Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2009 z dne 4. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2009 z dne 4. 12. 2009

Kazalo

4323. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–1990, stran 13094.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na seji dne 12. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–1990
1. člen
S tem odlokom in na podlagi sklepa ministra Ministrstva za okolje in prostor št. 35016-74/2007/54 z dne 10. 11. 2009 o upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora pri pripravi dokumenta se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo št. 15/97) – v nadaljevanju prostorske sestavine plana.
Spremembe in dopolnitve obsegajo spremembe v tekstu odloka in spremembe v kartografskem delu prostorskih sestavin plana.
Spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine plana postanejo
PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA ZA OBDOBJE 1986–2000 IN PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA ZA OBDOBJE 1986–1990, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 2009.
2. člen
3. člen Odloka o prostorskih sestavinah plana oziroma Tekstualni del prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–2000 se spremeni kot je navedeno v nadaljevanju.
1. v poglavju »II. Usmeritve razvoja v prostoru«, podpoglavju »1.2 Razvoj infrastrukturnih omrežij«, se zadnji stavek odstavka »Kanalizacijsko omrežje« spremeni tako, da glasi: »Na meji z Občino Šempeter - Vrtojba je predvidena gradnja čistilne naprave, ki bo čistila tudi del odplak z območja Občine Miren - Kostanjevica.«
2. v poglavju »II. Usmeritve razvoja v prostoru«, podpoglavju »3. Varovanje in izboljšanje okolja« se deveta alinea spremeni tako, da glasi:
»– zaradi degradacije je potrebna čimprejšnja sanacija vodotokov kot so Vipava, Biljenski potok, Vrtojbica in nekateri manjši odvodniki. To bo doseženo z dograditvijo kanalizacijskega sistema in izgradnjo čistilne naprave ob Vrtojbici za čiščenje odpadnih vod Občine Šempeter - Vrtojba, dela Mestne občine Nova Gorica in dela Občine Miren - Kostanjevica.«
3. v poglavju »II. Usmeritve razvoja v prostoru«, podpoglavju »7. Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru«, se v odstavku »e.« v prvem stavku črta besedilo »ki so kot obvezno izhodišče določene v dolgoročnem planu Republike Slovenije ali občine«
4. v poglavju »III. Zasnova dejavnosti v prostoru«., podpoglavju »2. Zasnova namenske rabe površin«, odstavku »OBMOČJA VODA« se na koncu teksta doda besedilo, ki glasi:
»Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno uporabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagodljivostjo rabe, da se ohranja tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.
Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna območja se umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.
Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.
Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
Z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima, oziroma je potrebno zagotoviti izravnalne ukrepe.
Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin mogoče le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšuje stanje voda in vodni režim. Vsi posegi na vodnem in priobalnem zemljišču oziroma posegi, ki bi lahko kakorkoli vplivali na vodni režim, so možni samo ob predhodnem soglasju Ministrstva za okolje in prostor.
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti soglasje, vodno soglasje je potrebno pridobiti za: poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik; hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma 40 m od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselja, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na območju Občine Miren - Kostanjevica sta Vipava in Vrtojbica vodotoka 1. reda, ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, prepovedano je odlagati in pretovarjati nevarne snovi v vseh oblikah, odlagati in pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi, odlagati odpadke.
Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi s področja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
Za posege na vodovarstvenem območju je potrebno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04) ter omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.
Pri načrtovanju poteka tras javne infrastrukture je potrebno predvideti čimmanjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trase potekajo vzporedno z vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar ne na tak način, da bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesija v skladu z določbami Zakona o vodah, pri prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati že podeljene, veljavne vodne pravice.«
5. v poglavju »III. Zasnova dejavnosti v prostoru«, podpoglavju »2. Zasnova namenske rabe površin«, odstavku »OBMOČJA VEČJIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV« se prvi stavek spremeni tako, da glasi: »Med naseljema Vrtojba in Orehovlje je ob Vrtojbici predvidena izgradnja čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod občine Šempeter - Vrtojba, dela Mestne občine Nova Gorica in dela Občine Miren - Kostanjevica.«
6. v poglavju »V. Opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin plana« se prva točka spremeni tako, da glasi:
»1. Način urejanja posameznih območij s prostorskimi akti
Z občinskimi podrobnimi prostorskimi akti bomo urejali:
– kompleksnejša območja za novogradnje,
– kompleksnejša degradirana območja v naseljih,
– območja opuščenih gramoznic ali glinokopov,
– večje in zahtevnejše vodnogospodarske ureditve,
– večje in zahtevnejše agromelioracije,
– druge podobne posege v skladu z zakonom.
Z regionalnimi prostorskimi načrti bomo urejali:
– kompleksnejše gradnje in ureditve, ki posegajo na območje dveh ali več občin.
Ostala območja bodo urejana s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ki bo v primeru občutljivejših posegov (lokacije dopolnilnih gradenj na vedutno izpostavljenih legah oziroma delih naselij, lokacije pomembnejših nestanovanjskih objektov, stavbne površine, kjer bi stihijski posegi preprečili racionalno izkoriščanje zemljišč in komunalno opremljanje ter podobno) vsebovali podrobne pogoje za gradnjo in urejanje.«
7. v poglavju »VI. Urbanistične zasnove naselij«, v URBANISTIČNI ZASNOVI NASELJA MIREN, se v točki »2.1 Razvoj dejavnosti in usmeritve za nadaljnji prostorski razvoj« med našteta stanovanjska območja naselja doda alinea:
»– Območje Meblo Vata je delno pozidano s proizvodnimi objekti, ki niso več v funkciji. Potrebna je sanacija območja in ureditev za potrebe organizirane stanovanjske gradnje srednje gostote.«
8. v poglavju »VI. Urbanistične zasnove naselij«, v URBANISTIČNI ZASNOVI NASELJA MIREN, se v točki »2.3 Prometno, komunalno, energetsko omrežje in infrastruktura« spremeni peti odstavek tako, da glasi:
»K zaščiti podtalnice bo prispevala tudi gradnja čistilnih naprav za posamezna naselja v občini in gradnja čistilne naprave ob Vrtojbici za čiščenje odpadnih vod Občine Šempeter - Vrtojba, dela Mestne občine Nova Gorica in dela Občine Miren - Kostanjevica, ki bodo prečistile odpadno vodo pred iztokom v reko Vipavo«.
9. v poglavju »VI. Urbanistične zasnove naselij«, v URBANISTIČNI ZASNOVI NASELJA MIREN, se v točki »3. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove« besedilo enote »M2-Staro mesto« spremeni tako, da glasi:
»M2-Staro mesto
Značilnosti:
stanovanjsko območje z individualno pozidavo, opuščenimi proizvodnimi objekti ter večje nepozidane kvalitetne kmetijske površine.
Planirani posegi:
morebitne zapolnitve s stanovanjsko gradnjo, sanacija in obnova območja proizvodnih prostorov za potrebe organizirane stanovanjske gradnje, izgradnja pločnika, ohranitev pretežnega dela kmetijskih zemljišč med naseljem in Vipavo v smeri proti zahodu, pri čemer je potrebno preveriti morebitne negativne vplive intenzivnega kmetijstva na bivalna območja (neposredna soseščina kmetijstva in bivalne funkcije).
Varovanje rezervata za presek meandra reke Vipave. Omogočanje izvedbe varnega cestnega priključka za potrebe stanovanjske pozidave na regionalno cesto.
Način urejanja:
Za območje preseka meandra reke Vipave, za območje opuščenih proizvodnih objektov občinski podrobni prostorski načrt, za ostalo občinski prostorski načrt.«
10. v poglavju »VI. Urbanistične zasnove naselij«, v URBANISTIČNI ZASNOVI NASELJA MIREN, se v točki »3. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove« besedilo enote »M4-Ostrog« spremeni tako, da glasi:
»M4 – Ostrog
Značilnosti:
gre za centralni del naselja, z objekti družbenih in upravnih dejavnosti, z industrijskimi objekti, z manjšimi območji individualne in blokovne pozidava, obsežnimi nepozidanimi stavbnimi površinami ter teraso ob reki Vipavi, pretežno namenjeno kmetijski rabi.
Planirani posegi:
dopolnjevanje pozidave in rekonstrukcije na pretežno že pozidanih delih, razširitev igrišč ob šoli, gradnje za potrebe centralnih dejavnosti, gostejša stanovanjska gradnja ter ureditev primernega dostopa – prometnega režima oziroma infrastrukturne ureditve območja.
Način urejanja:
za urejanje še nepozidanih površin izven območij družbenih objektov občinski podrobni prostorski načrt, ostalo prostorski ureditveni pogoji.«
11. v poglavju »VI. Urbanistične zasnove naselij«, v URBANISTIČNI ZASNOVI NASELJA MIREN, se v točki »3. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove« besedilo enote »M5 – Gornji Miren« spremeni tako, da glasi:
»M5 – Gornji Miren
Značilnosti:
stanovanjsko območje, bencinska črpalka, pokopališče, maloobmejni prehod, cerkev, banka, opuščene gramoznice ter večje nepozidane kvalitetne kmetijske površine.
Planirani posegi:
dopolnitev z individualno stanovanjsko pozidavo, dopolnitev centralnih dejavnosti, ureditev gramoznic za potrebe gospodarskih dejavnosti (razen za igralništvo), ureditev pločnikov, ohranitev kmetijskih zemljišč na varovalni oddaljenosti od bivalnega in delovnega okolja, izgradnja obvozne ceste mimo Vrtojbe z rekonstrukcijo regionalne ceste, razširitev pokopališča, urejanje infrastrukture.
Način urejanja:
za ureditev gramoznice SGP Gorica (Salonit Anhovo) občinski podrobni prostorski načrt, za čistilno napravo ob Vrtojbici s pripadajočo komunalno infrastrukturo regionalni prostorski načrt, za ostale posege občinski prostorski načrt.«
12. v poglavju »VI. Urbanistične zasnove naselij«, v URBANISTIČNI ZASNOVI NASELJA MIREN, se v točki »3. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove« besedilo enote »M6-Orehovlje« spremeni tako, da glasi:
»M6 – Orehovlje
Značilnosti:
stanovanjsko območje, industrijsko območje, pokopališče, opuščena gramoznica in večje kvalitetne kmetijske površine
Planirani posegi:
sanacija gramoznice za športna igrišča, dopolnitev z individualno stanovanjsko gradnjo, ohranitev nepozidanih kmetijskih površin, urejanje infrastrukture.
Način urejanja: prostorski ureditveni pogoji.«
13. v poglavju »VI. Urbanistične zasnove naselij«, v URBANISTIČNI ZASNOVI NASELJA MIREN, se v točki »3. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove« besedilo enote »M7-Praprotno« spremeni tako, da glasi:
»M7 – Praprotno
Značilnosti:
delno kmetijsko zemljišče, delno pozidano z individualno stanovanjsko gradnjo in gospodarskimi poslopji Agroinda ter dolina Vrtojbice.
Planirani posegi:
dopolnitev stanovanjske gradnje, ureditev obrtne cone v okolici gospodarskih objektov Agroinda, rekonstrukcija regionalne ceste, regulacija Vrtojbice, urejanje infrastrukture.
Način urejanja: prostorski ureditveni pogoji.«
3. člen
4. člen Odloka o prostorskih sestavinah plana oziroma Tekstualni del prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Miren - Kostanjevica za obdobje 1986–1990 se spremeni kot je navedeno v nadaljevanju.
1. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »1. Razvoj dejavnosti v prostoru in razvojne naloge po področjih«, pod naslovom »Poselitev« se drugi odstavek spremeni tako, da glasi:
»Čista stanovanjska območja se praviloma ne načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, območjih energetske infrastrukture in podobnih območjih.
Stanovanjska gradnja bo usmerjena predvsem v ureditvena območja naselij, kjer bo realizirana po določilih prostorsko ureditvenih pogojev oziroma v primerih občutljivejših in kompleksnejših območij na podlagi določi občinskih podrobnih prostorskih načrtov.«
2. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »1. Razvoj dejavnosti v prostoru in razvojne naloge po področjih«, pod naslovom »Poselitev« se za sedmim odstavkom doda besedilo, ki glasi:
»Raba prostora in prostorski razvoj morata omogočati tudi zagotavljanje pogojev za kulturno dejavnost, za dostopnost do kulturnih dobrin, za ohranjanje kulturne raznolikosti in indentitete, za pojmovanje kulture kot kategorije prostorskega razvoja, za optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture, za zagotavljanje varstva kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada ter pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za premično kulturno dediščino je potrebno zagotoviti pogoje za vzdrževanje ter obnavljanje, preprečevanje ogroženosti, uresničevanje kulturne funkcije dediščine, javne dostopnosti, omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja, preprečevanje škodljivih posegov, delovanje muzejev, galerij in arhivov.
Pri načrtovanju namenske rabe je potrebno upoštevati tako opredelitev površin za kulturo, ki omogoča izvajanje kulturnih dejavnosti skladno z razvojnimi potrebami, upoštevati je potrebno možnost prepletanja dejavnosti kulture z drugimi dejavnostmi in rabami ob upoštevanju funkcionalne povezanosti, privlačnosti, združljivosti in izključevanja. Površine za kulturo je potrebno razmestiti tako, da bodo izpolnjeni temeljni kriteriji dostopnosti, učinkovitosti in racionalnosti. Kulturne dobrine in njihova okolica se ne sme uporabljati za namene, ki bi utegnili ogroziti kulturne dobrine, na območju kulturnih dobrin in v njihovi bližnji okolici ne sme biti dejavnosti s področja obrambe, velikih industrijskih središč ali drugih potencialnih ciljev v primeru oboroženega spopada.«
3. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »1. Razvoj dejavnosti v prostoru in razvojne naloge po področjih«, pod naslovom »Poselitev« se na koncu dodajo odstavki, ki glasijo:
»Izven poselitvenih območij je možna gradnja proizvodnih objektov in njim pripadajoče gospodarske infrastrukture, ki zaradi izrabe naravnih virov ne morejo biti v poselitvenih območjih, če je njihovo delovanje ekonomsko racionalnejše ali če zaradi svojih značilnosti niso primerni za lociranje v poselitveno območje.
Na območjih proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti prometni terminali, trgovine, skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, obrtne dejavnosti, komunalne dejavnosti in distribucija energije.
Za območja z razpršeno gradnjo lahko lokalna skupnost določi alternativne možnosti za komunalno opremljanje in dostopnost.«
4. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »1. Razvoj dejavnosti v prostoru in razvojne naloge po področjih«, pod naslovom »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda« se na začetku doda tekst, ki glasi:
»Odvajanje padavinskih voda je potrebno predviditi na način, da bo v čimvečji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
Padavinske vode je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilnih ali plazovito ogroženih brežinah je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih voda z javnih cest morajo biti usklajeni s predpisi.
Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo pred iztokom biti očiščene do predpisane stopnje.«
5. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »1. Razvoj dejavnosti v prostoru in razvojne naloge po področjih«, pod naslovom »Infrastruktura« se za prvim odstavkom dodata odstavka, ki glasita:
»Namenska raba pod ali nad komunikacijskimi, energetskimi vodi in vodi okoljske infrastrukture ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov kakor tudi vodi ne smejo ogrožati rabe tal nad ali pod seboj.
Poteki vodov za prenos in distribucijo električne energije se morajo prilagajati obstoječi strukturi urejenosti prostora in se izogibati vidno izpostavljenim reliefnim oblikam (grebeni, vrhovi), v poselitvenih območjih in območjih kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih. Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture.«
6. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »1. Razvoj dejavnosti v prostoru in razvojne naloge po področjih«, pod naslovom »Energetika« se na koncu besedila doda besedilo, ki glasi:
»Pri načrtovanju poselitve je z izbiro lokacij, orientacijo, odmiki med objekti potrebno omogočati celoletno osončenje in zato zmanjševanje potreb po ogrevanju oziroma hlajenju; z ustrezno zasnovo volumna, izbiro gradiva in toplotno zaščito stavb zagotavljati čimmanjše izgube toplotne energije; s smotrno razporeditvijo objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture; z energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije; z uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube pri prenosu in distribuciji.
Pri prenovi naselij ali delov naselij je potrebno zagotoviti smotrno uporabo energije in materialov, prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb, pri prenovi se vzpodbuja uporabo sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter uporaba padavinske vode v sanitarne namene.
Pri širitvi poselitvenih območij je potrebno upoštevati možnosti priključitve na prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo elektronskih komunikacij.
Pri gradnji novih stavb ali rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in ki se jim zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.«
7. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »1. Razvoj dejavnosti v prostoru in razvojne naloge po področjih«, pod naslovom »Območja sanacij« se peta vrstica tabele spremeni tako, da glasi:
+----------+-----+---------+-----------+----------------------+
|SGP Gorica|7,9  |sanirano |pozidava za|občinski podrobni     |
|(Salonit  |ha   |         |potrebe    |prostorski načrt,     |
|Anhovo)   |     |         |gospodarske|usklajen z            |
|Miren     |     |         |cone       |lokacijskim načrtom   |
|          |     |         |           |za obvozno cesto mimo |
|          |     |         |           |Vrtojbe, katere potek |
|          |     |         |           |je predviden prek     |
|          |     |         |           |območja gramoznice    |
+----------+-----+---------+-----------+----------------------+
8. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »3. Namenska raba površin«, se po 6. vrstici naštevanja namenskih rab doda vrstica, ki glasi:
»čistilna naprava nad 10.000E ČN*«
9. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »4. Načini urbanističnega urejanja in priprava prostorskih izvedbenih aktov«, se tekst pred tabelo in tabela spremenita tako, da glasita:
»4. Načini urbanističnega urejanja in priprava prostorsko izvedbenih aktov
V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine in urbanističnih zasnov za posamezna naselja bodo s prostorskimi izvedbenimi akti podrobneje obdelane odločitve o gradnji, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor, ki so opredeljeni v srednjeročnem planu.
Prostorski izvedbeni akti so prostorski izvedbeni načrti (zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti oziroma občinski podrobni prostorski načrti) ter prostorski ureditveni pogoji, ki urejujejo posege na predelih izven območij izvedbenih načrtov ali tam, kjer se bodo načrti izdelovali po preteku tekočega srednjeročnega obdobje.
Prostorski izvedbeni akti, izdelani v tekočem srednjeročnem obdobju, pri vsebini katerih se bodo po njihovem sprejemu spremenili razvojni programi nosilcev dejavnosti v območju ali drugi elementi, ki vplivajo na ureditev območja, bodo v skladu z nastalimi spremembami v tekočem obdobju tudi spremenjeni ali dopolnjeni.
Posegi v prostor, ki se bodo urejali s prostorskimi izvedbenimi načrti so:
+--------+-------------+---------+-------------+--------------+
|Naselje |Območje      |Pribl.   |Vrsta        |Vrsta posega  |
|        |             |površina |prostorsko   |v prostor     |
|        |             |         |izvedbenega  |              |
|        |             |         |akta         |              |
+--------+-------------+---------+-------------+--------------+
|Miren   |gramoznica   |2,7 ha   |prostorski   |sanacija      |
|        |SGP Primorje |         |ureditveni   |opuščene      |
|        |Ajdovščina   |         |pogoji       |gramoznice za |
|        |             |         |(sprejeti)   |potrebe       |
|        |             |         |             |obrtne        |
|        |             |         |             |dejavnosti    |
+--------+-------------+---------+-------------+--------------+
|Miren   |gramoznica   |7,9 ha   |občinski     |gradnja za    |
|        |SGP Gorica   |         |podrobni     |potrebe       |
|        |(Salonit     |         |prostorski   |gospodarske   |
|        |Anhovo)      |         |načrt        |cone*         |
+--------+-------------+---------+-------------+--------------+
|Miren   |gramoznici   |         |lokacijski   |gradnja       |
|        |SGP Primorje |         |načrt        |obvozne ceste |
|        |Ajdovščina   |         |(sprejet)    |              |
|        |in SGP       |         |             |              |
|        |Gorica,      |         |             |              |
|        |cestna       |         |             |              |
|        |povezava do  |         |             |              |
|        |križišča     |         |             |              |
|        |Križ Cijan   |         |             |              |
+--------+-------------+---------+-------------+--------------+
|Miren   |Območje      |0,6 ha   |občinski     |stanovanjska  |
|        |Meblo Vata   |         |podrobni     |gradnja       |
|        |             |         |prostorski   |              |
|        |             |         |načrt        |              |
+--------+-------------+---------+-------------+--------------+
|Miren   |Območje      |7 ha     |občinski     |Gradnja za    |
|        |Ostrog -     |         |podrobni     |potrebe       |
|        |nepozidani   |         |prostorski   |centralnih    |
|        |del          |         |načrt        |dejavnosti in |
|        |             |         |             |stanovanj**   |
+--------+-------------+---------+-------------+--------------+
*Usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta:
– zagotoviti je potrebno primerno izrabo površin, da se prepreči izrazito prostorsko potratne dejavnosti z majhnim številom delovnih mest na velikih površinah,
– del gospodarskih dejavnosti v novem delu gospodarske cone naj bo usmerjen v programe podpornih storitev za razvoj kmetijskih dejavnosti (npr. hladilnice, skladišča, kmetijski prodajni centri ipd.),
– dejavnosti v gospodarski coni ne smejo negativno vplivati na rabo kmetijskih zemljišč v okolici gospodarske cone.
** Usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta:
– potrebno je upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).«
10. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora« se podpoglavje »6. Varstvo naravne in kulturne dediščine« preimenuje v »6. Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine«.
11. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«, v preimenovanem podpoglavju »6. Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine« se za tretjim odstavkom doda odstavek, ki glasi:
»Fizične in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varujejo naravne vrednote.
Posegi v naravo ne smejo porušiti naravnega ravnovesja ali uničiti naravnih vrednot. V postopkih načrtovanja je potrebno izbrati odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
Posegi, ki bodo izvajani na območjih, v neposredni bližini oziroma na meji naslednjih varovanih območij narave v občini: ekološko pomembno območje Vipava – reka in osrednji del Vipavske doline (koda 54700), predlagano posebno varstveno območje Dolina Vipave (koda SI3000226) ter posebno varstveno območje Natura 2000, morajo upoštevati v nadaljevanju podpoglavja navedene pogoje.
Na območju habitantnih tipov (obrežna vegetacija ob Vipavi, po vsej verjetnosti tudi ob Vrtojbici, gojeni travniki na območju Ostrog) je potrebno ohranjati pas obrečne drevnine širine 5–10 m, kanalizacija naj se izvaja tako, da se ne posega v obrečno vegetacijo, razen na mestih prečkanja.
Na ekološko pomembnih območjih (EPO) se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistevno poslabša ugodno stanje habitantnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno oziroma se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čimmanjši. Posege in dejavnosti na teh območjih se načrtuje tako, da se v čimvečji možni meri ohranja naravna razširjenost habitantnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populaciji omogoča ponovno povezanost v primeru prekinitve zaradi načrtovanega posega. Dejavnosti in posegi, ki bi lahko bistveno spremenili lastnosti, zardi katerih je bilo EPO opredeljeno, naj se načrtujejo izven območij EPO, zlasti pri najbolj občutljivih in biotsko najvrednejšihdelih EPO.
Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah je potrebno ugotoviti prisotnost rastlinskih vrst oziroma živalskih vrst in njihovih habitatov ter njihovo stanje ohranjenosti.
Na območju EPO je potrebno: načrtovati čimširši pas obrečne vegetacije, čimbolj umikati stavbe in kanalizacijo od brežin, kanalizacijo izvajati po obstoječih koridorjih (poti, mostovi), ne izvajati regulacije.
Na območjih Natura 2000 je v največji možmi meri potrebno:
– ohranjati naravno razširjenost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih ali živalskih vrst
– ohranjati ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitantnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo
– ohranjati ali izboljšati kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali
– ohranjati povezanost habitatov in v primeru prekinjenosti omogočati ponovno povezavo.
Čas izvajanja posegov in opravljanja dejavnosti na območjih Natura 2000 je potrebno čimbolj prilagoditi življenjskim ciklom živali in rastlin: poseganje oziroma dejavnost naj v čimmanjši možni meri sovpada z obdobji razmnoževanja, vzreje mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih oblik ter prezimovanja pri živalih oziroma naj omogoči semenjenje, naravno zasajevanje in druge oblike razmnoževanja pri rastlinah. Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali ali rastlin tujerodnih vrst ter genetsko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomemnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje, razen dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
Za celotno območje občine velja, da je pri načrtovanju umetne osvetlitve zunanjih površin potrebno načrtovati uporabo svetilk, ki ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabo žarnic s čimmanjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanje zunanjih površin naj se načrtuje tako, da v drugem delu noči lahko ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno.«
12. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«, v preimenovanem podpoglavju »6. Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine« se zadnja dva odstavka nadomestita z besedilom, ki glasi:
»Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati varstvene usmeritve za vso evidentirano kulturno dediščino in njeno vplivno območje, upoštevati varstvene režime v odlokih za razglasitev za kulturni spomenik ter upoštevati presoje vplivov na kulturno dediščino. Kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem, z namenom preprečitve morebitnih negativnih vplivov se varuje tudi z ustrezno veliko območje okoli dediščine. Na objektih ali območjih dediščine niso dovoljeni posegi, in ureditve oziroma takšni načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, možni so posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti.
Pri posegih v prostor je zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena potrebno upoštevati tudi kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine ter značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja in preprečevati tiste, ki jih načenjajo, usmerjati dejavnosti tako, da se ustvarijo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.«
13. v poglavju »II. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora«. Podpoglavju »7. Obramba in zaščita« se na začetku doda besedilo, ki glasi:
»Pri načrtovanju območij in objektov je potrebno upoštevati cono potresne ogroženosti ter naravne omejitve: poplavnost, visoko podtalnico, erozivnost, plazovitost terena in temu primerno prilagoditi tehnične rešitve gradnje.
Upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja, vse ukrepe varstva pred požarom, zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne odmike med objekti ali protipožarne ločitve, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja ob požaru, zagotoviti dostope, dovoze in delovnih površin za intervencijska vozila. Zaradi zmanjšanja požarnega tveganja je potrebno upoštevati morebitni vpliv obstoječih industrijskih objektov.«
14. v poglavju »Veljavni odloki za prostorske izvedbene načrte« se črta navedba
»1. LOKACIJSKI NAČRT CENTRALNE NAPRAVE ZA ČIŠČENJE KOMUNALNO-INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VODA OB VRTOJBICI (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/88).«
5. člen
V kartografskem delu prostorskih sestavin plana se skladno s spremembami v tekstu spremenijo naslednje kartografske priloge:
1. v tematskih kartah v merilu 1:25.000:
– tematski prikaz »Zasnova vodnega gospodarstva, sanacij, rudnin«
– tematski prikaz »Zasnova osnovne rabe prostora«;
2. v kartografskih prilogah v merilu 1:5000 karta s prikazom Urbanistične zasnove naselja Miren;
3. v kartografski dokumentaciji v merilu 1:5000:
– karta Nova Gorica 43, Komen 3 in Komen 2;
4. legende.
Zgoraj navedene spremenjene karte, izrisane v elektronski obliki in na skeniranih topografskih načrtih oziroma na DKN nadomestijo ustrezne karte v analogni obliki.
6. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0-0008/2009-16
Miren, dne 12. novembra 2009
Župan
Občine Miren - Kostanjevica
Zlatko Martin Marušič l.r.