Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2010 z dne 7. 5. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2010 z dne 7. 5. 2010

Kazalo

1825. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta pod Kompošem – Vitanje, stran 5211.

Občinski svet Občine Vitanje je na podlagi 61. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09 – ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 113/06 in 21/07) na 19. redni seji dne 22. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta pod Kompošem – Vitanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se spremeni in dopolni Zazidalni načrt Pod Kompošem, ki je bil objavljen v Uradni list SRS, št. 32/84, in Uradni list RS, št. 36/00, 106/02, 79/04 in 14/05 – popr. (v nadaljevanju: osnovni odlok o ZN).
2. člen
(predmet odloka)
(1) Ureditveno območje, ki se ureja z Osnovnim odlokom o ZN se razširi z ureditvenim območjem, ki je navedeno v 4. členu tega odloka in ki je predmet teh sprememb in dopolnitev ZN Pod Kompošem – Vitanje (v nadaljevanju: spremembe ZN).
(2) Za razširjeno ureditveno območje veljajo vsi naslednji členi iz tega odloka.
3. člen
(sestavni deli odloka)
(1) Sestavni del tega odloka je projekt Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Pod Kompošem – Vitanje, ki ga je pod št. 611/09 izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje in ki ga sestavljajo:
– tekstualni del (notranji naslovni listi in obrazložitev);
– smernice in mnenja k ZN;
– kartografski del z grafičnimi prikazi načrtovanih ureditev na 7 risbah;
– priloge k ZN;
– dokazna dokumentacija.
(2) Sestavni del odloka sta tudi projekta:
– Komunalna ureditev štirih stanovanjskih stavb Pod Kompošem, ki ga je pod št. 42/09KU, Velenje, z datumom November 2009, izdelalo podjetje BIMEL, Julijana Berljak s.p., Cesta III/18, 3320 Velenje.
– Geotehnično poročilo, ki ga je pod št. 1211/09 izdelalo podjetje PLANUM d.o.o. Maribor.
(3) Sestavni del odloka so tudi vse smernice in mnenja, ki so jih k spremembam ZN podali pristojni nosilci urejanja prostora.
II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
(meja in velikost ureditvenega območja)
Skladno s Sklepom o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Pod Kompošem – Vitanje (Uradni list RS, št. 23/09) sta v ureditveno območje zajeti parceli št. 181 in 182 v k.o. Vitanje v skupni izmeri 0,1028 ha. Zemljišče je travnik brez objektov. Preko zemljišča poteka elektro zračni vod. Komunalni vodi (vodovod, kanalizacija) potekajo v bližini v sklopu ZN Pod Kompošem.
5. člen
(prizadete parcele)
(1) Ureditveno območje sprememb ZN tvorita parceli št. 181 in 182, v k.o. Vitanje.
(2) Na osnovi rešitev za komunalno urejanje območja sprememb ZN iz projekta Komunalna ureditev štirih stanovanjskih stavb Pod Kompošem (št. 42/09KU, Velenje, z datumom November 2009, podjetje BIMEL, Julijana Berljak s.p., Cesta III/18, 3320 Velenje) bodo izven meje ureditvenega območja sprememb ZN, zaradi načrtovane izvedbe priključkov na obstoječe komunalno in energetsko omrežje prizadete naslednje parcele ali deli parcel v k.o. Vitanje:
– za izvedbo rekonstrukcije priključke na lokalno rekonstruirano cesto: parc. št. 410;
– za izvedbo meteorne kanalizacije: parc. št. 184/3, 184/4, 184/6 in 184/7;
– za izvedbo fekalne kanalizacije: parc. št. 184/3, 184/4, in 184/6;
– za izvedbo drenaž: parc. št. 180/2, 184/2, 184/3, 184/17 in 410;
– za izvedbo vodovoda: 182, 184/3, 184/17 in 410;
– za izvedbo elektro priključka do TP: 177/3, 182, 184/3 in 184/14.
Za posege na navedene parcele je potrebno pridobiti služnostne pravice.
(3) Kolikor bodo po sprejemu tega odloka izvedene parcelacijske spremembe, se smiselno uporabljajo nove parcelne številke.
III. NAMEMBNOST UREDITVENEGA OBMOČJA
6. člen
(uskaljenost sprememb ZN s planskimi akti Občine Vitanje)
(1) Občina Vitanje ima sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1086–1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03) – v nadaljevanju: planski akt Občine Vitanje.
(2) Celotno ureditveno območje osnovnega ZN je na osnovi planskega akta Občine Vitanje, v njegovi Urbanistični zasnovi naselja Vitanje (karta 14) uvrščeno v območja urejanja z oznakami: S9, s3 in S10 – s pretežno namembnostjo: območja za stanovanja.
(3) Načrtovana gradnja stanovanjskih objektov na območju spremembe ZN je usklajena z namembnostjo, ki jo za obravnavano območje sprememb ZN (del območja s3) določa planski akt Občine Vitanje.
7. člen
(namembnost ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje sprememb ZN je namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo v Vitanju.
(2) Ureditveno območje sprememb ZN se prometno napaja z lokalne poti, za katero je po osnovnem ZN predvidena rekonstrukcija v lokalno cesto (B..B), ki se naprej navezuje na lokalno cesto 460 011 Vitanje–Brezen (A..A). Za dovoz do načrtovanih stanovanjskih objektov je predvidena slepa dovozna cesta (C..C).
(3) S spremembami ZN je načrtovana ureditev 4 parcel za gradnjo (zemljiških parcel) za enako število stanovanjskih objektov. Poleg zazidljivih parcel je načrtovana zemljiška parcela za dovozno cesto (C..C) ob kateri naj se uredi še otok za ločeno zbiranje odpadkov. Načrtovane so pripadajoče zunanje ureditve (izvedbe priključkov na javno infrastrukturo in ureditve za varovanje okolja).
IV. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA
8. člen
(zazidalna zasnova)
Predlog zazidave stanovanjskih objektov se v svoji razmestitvi podreja terenskim danostim (oblika, relief in velikost razpoložljivega zemljišča), pri oblikovanju pa se navezuje na arhitekturo starejših objektov v širšem prostoru. Umestitev in orientiranost zagotavljata vsem načrtovanim objektom približno enakovredne pogoje, hkrati pa je omogočena optimalna odprtost prostora v vseh smereh. Zasnova ureditve ter predhodna prometna in komunalna opremljenost omogočata gradnjo kateregakoli objekta neodvisno od ostalih.
9. člen
(izhodišča za urbanistično oblikovanje)
(1) S predlagano parcelacijo so določene optimalne velikosti parcel za gradnjo. Določene so zazidljive površine znotraj zemljiških parcel, z upoštevanjem minimalnih 4,0-metrskih odmikov objektov od parcelnih mej, ko niso potrebna soglasja sosedov. Nove objekte je dovoljeno umestiti na zemljiško parcelo le znotraj zazidljivih površin, ob upoštevanju oblikovalskih pogojev za načrtovane objekte.
(2) Predlog zazidalne situacije predstavlja nazorni prikaz možnih umestitev objektov na zemljiške parcele z izbranim tipom stanovanjskega objekta: podolgovata pravokotna tlorisna oblika, postavitev daljše stranice objekta vzporedno s terenskimi plastnicami, maksimalni gabarit 11,0 m x 8,0 m. Predlagana maksimalna velikost stanovanjskega objekta je določena na osnovi velikosti zemljiške parcele (prostorska omejenost). Možna so oblikovna in velikostna odstopanja, ki so določena v 15. in 39. členu tega odloka.
(3) Umeščanje objekta na parcelo je obvezno z daljšo stranico in slemenom vzporedno s terenskimi plastnicami.
10. člen
(izhodišča za oblikovanje objektov)
Pri načrtovanju novih objektov (1 do 4) je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:
Velikostni in oblikovni pogoji:
tloris:            max. 11,0 m x 8,0 m z možnostjo izvedbe
                   garaže ali nadstrešnice kot prizidek z
                   dimenzijami max. 6,0 m x 2,5 m;
zmogljivost:       osnovni objekt naj pod enotno streho
                   združuje vse potrebne stanovanjske in
                   pomožne prostore;
etažnost:          klet (K) + pritličje (P) + izkoriščeno
                   podstrešje (M-mansarda);
dovoljena skupna   minimalna 7,50 m (klet + pritličje);
višina:
                   maksimalna 9,70 m (klet + pritličje +
                   mansarda);
± 0,00             minimalno nad terenom oziroma skladno z
pritličja:         določenimi višinskimi kotami v zakoličbeni
                   situaciji;
gradbena linija:   daljša stranica vzporedna medparcelnim
                   mejam;
streha:            simetrična dvokapnica; naklon strešin v
                   območju med 35°–40°; prioritetna smer
                   slemena mora biti vzporedno s terenskimi
                   plastnicami, pomožna slemena so lahko
                   pravokotna na osnovno smer;
maks. zazidanost   do 60% ob zagotavljanju funkcionalnih
zemljiške parc.:   površin s cestnim priključkom;
oblikovanje in     streha objekta z možnimi frčadami oziroma
barvanje:          strešnimi okni za osvetlitev in
                   prezračevanje podstrešnih prostorov; na
                   fasadah so možni elementi: lože, balkoni,
                   ganki, tudi izzidki ali niše; fasade coklov
                   temnejše, v obdelavi in barvi naj odstopajo
                   od gornjih zidov, ki naj bodo obvezno svetle
                   (bele, beige ali v toplih pastelnih
                   odtenkih); stavbno pohištvo leseno ali
                   plastično; barva kritine obvezno opečne
                   barve; svetlejša barva kritine od opečne ni
                   dovoljena.
