državnega prostorskega načrta. Če je na podlagi razpoložljivih podatkov mogoče, pa se določi tudi okvirna investicijska vrednost za ostale faze.
(3) V primerih, ko državni prostorski načrt zajema celovit projekt, ki ga sestavljajo projekti na istem prostorskem območju, nosilec državnega prostorskega načrta pred sprejemom sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta zagotovi dokument identifikacije investicijskega projekta. Investitorji, vključeni v celovit projekt, pripravijo za svoj del projekta dokument identifikacije, nosilec državnega prostorskega načrta pa jih združi v enoten dokument, ki zajema celotno pripravljalno fazo in po možnosti tudi okvirno investicijsko vrednost za ostale faze. V primeru, ko investitorji še niso znani, v celoti pripravi dokument identifikacije investicijskega projekta nosilec državnega prostorskega načrta.
(4) V predinvesticijski zasnovi se na osnovi okvirno zastavljenih ciljev in zbranih strokovnih podlag ocenijo ter vrednotijo posamezne variante, in sicer s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Tudi v primeru, ko je z vidika umestitve v prostor mogoča le ena varianta, se v predinvesticijski zasnovi preverjajo variante z ostalih vidikov. Izbira optimalne variante temelji na izdelavi analize stroškov in koristi ali uporabi drugih primernih metod (na primer multikriterijske analize). Na podlagi analize stroškov in koristi ter vnaprej določenih meril in kriterijev se izbere optimalna varianta.
(5) Investicijska zasnova je dokument, ki se za izbrano varianto izdela po opravljeni javni razgrnitvi državnega prostorskega načrta na podlagi zbranih predlogov, podrobnejših strokovnih podlag in drugih kasneje pridobljenih podatkov. Poleg opisa sprememb variante, izhajajoče iz predinvesticijske zasnove, in razlogov zanje vsebuje tudi predstavitev rezultatov podrobnejših analiz vključno z rezultati analize stroškov in koristi ter na teh podlagah utemeljen izbor v postopku priprave državnega prostorskega načrta dopolnjene optimalne variante. S sklepom potrjena investicijska zasnova je obvezna priloga predloga državnega prostorskega načrta.
25.d člen
(obravnava investicijske dokumentacije in vključitev v načrt razvojnih programov)
Obravnava investicijske dokumentacije za projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, ter zagotavljanje proračunskih sredstev zanje poteka po postopkih, določenih s to uredbo, in sicer:
1. dokument identifikacije investicijskega projekta pripravi investitor, ki ga po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za prostor, potrdi s sklepom. Predlagatelj projekta za uvrstitev v načrt razvojnih programov je ministrstvo, ki je skrbnik tega projekta za spremljanje in izvajanje načrta financiranja v okviru proračuna Republike Slovenije;
2. v primeru, ko je izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta za celovit projekt, tega po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za prostor, s sklepom potrdijo ministri, v delovno področje katerih spadajo projekti. Predlagatelj projekta za uvrstitev v načrt razvojnih programov je ministrstvo, v delovno področje katerega spada nosilec državnega prostorskega načrta;
3. predinvesticijsko zasnovo pripravi investitor, v primeru celovitega projekta pa nosilec državnega prostorskega načrta. Predinvesticijsko zasnovo s sklepom potrdijo ministri, v delovno področje katerih spadajo projekti, po predhodnem pozitivnem mnenju ministra, pristojnega za prostor. Potrditev predinvesticijske zasnove se šteje kot potrditev izbrane optimalne variante;
4. investicijsko zasnovo pripravi investitor, v primeru celovitega projekta pa nosilec državnega prostorskega načrta. Investicijsko zasnovo s sklepom potrdijo ministri, v delovno področje katerih spadajo projekti;
5. druga potrebna investicijska dokumentacija se potrdi skladno z določbami te uredbe;
6. kadar je priprava investicijske dokumentacije opredeljena kot samostojna faza, se v načrt razvojnih programov vključijo posamezne faze s pripadajočimi načrti financiranja.
25.e člen
(regionalni in občinski projekti)
Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za pripravo investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za projekte, ki se umeščajo v prostor na podlagi regionalnih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov.«.
21. člen
V 26. členu se druga alinea 3. točke spremeni tako, da se glasi:
»- Projekt ustreza ciljem narodnogospodarskega, sektorskega razvoja, varstva okolja, varnosti in drugim ciljem skupno s tistimi, ki izhajajo iz prevzetih mednarodnih obveznosti, če v predinvesticijski zasnovi ali investicijskem programu doseže določen odstotek mogočih točk, ki jih določi področna metodologija oziroma komisija iz 22. člena te uredbe, upoštevaje naslednja merila:
a) Merila za uresničevanje ciljev gospodarskega razvoja:
- povečanje konkurenčnosti, posebno mednarodne,
- izboljšanje medsektorskih zmogljivosti,
- izboljšanje zadostnosti, kakovosti in zanesljivosti sistema obratovanja,
- povečanje učinkovitosti rabe produkcijskih tvorcev,
- razpršitev načinov oskrbe oziroma poslovanja.
b) Merila za povečanja na znanju temelječe družbe:
- izboljšanje pogojev izobraževanja in vseživljenjskega učenja,
- povečanje razvojno-raziskovalnih potencialov.
c) Merila za uresničevanje ciljev socialne države:
- povečanje zaposlovanja,
- izboljšanje dostopnosti do zdravja, kulture, športa,
- izboljšanje mreže institucij socialne varnosti.
č) Merila za varstvo okolja:
- izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje onesnaževanja,
- izboljšanje čistoče vode in koristi iz vodnih virov,
- zmanjšanje škode na kmetijskih pridelkih in v gozdu,
- ohranitev identitete krajine ter kulturne in naravne dediščine,
- zmanjšanje škode pri strukturi in sestavi tal,
- ohranjanje in upravljanje vodnega režima.
d) Merila za zagotavljanje trajnostnega razvoja:
- prispevek k vzdržnemu (trajnostnemu) razvoju družbe,
- prispevek k izboljšanju regionalnega razvoja.«.
22. člen
29. in 30. člen se črtata.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se vodijo in dokončajo na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06).
(2) Določbe novega 4.a poglavja uredbe se lahko uporabljajo tudi v postopkih priprave državnih, regionalnih in občinskih prostorskih aktov, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, če v postopku priprave državnega, regionalnega oziroma občinskega prostorskega akta še ni bila zaključena faza primerjave variant.
24. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00712-39/2010
Ljubljana, dne 8. julija 2010
EVA 2009-1611-0014
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik