Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2010 z dne 24. 6. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2010 z dne 24. 6. 2010

Kazalo

2676. Odločba o ugotovitvi, da 49.b člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ni v neskladju z Ustavo, stran 7423.

Številka: U-I-266/08-12
Datum: 3. 6. 2010
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev Radia in televizije Slovenija, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Peter Kosmač, na seji 3. junija 2010
o d l o č i l o:
Člen 49.b Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo in 13/10) v delu, v katerem se nanaša na dodatek za stalnost javnih uslužbencev RTV Slovenija, ni v neskladju z Ustavo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Predlagatelj izpodbija 49.b člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS). Zatrjuje, da je bil na njegovi podlagi javnim uslužbencem, zaposlenim v javnem zavodu RTV Slovenija (v nadaljevanju RTV), ukinjen dodatek za stalnost v višini 0,3% za vsako leto delovne dobe pri RTV. Z ukinitvijo tega dodatka naj bi jim bila odvzeta pravica iz 116. člena Kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljevanju KP RTV), kar naj bi pri posameznikih povzročilo tudi do 12% znižanje plače. Javni uslužbenci RTV naj bi bili v neenakopravnem položaju v primerjavi z javnimi uslužbenci, pri katerih je bila prevedba nominalnih plač izvedena brez poseganja v pridobljene pravice, za kar naj bi šlo pri dodatku za stalnost.
2. Državni zbor Republike Slovenije meni, da zgolj z zatrjevanjem neenakosti ni mogoče utemeljiti protiustavnosti izpodbijane določbe. Znižanje ali celo ukinitev dodatka za stalnost po mnenju Državnega zbora sama po sebi ne moreta biti ustavnopravno sporna. Navaja, da je bil dodatek za stalnost upoštevan pri določitvi osnovne plače, ki je bila podlaga za prevedbo v skladu z ZSPJS. Zato ga, glede na opredelitev dodatkov iz 15. točke 2. člena ZSPJS, ni mogoče upoštevati še dodatno. Opozarja, da je Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 69/08 - Aneks h KP RTV), s katerim je bila razveljavljena določba o dodatku za stalnost, podpisal tudi predlagatelj. Podobno mnenje o zahtevi je Ustavnemu sodišču posredovala tudi Vlada Republike Slovenije.
3. Predlagatelj v odgovoru na odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade navaja, da je ves čas pogajanj za nov plačni sistem nasprotoval poseganju v pridobljene pravice javnih uslužbencev RTV. Izravnalni dodatek, ki naj bi bil umetno sestavljen iz dodatka v višini 0,6% za vsako leto skupne delovne dobe in iz dodatka v višini 0,3% za vsako leto delovne dobe pri RTV, naj bi zakonodajalec sprejel samo za zaposlene v RTV in jih s tem postavil v neenakopraven položaj. Navaja, da se ob razlagi prevedbe plač javnih uslužbencev RTV dodatek za stalnost nikoli ni omenjal kot sestavina prevedbe. Sklicevanje na socialni dialog po njegovem mnenju ni dopustno, ker bi lahko vsak uslužbenec RTV podal zahtevo za oceno ustavnosti 49.b člena ZSPJS, ne glede na podpisano Kolektivno pogodbo za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08 in nasl. - KPJS) in Aneks h KP RTV.
B. - I.
4. Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, ki pa jo je Ustavno sodišče obravnavalo kot zahtevo. Omenjenemu sindikatu je namreč Ustavno sodišče priznalo status predlagatelja. V skladu z enajsto alinejo prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZUstS) lahko namreč reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic vloži zahtevo, če so ogrožene pravice delavcev. Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija je reprezentativni sindikat v dejavnosti. Ker naj bi bile z izpodbijano ureditvijo ogrožene pravice delavcev, ki jih zastopa, so izpolnjeni pogoji v smislu navedene določbe ZUstS.
B. - II.
5. Predlagatelj izpodbija 49.b člen ZSPJS. Kot je razvidno iz zahteve, dejansko nasprotuje tej določbi zgolj v delu, v katerem se nanaša na dodatek za stalnost javnih uslužbencev RTV. V tem delu se 49.b člen ZSPJS glasi:
»Za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami:
Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija (veljavnost od 1. 8. 1992):
- 116. člen, četrti odstavek (dodatek za stalnost); za vse zaposlene v skladu s KP RTV Slovenija se upošteva enoten dodatek v višini 0,6% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dodatek, do katerega je upravičen javni uslužbenec, se prišteje k osnovnemu količniku in je sestavni del prevedene plače.«(1)
6. Predlagatelj ne navaja izrecno, s katero določbo Ustave naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju. Njegove navedbe, da so bili z ukinitvijo dodatka za stalnost javni uslužbenci RTV postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z javnimi uslužbenci, pri katerih je bila prevedba nominalnih plač izvedena brez poseganja v pridobljene pravice, je sicer mogoče razumeti kot smiseln očitek o neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa so te navedbe, na kar utemeljeno opozarja tudi Državni zbor, preveč pavšalne, da bi bilo z njimi mogoče utemeljiti zatrjevano neskladje z Ustavo. Predlagatelj namreč zgolj na splošno navaja, da so bili javni uslužbenci RTV obravnavani drugače od drugih javnih uslužbencev, pri katerih naj bi se prevedba opravila brez posega v pridobljene pravice, oziroma da je izravnalni dodatek zakonodajalec sprejel samo za zaposlene v RTV. Iz takšnih navedb pa ne izhaja dovolj natančno, s katerimi javnimi uslužbenci konkretno primerja predlagatelj javne uslužbence RTV in v čem točno naj bi se razlikoval njihov položaj. Poleg tega pa predlagatelj svojih trditev o neenaki obravnavi tudi z ničimer ne izkaže. Iz razlogov, ki jih navaja predlagatelj, zato izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati neskladja z načelom enakosti pred zakonom. Glede na to je Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Ob tem Ustavno sodišče poudarja, da je predlagatelj z Ustavo predviden državni organ, ki mu ZUstS podeljuje privilegiran dostop do Ustavnega sodišča. Zato je utemeljeno pričakovati, da bodo njegove zahteve obrazložene strokovno in kvalitetno, da bodo kot takšne sposobne za obravnavo. Teh lastnosti pa obravnavana zahteva nima.
C.
7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik
(1) Četrti odstavek 116. člena KP RTV se je glasil:
»Dodatek za delovno dobo
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe po 0,6 % dodatka in 0,3 % za delovno dobo pri RTV.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto nad 25 let.«