11. člen
(enostavni objekti)
(1) Načelno se samostojni pomožni objekti poleg osnovnega stanovanjskega objekta odsvetujejo skladno s priporočilom, da naj se vsi potrebni prostori nahajajo že v osnovnem objektu pod skupno streho, ker samostojni pomožni objekti enotno urejeno naselje samo degradirajo.
(2) V primeru, da velikost zemljiške parcele in neizkoriščena možna zazidanost (maksimalno 60% gradbene parcele) omogoča še dodatno postavitev pomožnega objekta, se to lahko izvede skladno s pogoji Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) ter ob smiselnem upoštevanju velikostnih in oblikovnih pogojev za stanovanjske objekte iz 10. člena tega odloka.
(3) Glede na relief je dovoljena izvedba opornih zidov za premostitev višinskih razlik kjer je to potrebno. Oporni zidovi lahko segajo tudi v območje izven zazidljivega dela zemljiške parcele oziroma vse od parcelne meje, pri čemer je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Pri načrtovanju in izvedbi opornih zidov je potrebno upoštevati pogoje iz Geotehničnega poročila, ki ga je pod št. 1211/09 izdelalo podjetje PLANUM d.o.o. Maribor.
12. člen
(zunanje ureditve na zemljiških parcelah)
(1) Stanovanjski objekt naj se umesti na zazidalni del zemljiške parcele, kar zagotavlja minimalne odmike od parcelnih mej (4,00 m) in s tem tudi minimalne odmike med sosednjimi stanovanjskimi objekti (8,00 m), ki zagotavljajo zmanjšanje osenčenja med objekti, zmanjšanje ogroženosti v primeru požara in možnost dostopa za gašenje z vseh strani objektov.
(2) Ob objektu naj se zagotovijo optimalne funkcionalne tlakovane površine za parkiranje vozil, njihovo manevriranje, uvoz v garažo ali pod nadstrešnico ter prometni priključek na dovozno cesto. Priporočeno je tlakovanje omenjenih funkcionalnih površin z asfaltom (kontrolirano odvajanje meteornih vod) v kombinaciji z naravnim ali umetnim kamnom za nivojsko izenačeni ali dvignjeni obhodni pločnik okoli objekta. Ostale proste površine naj se prioritetno namenjajo travnatim in z zazelenjenim površinam (drevesa naj omogočajo senco, kjer je zaželena) oziroma obdelovanim površinam (vrtovom), če je za to potreba.
(3) Razmejitev med zemljiškimi parcelami naj se prioritetno rešuje naravno, z živimi mejami. Saditev dreves na posamezni parceli je prepuščena investitorju, skladno s potrebami po osenčenju objekta oziroma vrtov in s pogojem, da se osončenje sosednjih zemljiških parcel ne sme poslabšati oziroma je v primeru vpliva zasaditve na sosednjo parcelo potrebno predhodna pridobitev soglasja soseda.
13. člen
(urejanje javnih površin)
Območje skupnih, javnih površin se ureja ob upoštevanju urbanistično zazidalne zasnove celotnega ureditvenega območja ter pogojev in usmeritvev za projektiranje in gradnjo.
14. člen
(elementi za zakoličenje)
(1) Načrtovana interna dovozna cesta C..C: širina 3,50 m + 2 x 0,75 m.
(2) Za zakoličenje stanovanjskih objektov so dane samo načelne usmeritve na osnovi umestitve predlaganih objektov. Na osnovi sprememb ZN je možno zakoličenje prometne ureditve zaselka in zemljiških parcel.
(3) Pri umestitvi objekta v okviru zazidalnega dela zemljiške parcele za pridobitev gradbenega dovoljenja niso potrebna soglasja lastnikov sosednjih parcel. Predlog zazidave daje lastnikom zemljiških parcel izhodiščne podatke o optimalni velikosti, tlorisni obliki, oblikovanju strehe, gradbeni liniji, ureditvi funkcionalnih površin in prometnega priključka na dovozno cesto.
15. člen
(tolerance)
(1) Odstopanja so praviloma možna med minimalnimi in maksimalnimi gabariti z upoštevanjem dovoljenih odmikov od parcelnih mej (umestitev na zazidalni del zemljiške parcele), z upoštevanjem gradbenih linij (medparcelne meje):
– tlorisne tolerance v plus ali minus do največ 1,0 m v obeh smereh;
– vertikalne tolerance v plus ali minus do 0,50 m so pri minimalni dovoljeni skupni višini objekta 7,50 m (od tlaka pritličja do slemena) in maksimalni skupni višini objekta 9,70 m;
– maksimalna zazidanost zemljiške parcele je do 60% njene površine.
(2) Kot tolerance se upoštevajo tudi dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev iz 39. člena tega odloka.
V. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNE INFRASTRUKTURE
16. člen
(avtomobilski promet)
(1) Predvidena ureditev cestnega omrežja v zaselku Pod Kompošem je razvidna iz ureditvene situacije v projektih iz 3. člena tega odloka, kjer je prikazana ureditev posameznih dovoznih cest s prometno ureditvijo.
(2) Prometno napajanje ureditvenega območja je predvideno iz obstoječe lokalne ceste Vitanje–Brezen (A-A). Ta cesta se navezuje na obstoječo občinsko pot (B-B) ki poteka v neposredni bližini, jugovzhodno od predvidene zazidave.
(3) Za dovoz do načrtovanih stanovanjskih stavb ja predvidena slepa dovozna cesta (C-C) ob kateri se uredi še otok za ločeno zbiranje odpadkov.
(4) Zaradi male intenzivnosti prometa in utesnjenosti z mejami sosednjih parcel v tuji lasti je privzeta širina dovozne ceste (C-C) minimalno 3,50 m z bankinami 2 x 0,75 m ob priključevanju na javno pot oziroma 2 x 0,50 m ob hišnih prikjlučkih. Ob tem je upoštevano dejstvo, da bo prometa v zaselku zelo malo, srečevanje na ozkem profilu dovoznih cest pa bo omogočeno ob posameznih uvozih – dvoriščih stanovanjskih hiš.
(5) Kolikor bodo dovozne ceste orobničene s cestnimi robniki predlagamo minimalno širino vozišča 4,50 m. Možno je izvesti tudi enostransko orobničenje dovoznih cest na meji z zemljišči stanovanjskih hiš, na nasprotni strani dovoznih cest pa se nato izdela le enostransko bankino širine 0,50 m.
17. člen
(mirujoč promet, avtobusni promet, pešci in kolesarji)
(1) Parkirna mesta za osebne avtomobile za stanovalce in obiskovalce morajo biti zagotovljena v okviru zunanje ureditve na posameznih zemljiških parcelah.
(2) Na ureditvenem območju sprememb ZN ni načrtovana izgradnja avtobusnih postajališč, posebnih kolesarskih stez ter zaradi nizke gostote prometa tudi ne hodnikov za pešce.
VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER INFRASTRUKTURE ZVEZ
18. člen
(skupni pogoji)
(1) Za vse prometne ureditve ter komunalne vode je potrebno izdelati PGD, PZI tehnično dokumentacijo.
(2) Križanja komunalnih naprav se morajo izvesti v skladu z pravilniki o tehnični izvedbi komunalnih objektov in naprav.
19. člen
(kanalizacija)
(1) Stanovanjske stavbe bodo proključene na obstoječo javno kanalizacijo, ki je na obravnavanem območju (Pod Kompošem) zgrajena v ločenem sistemu. V ta namen bo zgrajen del sekundarnega, javnega kanalizacijskega omrežja skladno s pogoji izvajalca gospodarske javne službe, Komunala JP d.o.o., Vitanje.
(2) Sanitarne odplake (fekalne vode) iz stavb bodo vodene neposredno – gravitacijsko v javno fekalno kanalizacijo. Sekundarno fekalno kanalizacijsko omrežje bo grajeno iz PE UKC cevi DN 200 mm in jaškov DN 800 mm.
(3) Odpadne vode s cest in parkirišč ter padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz tlakovanih površin bodo v javno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode vodene preko cestnih požiralnikov opremljenimi z lovilci olj in usedalnikom (peskolovom).
(4) Padavinske (meteorne) vode s strešin objektov bodo preko peskolovov vodene v hranilnike za shranjevanje in koriščenje deževnice, prelivi hranilnikov pa bodo peljani v kanalizacijo za odvajanje padavinske vode. Glede na izračunani dotok je predviden PVC zbiralnik prostornine 10 m3. Izbira sistema je prepuščena investitorju. Meteorno kanalizacijsko omrežje bo grajeno iz PE KMC cevi DN 200 in 300 mm ter jaškov DN 800 mm.
20. člen
(vodovod)
(1) Načrt zasnove vodovodnega omrežja v območju Pod Kompošem predstavlja del komunalne opreme predvidene zazidave stanovanjskih hiš za oskrbo s sanitarno vodo.
(2) Predvideni vodovod bo priključen na obstoječi primarni vodovod, ki poteka ob južnem predelu območja ZN Pod Kompošem.
(3) Sekundarni cevovod je predviden iz cevi PE 80, DN 100. Trasa sekundarnega cevovoda bo potekala predvsem po travnati površini ob SZ delu javne poti. Priključek za potrebe obravnavanega območja bo izveden na delu internega cestnega priključka na občinsko javno pot ob SV delu obravnavanega območja.
(4) Požarno bo naselje varovano z enim nadzemnim hidrantom, ki bo lokacijsko umeščen tako, da bo razdalja od hidranta do vsakega objekta stanovanjske hiše manjša kot 80 m. Za požarno varnost bo nadzemni hidrant vgrajen na sekundarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Vodovodno omrežje zagotavlja ustrezni pretok in tlak vode za potrebe požarne varnosti.
21. člen
(drenaže za odvodnjo površinskih in precednih voda)
Za kontrolirani izpust precejnih in površinskih vod je potrebna temeljita ureditev odvodnjavanja območja. Obvezna je izvedba naslednjih ukrepov:
– zajetje precejnih vod na zgornjem, severnem robu parcel in ureditev izpustov ob vzhodnem robu parcele (ob cesti) in zahodnem robu (v območju naravnega jarka); drenaža tipa DK se na severnem robu locira na globino preperelega laporja;
– izvedba kontrolnih jaškov na mestih spremembe smeri poteka drenažne kanalizacije;
– izvedba kamnitega rebra na lokaciji vzdolžnega poteka naravnega jarka in ob severnem robu parcele, kjer je predvidena izvedba vkopane brežine;
– vzdolžni izpust drenaže je peljati ob južnem robu parcele z izpustom na vzhodu ob robu makadamske ceste, v obcestni jarek;
– površinska voda se zajame z muldo, ki je locirana ob vznožju vkopane brežine severnega roba parcel; iztok iz mulde se pelje v kontrolne jaške;
– zasutje ostalih drenažnih cevi, ki se predhodno zaščitijo s politlakom, naj bo z enozrnatim agregatom (»rizlom«) in drenažnim betonom.
22. člen
(temeljenje)
(1) Za izravnavo parcel je predvidena na zgornejm robu parcel denivelacija terena do globine 1,50 m, na spodnjem robu pa se izvede nasip višine do 1,50 m od obstoječe kote terena.
(2) Spodnja kota temeljenja bi bila na globini do 2 m od obstoječega terena. Tako sestava tal (CH, poltrdne konsistence), kot etažnost objekta (P+1) dopušča izvedbo temeljev na glineni podlagi pod pogojem, da se upošteva, da je za nepodkletene objekte dopustna napetost tal min. 200 kN/m2 in za podkletene min. 250 kN/m2.
(3) Za temeljenje objektov je predlagana izvedba temeljnih plošč. V primeru, da se investitor odloči za izvedbo pasovnih temeljev, je dolžan upoštevati navodila iz Geotehničnega poročila (št. 1211/09, PLANUM d.o.o. Maribor).
23. člen
(elektroomrežje in javna razsvetljava)
(1) Investitorji bodo zgradili 4 stanovanjske stavbe. Priključna moč posamezne stanovanjske enote bo znašala povprečno Pmax = 7000 W. Skupna priključna moč vseh 4 stanovanjskih enot in zunanje razsvetljave bo z upoštevanjem faktorja prekrivanja znašala cca Pmax = 18.000 W.
(2) Nad obravnavanem območjem na drogovih poteka NN električni vod, katerega je potrebno odstraniti in nadomestiti z zemeljskim vodnikom.
(3) Na lokaciji, kjer sedaj stoji električni drog, je potrebno postaviti glavno merilno razdelilno omaro GRO tako, da bo dostopna za priklop vseh obravnavanih objektov in v kateri bodo nameščeni števci za vse štiri stavbe. Stavba, ki stoji na sosednji parceli, bo na GRO priklopljena po sistemu šivanja.
(4) Vsi kabli za NN razvod se uvlečejo v stigmaflex cev fi 100mm, vkopano v globini 0,8–1,0 m. Pod povoznimi površinami se cev obbetonira. Pred popolnim zasutjem kabla, je potrebno 20–30 cm pod površino položiti še opozorilni PVC trak z oznako »ENERGETSKI KABEL«. V kabelski jarek se položi tudi ozemljitveni trak Fe/Zn 25x4 mm, ki se mora položiti 25–30 cm nad kablom. Ozemljitveni trak se položi od T.P. po celotni kabelski trasi.
(5) Priklop predvidenih objektov se izvede iz GRO do RO na ali v stavbi. Načrt priklopa v TP ter dovod do GRO in preureditev obstoječih vodov so predmet posebnega projekta.
(6) Ob GRO se postavi še razdelilna omarica javne razsvetljave, ki se priključuje v GRO.
Za javno razsvetljavo se kabli uvlečejo v stigmaflex fi 50 mm.
24. člen
(telefonsko in CATV omrežje)
Po potrebi posameznih investitorjev se lahko izvedejo priključki stanovanjskih objektov na telefonsko omrežje in omrežje CATV skladno s pogoji upravljavcev obeh omrežij.
25. člen
(ravnanje z odpadki)
Komunalni odpadki se zbirajo na za to določenem mestu ob dovozni cesti C-C. Prostor za smetnjake mora biti izveden kot betonska ploščad s treh strani omejena z montažnim AB zidcem v višini tipskih kontejnerjev. Odpadke bo redno odvažala za to pooblaščena organizacija, s katero bodo lastniki zemljiških parcel sklenili ustrezno pogodbo. Upoštevati je potrebno občinski odlok o ravnanju z odpadki.
26. člen
(ogrevanje)
(1) Za centralno ogrevanje se v stanovanjskih objektih predvidijo kotlovnice. Energent je lahko lesna bomasa, kurilno olje ali plin. Izvedba cistern za energent skladna s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67; Uradni list SRS, št. 18/77) oziroma s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91, 114/04). Dovoljena je izvedba naprav za alternativne vire energentov ogrevanja.
(2) Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
27. člen
(vplivno območje ureditvenega območja sprememb ZN)
(1) Ureditveno območje sprememb ZN s severovzhodnim delom meji na odprt kmetijski prostor, na severozahodni strani meji na opredeljeno zazidalno območje, ki pa še ni zazidano, na jugozahodni strani meji na območje obstočeje stanovanjske hiše, na jugovzhodni strani pa na območje lokalne poti za katero je po osnovnem ZN predvidena rekonstrukcija.
(2) Ureditveno območje sprememb ZN je sestavni del zazidljivih površin v naselju Vitanje, za katere je opredeljana podrobna namenska raba: pretežno stanovanjska območja, zato je načrtovana gradnja stanovanjskih objektov skladna z opredeljeno rabo. Glede na povsem stanovanjsko namembnost obravnavane prostorske ureditve, se ne pričakuje nobenih bistvenih vplivov na sosednja območja, razen medsebojnega osenčenja med načrtovanimi stanovanjskimi objekti.
(3) Izven meje ureditvenega območja sprememb ZN bodo zaradi načrtovane izvedbe priključkov na obstoječe komunalno in energetsko omrežje prizadete parcele ali deli parcel, kot je navedeno v drugem odstavku 5. člena tega odloka.
28. člen
(varstvo zraka, tal in poselitve)
(1) Predvideni objekti ne smejo povečati onesnaženosti zraka. Izvedbe ogrevanja objektov morajo biti skladne z vsemi predpisi iz tega področja, standardi ter določili iz 26. člena tega odloka.
(2) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objekta, je potrebno začasno deponirati na površini lastne ali druge zemljiške parcele (dogovorno z njenim lastnikom), ki ni prizadeta z gradbenimi deli, po končani gradnji objekta pa se uporabi za urejanje zelenic.
(3) Pri lociranju stanovanjskih objektov so glede na razpoložljivi prostor v okviru ureditvenega območja sprememb ZN upoštevani optimalni odmiki med objekti s stališča osončenja oziroma osenčenja le teh.
(4) V času izvajanja gradbenih del na posameznih zemljiških parcelah je potrebno na osnovi organizacije gradbišča vse vplive, ki bodo nastajali zaradi izvajanja del, omejiti v dovoljene okvire.
29. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so za ureditveno območje sprememb ZN in za vsa sosednja območja določene na osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/90; v nadaljevanju: Uredba), in sicer: III. stopnja varstva pred hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: na območju stanovanj (splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi).
(2) Skladno s 5. členom Uredbe so za to območje varstva pred hrupom določene naslednje mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa:
– mejne vrednosti kazalcev hrupa: L(noč) (dBA) je 50, L(dvn) (dBA) je 60;
– kritične vrednosti kazalcev hrupa: L(noč) (dBA) je 59, L(dvn) (dBA) je 69.
(3) Skladno s 3. členom Uredbe s spremembo ZN načrtovane ureditve niso opredeljene kot nov vir onesnaževanja s hrupom.
(4) Kot delna protihrupna in vizualna ločitev znotraj ureditvenega območja se izvede zasaditev žive meje, kot ločitev med zemljiškimi parcelami.
30. člen
(zaščita voda in podtalnice)
(1) Odvajanje padavinske vode z zaledja in območja, predvidenega za pozidavo s temi spremembami ZN mora biti izvedeno skladno z določili 21. člena tega odloka.
(2) Na območju sprememb ZN s predvideno stanovanjsko zazidavo se načeloma ne pričakuje onesnaženja podtalnice. Za dejavnosti v stanovanjskih objektih (garaže z možnostjo pranja avtomobila) in ob objektih (pranje avtomobila na dvorišču in podobno), kjer so lahko odpadne vode onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, je treba le te pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v usedalniku in lovilcu olj oziroma goriv (asfaltirana površina za pranje avtomobila izvedena v naklonih proti odtoku, enako tudi betonske ploščadi pod kontejnerji s smetmi).
VIII. POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
31. člen
(ohranjanje narave)
(1) Ureditveno območje sprememb ZN ne sega v območje naravnih vrednot, pričakovanih naravnih vrednot, območje tudi ni evidentirano kot ekološko pomembno, niti ni zavarovano območje ter tako nima posebnega statusa na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, tako z vidika naravnih vrednot, kot z vidika biotske raznovrstnosti.
(2) Načrtovana zazidava upošteva morfologijo prostora in upošteva obstoječe kvalitete krajine ter ne posega v obstoječe gozdne robove. Odplake iz predvidenega zaselka bodo speljane preko javne kanalizacije v čistilno napravo.
32. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Ureditveno območje sprememb ZN leži med dvema zavarovanima enotama kulturne dediščine: Brezen – Cerkev sv. Antona (EŠD 3495) in Vitanje – trško jedro (EŠD 827). Enoti sta razglašeni kot spomenika lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi zgodovinskih spomenikov v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 8/99, 2/01 in 87/01 – popr.).
(2) Načrtovane gradnje neposredno ne posegajo v zavarovane objekte, bodo pa vplivale na njihov ambient, predvsem zaradi vedut v širšem prostoru. Arhitektura novih objektov zato sledi kontinuiteti gradnje tradicionalne pozidave na tem območju, tako, da novo nastali objekti ne bodo negativno vplivali na kvaliteto obravnavanega prostora. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine stavb naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev neposredne okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih podpornih zidov in netipične opreme ter z avtohtono listopadno zasaditvijo.
(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; Uradni list RS, št. 16/08) omogočiti dostop in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi na zemljiščih, kjer se bodo izvajala zemeljska dela. V tem primeru mora lastnik zemljišča ali investitor ali odgovorni vodja gradbišča o dinamiki del pisno obvesti Območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Celju vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča ali odgovornega vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
IX. POGOJI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED POŽAROM TER PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
33. člen
(zaščita in reševanje)
(1) Z ustreznim odvajanjem zalednih vod ter vod z ureditvenega območja sprememb ZN kot je določeno v 21. členu tega odloka, se bo povečala poplavna varnost obravnavanega območja.
(2) Ureditveno območje sprememb ZN ne leži na območjih poplav, visoke podtalnice, plazov ali erozije. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati pogoje iz Geotehničnega poročila (št. 1211/09, PLANUM d.o.o. Maribor).
(3) Območje leži v 7. stopnji (coni) potresne ogroženosti (vir: Ocena potresne ogroženosti RS, verzija 1.0, marec 2006; Ministrstvo za obrambo; Uprava RS za zaščito in reševanje), zato je potrebno predvideti potresno varen način gradnje objektov.
(4) Skladno s predpisi o zaščiti in reševanju pred vojnimi in drugimi nevarnostmi gradnja zaklonišča ali ojačitev prve plošče nista potrebni.
34. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Varen umik pred požarom je možen na zunanje, nepozidane, površine objektov in dovozov ter na odprte zelene površine.
(2) Odmik zunanje stene in strehe načrtovanih objektov morajo biti projektirani in izvedeni tako, da je z odmikom omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
(3) Za promet in delovne površine za intervencijska vozila se uporabi interno dovozno cesto (C-C) in lokalno dovozno cesto (B-B) ter zunanje utrjene površine ob posamičnih objektih.
(4) Požarno bo naselje varovano z enim nadzemnim hidrantom, ki bo lokacijsko umeščen tako, da bo razdalja od hidranta do vsakega objekta stanovanjske hiše manjša kot 80m. Za požarno varnost bo nadzemni hidrant vgrajen na sekundarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Vodovodno omrežje zagotavlja ustrezni pretok in tlak vode za potrebe požarne varnosti.
(5) Za takojšnje gašenje začetnih požarov je priporočeno, da so v objektih nameščena ustrezna ročna gasilna sredstva in naprave.
(6) Glede na izključno stanovanjsko funkcijo načrtovanih objektov zanje študija požarne varnosti skladno s predpisi ni potrebna. Dokazovanje doseganja predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
X. ETAPNOST IZVAJANJA SPREMEMB ZN
35. člen
(etapnost izvajanja)
S spremembami ZN je načrtovana:
– v 1. etapi izvedba priključka na lokalno pot za katero je po osnovnem ZN predvidena rekonstrukcija v lokalno cesto (B..B) in izvedba interne dovozne ceste (C..C) ob kateri se uredi še otok za ločeno zbiranje odpadkov;
– v 2. etapi gradnja 4 stanovanjskih objektov in ureditev njihovih zemljiških parcel (izvedbe priključkov na javno infrastrukturo in ureditve za varovanje okolja); gradnje posameznih objektov potekajo časovno neodvisno ena od druge.
XI. DRUGI POGOJI
36. člen
(geotehnični pogoji)
Za gradnjo prometnic in ostale komunalne infrastrukture ter za temeljenje posameznega stanovanjskega objekta je potrebno upoštevati pogoje iz Geotehničnega poročila (št. 1211/09, PLANUM d.o.o. Maribor).
37. člen
(parcelacija)
Ureditveno območje sprememb ZN je razdeljeno na 4 zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji 4 stanovanjskih objektov. Poleg zazidljivih zemljiški parcel so določena zemljišča, ki so namenjena grajenemu javnemu dobru, ki ga prestavlja interna dovozna cesta (C-C) z otokom za ločeno zbiranje odpadkov, del rekonstruirane lokalne ceste (B-B) in manjše zelene površine.
38. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri osnovni prometni rešitvi cest v ureditvenem območju sprememb ZN ni dopustno odstopanje.
(2) Odstopanja so praviloma možna med minimalnimi in maksimalnimi gabariti z upoštevanjem dovoljenih odmikov od parcelnih mej (umestitev na zazidalni del zemljiške parcele), z upoštevanjem gradbenih linij (medparcelene meje):
– tlorisne tolerance v plus ali minus do največ 1,0 m v obeh smereh;
– vertikalne tolerance v plus ali minus do 0,50 m so možne v razponu med minimalno dovoljeno skupno višino objekta 7,50 m (od tlaka pritličja do slemena) in maksimalno skupno višino objekta 9,70 m;
– maksimalna zazidanost zemljiške parcele je do 60% njene površine.
(3) Odstopanja so možna pri poteku tras in dimenzioniranja komunalnih, energetskih in teleprenosnih vodov, če se rešitve v fazi izdelave PGD dokumentacije izkažejo kot ustreznejše in ne predstavljajo spremembe zazidalne zasnove sprememb ZN.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
39. člen
Investitorji morajo pri nameravani gradnji upoštevati pogoje gradbenega dovoljenja, ki temeljijo na pogojih tega odloka in plačati sorazmerni del stroškov komunalne ureditve obravnavanega območja, ki ga v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09) ter njegovimi podzakonskimi predpisi določi Občina Vitanje.
XIII. KONČNE DOLOČBE
40. člen
Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so jih k projektu iz prvega odstavka 3. člena tega odloka podali prisojni nosilci urejanja prostora in ki so sestavni del tega odloka.
41. člen
Ta odlok in projekt iz prvega odstavka 3. člena tega odloka sta na vpogled pri pristojnih službah Občine Vitanje in Upravni enoti Slovenske Konjice.
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija Republike Slovenije.
43. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-03/2010-08
Vitanje, dne 22. aprila 2010
Župan
Občine Vitanje
Slavko Vetrih l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti