Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2010 z dne 5. 2. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2010 z dne 5. 2. 2010

Kazalo

295. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Mestne občine Nova Gorica, stran 1042.

Na podlagi 3., 7., 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 27/08 – ZLS – UPB2, 27/08, 76/08), 8. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/02 – UPB-1, 33/02 – Odl. US št. U-I-325/04-8, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 42/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 99/07 – ZP-1-UPB4, Odločba US 139/06, 17/08, 21/08, 76/08 – ZIKC-1C), 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 68/07), 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) ter v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. 1. 2010 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Mestne občine Nova Gorica
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Mestne občine Nova Gorica« določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest« tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe;
– vrsto in obseg izvajanja gospodarske javne službe;
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki je lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;
– izvajanje zimske službe.
(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
2. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odloku o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Nova Gorica ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna lokalna gospodarska javna služba vzdrževanja občinskih javnih cest;
– koncedent: je Mestna občina Nova Gorica (v nadaljevanju: občina ali koncedent);
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
3. člen
(način izvajanja)
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se na območju občine izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji, določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu z odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.
2. OBMOČJE IZVAJANJA, UPRAVLJAVEC OBČINSKIH CEST IN JAVNO DOBRO
4. člen
(območje izvajanja)
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju Mestne občine Nova Gorica.
5. člen
(upravljavec občinskih cest in drugih javnih površin)
Z občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami na območju občine upravlja občina.
6. člen
(pristojni organ)
Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
7. člen
(javno dobro)
(1) Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.
8. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste na območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o varnosti cestnega prometa in ta odlok.
9. člen
(smiselna uporaba zakona)
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o javnih cestah in na njem temelječih predpisih.
3. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
10. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Kategorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
11. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
(1) »Vzdrževanje občinskih javnih cest« je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje kategoriziranih občinskih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti kategoriziranih občinskih cest, nadzor nad stanjem teh cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah. Redno vzdrževanje obsega tudi vzdrževanje drugih prometnih površin, bankin, brežin in objektov odvodnjavanja. Poleg tega obsega javna služba tudi zimsko službo, vzdrževanje vertikalne in horizontalne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov ter zagotavljanje preglednosti.
(2) Dela rednega vzdrževanja so:
– pregledniška služba,
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
– redno vzdrževanje vegetacije,
– zagotavljanje preglednosti,
– čiščenje cest,
– redno vzdrževanje cestnih objektov,
– nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
– intervencijski ukrepi,
– zimska služba.
(3) Javna služba iz prvega odstavka se mora izvajati tudi ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih (intervencijski ukrepi). V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode. Kolikor to ni mogoče, je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.
(4) Za celovitost izvajanja javne službe iz 1. člena tega odloka mora biti zagotovljeno vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke cestnih podatkov. Kataster občinskih javnih cest mora voditi izvajalec javne gospodarske službe. Koncesionar je dolžan zagotoviti elektronski dostop do katastra in njegovo aplikativno kompatibilnost.
12. člen
(izvajalec javne službe)
Izvajalec gospodarske javne službe iz 11. člena tega odloka je pravna oseba, ki v skladu s 1. členom tega odloka pridobi koncesijo za vzdrževanje občinskih javnih cest.
13. člen
(prenos rednega vzdrževanja občinskih cest na ožje dele občine)
Ne glede na določbe 12. člena tega odloka lahko prenese občinski svet na predlog župana z odlokom redno vzdrževanje posameznih občinskih cest ali posameznih kategorij občinskih cest znotraj območij krajevnih skupnosti na pristojne krajevne skupnosti. Župan poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta krajevne skupnosti, na katero se prenaša redno vzdrževanje. Odlok mora vsebovati natančen spisek takih cest. Smiselno enak postopek se izvede tudi v primeru spremembe ali odvzema.
14. člen
(stavka)
Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
3.1. Redno vzdrževanje
15. člen
(pregledniška služba)
(1) Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih posredovati strokovni službi.
(2) O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo, pri večjih kršitvah pa tudi policijo ali občinski nadzorni organ.
(3) Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.
16. člen
(redno vzdrževanje prometnih površin)
(1) Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.
(2) Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.
17. člen
(redno vzdrževanje bankin)
Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.
18. člen
(redno vzdrževanje odvodnjavanja)
Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.
19. člen
(redno vzdrževanje brežin)
Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.
20. člen
(redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme)
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.
21. člen
(redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev)
(1) Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.
(2) Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne in zaščitne ter varnostne naprave morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav.
22. člen
(redno vzdrževanje vegetacije)
(1) Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno.
(2) Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.
23. člen
(zagotavljanje preglednosti)
Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.
24. člen
(čiščenje cest)
Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.
25. člen
(redno vzdrževanje cestnih objektov)
(1) Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.
(2) Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje:
– prometnih površin in prometne opreme na objektu,
– prostora neposredno okoli objekta,
– ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta,
– naprav za odvodnjavanje,
– naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet
in manjša popravila:
– poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),
– posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature itd.),
– protikorozijske zaščite,
– hidroizolacije in odvodnjavanja,
– izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.
26. člen
(intervencijski ukrepi)
(1) Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.
(2) Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode.
(3) Če to ni mogoče, je dolžan:
– označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,
– izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste,
– vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.
27. člen
(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)
(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:
1. območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
2. obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;
3. območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.
3.2. Zimska služba
28. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
29. člen
(način izvajanja, ukrepi)
(1) Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
(2) Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe:
1. zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
2. pluženje in posipanje javnih prometnih površin,
3. odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,
4. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge,
5. čiščenje zasneženih cestnih znakov,
6. obveščanje javnosti.
30. člen
(izvajalec zimske službe)
Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest izvaja v okviru te javne službe tudi zimsko službo.
31. člen
(izvedbeni program zimske službe)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga predložiti pristojnemu organu v potrditev.
(2) V izvedbenem programu zimske službe se določijo zlasti:
1. organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev,
2. načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe,
3. razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
4. dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
5. načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega,
6. mesta izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
7. način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
32. člen
(prednostni vrstni red izvajanja zimske službe)
Pri izvajanju zimske službe velja za koncesionarja v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet zimske službe:
1. ceste, parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih ustanov in institucij,
2. ceste, po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi,
3. pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja,
4. druge javne površine za pešce,
5. ostale javne površine.
33. člen
(pričetek pluženja)
(1) Koncesionar mora pričeti odstranjevati sneg, ko doseže debelino 10 cm. Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni organ.
(2) V izjemnih primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni občinski organ, je možno ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.
(3) Sneg mora biti odstranjen z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok 3 m. Očiščena širina pločnika mora biti najmanj 1 m.
(4) Sneg mora biti na površinah iz 1. točke 32. člena tega odloka odstranjen takoj po prenehanju sneženja, na ostalih površinah pa najkasneje v 24 urah po prenehanju sneženja, upoštevaje prednostni vrstni red iz 32. člena tega odloka v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe.
34. člen
(posipanje cest)
(1) Posipanje javnih prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali utegne zaznati pojav poledice.
(2) Na cestah ali cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica.
(3) Vse javne prometne površine se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Uporaba sredstev za posipanje je dovoljena samo v minimalnih potrebnih količinah, za posipanje pa je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino posipa, ki je že na vozišču.
35. člen
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)
(1) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
1. s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati javno površino pod njimi,
2. poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi.
(2) Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
(3) V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
(4) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
36. člen
(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)
(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.
4. LETNI PLAN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI
37. člen
(letni program)
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme mestni svet.
(2) Letni program določa pogostnost in prioritete vzdrževanja občinskih javnih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin ter pogostnost in obseg ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest in javnih površin.
(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
5. VIRI FINANCIRANJA
38. člen
(viri financiranja)
(1) Sredstva za izvajanje gospodarske javne službe zagotavlja občina skladno z letno pogodbo na osnovi proračuna.
(2) Osnova za določitev vrednosti in obsega del je letni plan izvajalca javne službe. Cenik storitev sprejme pristojni organ Mestne občine Nova Gorica na podlagi predloga izvajalca javne službe.
6. KONCESIJA
6.1. Podelitev koncesij
39. člen
(podelitev)
(1) V Mestni občini Nova Gorica se javna služba iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije.
(2) Skladno z določbami tega odloka se podeli koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka na območju Mestne občine Nova Gorica zunaj naselij Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava (v nadaljevanju: javna služba, ki je predmet koncesije, ali koncesionirana javna služba)
6.2. Javni razpis
40. člen
(javni razpis)
Koncesija iz drugega odstavka 39. člena se podeli na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan, javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na portalu e-naročanje. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih.
41. člen
(razpisna dokumentacija)
V razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo, in sicer:
1. naziv, sedež in druge podatke o koncedentu,
2. podatki o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave in navodila za pripravo prijave (jezik, overitve …),
8. način zavarovanja resnosti prijave,
9. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
10. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
11. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
12. rok za izbiro koncesionarja,
13. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
14. odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in
15. drugi podatki v skladu s predpisi, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
6.3 Pogoji za prijavo
42. člen
(pogoji za prijavo)
(1) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo. V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti ali drug postopek prisilnega prenehanja …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti listine, s katerimi dokaže, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje javne službe:
1. da je gospodarska družba z najmanj 500.000,00 € osnovnega kapitala in je finančno ter poslovno sposobna za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa;
2. da je registrirana oziroma da izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa;
3. da je sposobna samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je usposobljena za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;
5. da na območju občine razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje koncesionirane javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;
7. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);
8. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 3–7);
9. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
(2) Med razpisom in v času trajanja koncesijskega razmerja, mora koncesionar obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Prav tako mora koncesionar pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in ves čas trajanja koncesijskega razmerja v svojih notranjih aktih in v razmerjih s koncedentom zagotoviti predkupno pravico koncedenta pri vseh spremembah lastniške strukture v družbi. Če koncesionar koncedenta v razumnem roku ne obvesti o vsaki statusni spremembi oziroma krši svojo obvezo iz prejšnjega stavka, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo.
6.4. Merila za izbor
43. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja), med prijavljenimi kandidati, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
(2) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so:
1. ponujena cena;
2. ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višnja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo minimalne zahteve;
3. finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve;
4. dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe;
5. druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo ekonomsko korist za koncedenta;
6. druge ponujene ugodnosti, ki pomenijo socialno korist za koncedenta;
7. ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje razpisane javne službe.
(3) Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne službe, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji.
6.5. Izbor koncesionarja
44. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določena v javnem razpisu.
(2) Javni razpis se ponovi, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe.
45. člen
(izbor koncesionarja)
Mestni svet na predlog župana imenuje 5-člansko strokovno komisijo, ki:
– pripravi podrobna merila za izbor koncesionarja;
– opravi odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav;
– preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev;
– opravi strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila;
– pripravi obrazloženo pisno mnenje o izbranem prijavitelju in ga posreduje pristojnemu organu.
46. člen
(odločba o podelitvi koncesije)
(1) O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev na javnem razpisu.
(2) Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli ustavi in prevzame do drugačne ureditve gospodarsko javno službo v režijo.
7. KONCESIJSKA POGODBA
7.1. Sklenitev koncesijske pogodbe
47. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja. Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z iztekom roka za podpis pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora z njeno vsebino soglašati mestni svet. Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
48. člen
(začetek, tek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki in traja 5 let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
7.2. Vsebina koncesijske pogodbe
49. člen
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije;
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe;
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije;
8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne) izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.
7.3. Pravice in obveznosti koncesionarja
50. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo na celotnem območju občine,
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju koncesionirane javne službe.
51. člen
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
3. odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne služb);
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje koncesionirane javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
5. izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
7. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
(3) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost vzdrževanja občinskih javnih cest tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.
52. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci.
(2) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom.
53. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) O nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre to pogodbo.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.
54. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanju javne službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan, za izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
7.4. Pravice in obveznosti koncedenta in uporabnikov
55. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
(1) Koncedent mora zagotavljati:
1. ustrezne pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne službe in tem odlokom;
2. cene storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
3. sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije;
4. sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve koncesionirane javne službe na področju občine.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo, v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v skladu s koncesijsko pogodbo.
56. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe, ki je predmet koncesije, opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa:
1. da redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe, ki je predmet koncesije, v skladu s predpisi;
2. da javno službo, ki je predmet koncesije, izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike;
3. da storitve javne službe, ki je predmet koncesije, obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo;
4. da dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo na uporabnika;
5. da v roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.
7.5. Prenehanje koncesijskega razmerja
57. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
2. s sporazumno razvezo pogodbe, sklenjeno v pisni obliki;
3. z razdrtjem pogodbe po sodni poti;
4. z odstopom od koncesijske pogodbe;
5. s prenehanjem koncesionarja.
58. člen
(razdrtje pogodbe)
(1) Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo:
1. če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek oziroma drug postopek prenehanja koncesionarja;
2. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, kršitve koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih v zvezi z izvajanjem koncesije;
3. če se po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal zavajajoče ali neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
4. če koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijska pogodba se razdre po sodni poti. Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v pogodbi.
59. člen
(odstop od pogodbe)
(1) Koncedent lahko odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo, če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana javna služba. Pogoji za odstop se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) V primeru odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti:
– realno vrednost neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oziroma primerno vrniti v naravi;
– nastalo škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava.
8. NADZOR
60. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinski organ, pristojen za gospodarske javne službe.
(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
61. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ ali pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora.
(2) Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov in naprav.
(3) O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.
9. KAZENSKE DOLOČBE
62. člen
(težji prekrški)
(1) Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če:
1. s streh ali žlebov objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju ne odstrani ledenih sveč oziroma pri njihovem odstranjevanju ne ustrezno ne zavaruje javne površine (prvi odstavek 35. člena);
2. ne poskrbi, da so na pročeljih objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi (prvi odstavek 35. člena);
3. odlaga sneg na vozišče ali na pločnik oziroma na mesto, kjer le ta ovira promet vozil ali pešcev (drugi odstavek 35. člena);
4. ne poskrbi, da je omogočen dostop do hidranta, ki je v uporabi zaradi požarne varnosti (četrti odstavek 35. člena);
5. nevzdrževane stavbe ogrožajo varno vožnjo, hojo in zadrževanje na javnih površinah.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
63. člen
(lažji prekrški)
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če:
1. opravlja čiščenje prometnih površin ali zbira komunalne odpadke na krajih in v času, ko na podlagi odločitve pristojnega organa ni dovoljeno (prvi odstavek 27. člena);
2. posipa cesto ali pločnik s pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom ali ravna drugače v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena;
3. v času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, ne odstrani svojega vozila z javnih prometnih površin (tretji odstavek 35. člena).
(2) Z globo 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 300 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
64. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (10. člen);
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (14. člen);
3. če ne prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 33. člena odloka oziroma ugotovljene in potrjene okoliščine iz drugega odstavka 33. člena odloka;
4. če pluženja ne izvede na način ali v rokih, določenih v tretjem in četrtem odstavku 33. člena odloka;
5. če ne prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz 34. člena odloka.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba koncesionarja.
65. člen
(odprava poškodb ali onesnaženja ceste ali druge javne površine)
(1) Odprava poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje, ki jo povzroči:
– vozilo – bremeni voznika ali lastnika,
– žival – bremeni lastnika oziroma rejca.
Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, je dolžna sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori, ji to odredi organ nadzora.
(2) Če organ nadzora ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno ni usposobljena ali da ni opremljena za to, odredi odstranitev posledic oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja po za to usposobljenem izvajalcu na breme osebe iz prvega odstavka.
(3) Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek.
10.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66. člen
(reševanje sporov in uporaba prava)
(1) Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
(2) Za presojo vseh razmerij v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe lahko stranke v koncesijski pogodbi dogovorijo izključno uporabo pravnega reda Republike Slovenije.
(3) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
67. člen
(izvajalec javne službe)
(1) Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka.
(2) V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
(3) Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.
68. člen
(derogacijska klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradne objave, št. 10/00), kolikor je v nasprotju z določbami tega odloka.
69. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 354-118/2009
Nova Gorica, dne 21. januarja 2010
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Mirko Brulc l.r.