Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2009 z dne 27. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2009 z dne 27. 7. 2009

Kazalo

2893. Odlok o koncesijah na področju ravnanja z odpadki v Mestni občini Nova Gorica, stran 8197.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo), 32., 33., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 68/07), Odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 21/08) in Odlokom o odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica (Uradni list RS, št. 120/07) ter na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah, je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. maja 2009 sprejel
O D L O K
o koncesijah na področju ravnanja z odpadki v Mestni občini Nova Gorica
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Mestna občina Nova Gorica (v nadaljevanju: Občina) določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v z izvajanjem:
1. lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in
2. lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Gospodarski javni službi iz prejšnjega odstavka se na območju občine izvajata s podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji, določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu odlokom in drugimi predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je ena ali obe lokalni gospodarski javni službi iz prejšnjega člena;
2. »koncedent«: je Mestna občina Nova Gorica;
3. »pristojni organ«: je organ (oddelek) občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka;
4. »mestni svet«: je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica;
5. »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo obeh gospodarskih javnih služb iz prvega člena, če iz besedila tega odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na posamezno koncesijo;
6. »koncesionar«: je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
7. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
8. »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;
9. »imetnik odpadkov«: je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
10. »uporabniki«: vsi povzročitelji odpadkov.
2. PODELITEV KONCESIJE
2.1 Javni razpis
3. člen
(javni razpis)
(1) Koncesija za izvajanje javne službe se podeli na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan, javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih.
(2) Razpis in postopek za podelitev koncesij se praviloma izvede istočasno za obe gospodarski javni službi.
(3) Koncesiji za javni službi iz prvega člena se podelita ločeno, koncesijsko razmerje nastane in preneha za vsako gospodarsko javno službo posebej.
4. člen
(razpisna dokumentacija)
V razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo:
1. naziv, sedež in druge podatke o koncedentu,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. minimalna višina koncesijske dajatve za posamezno gospodarsko javno službo,
8. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave in navodila za pripravo prijave (jezik, overitve …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in
16. druge podatke v skladu s predpisi, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
2.2 Pogoji za prijavo
5. člen
(pogoji za prijavo)
(1) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo na razpis. V prijavi mora s predložitvijo ustreznih listin dokazati, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in izvajanje javne službe:
1. da je gospodarska družba z najmanj 500.000,00 € osnovnega kapitala in je finančno ter poslovno sposobna za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa;
2. da je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe;
3. da je sposobna samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je usposobljena za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;
5. da razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;
7. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);
8. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 2- 7);
9. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
(2) V času trajanja koncesijskega razmerja, mora koncesionar pisno zaprositi koncedenta za soglasje k vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Prav tako mora koncesionar pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in ves čas trajanja koncesijskega razmerja v svojih notranjih aktih in v razmerjih s koncedentom zagotoviti predkupno pravico koncedenta pri vseh spremembah lastniške strukture v družbi.
(3) Če koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, predstavlja to kršitev bistvenih elementov koncesijske pogodbe iz 4. točke prvega odstavka 24. člena odloka.
2.3 Merila za izbor
6. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena.
(2) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so zlasti:
– kadrovska usposobljenost za izvajanje javne službe;
– ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje javne službe;
– ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje javne službe;
– izkušnje in pozitivne reference na področju izvajanja javnih služb;
– višina koncesijske dajatve;
– hkratnost izvajanja obeh razpisanih javnih služb s strani enega izvajalca;
– finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve;
– druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo korist za koncedenta.
(2) Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne službe, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji.
2.4 Izbor koncesionarja
7. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določena v javnem razpisu.
(2) Javni razpis se ponovi, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec v postavljenem roku ne sklene koncesijske pogodbe.
8. člen
(izbor koncesionarja)
Za izbor koncesionarja župan imenuje ter 5-člansko strokovno komisijo, ki:
– pripravi podrobna merila za izbor koncesionarja;
– opravi odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav;
– preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev;
– opravi strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila;
– pripravi obrazloženo pisno mnenje o izbranem prijavitelju in ga posreduje pristojnemu organu.
9. člen
(odločba o podelitvi koncesije)
(1) O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev na javnem razpisu.
(2) Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli ustavi in prevzame gospodarsko javno službo v režijo.
3. KONCESIJSKA POGODBA
3.1 Sklenitev koncesijske pogodbe
10. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja. Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z iztekom roka za podpis pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe vsebino pogodbe predhodno potrdi mestni svet. Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
11. člen
(začetek, tek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki in traja 10 let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
3.2 Vsebina koncesijske pogodbe
12. člen
(vsebina koncesijske pogodba)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvez z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije;
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne službe;
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij, se neposredno uporablja koncesijski akt.
3.3 Pravice in obveznosti koncesionarja
13. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo na celotnem območju občine,
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju javne službe.
(2) V obsegu, ki ga določa zakon in odlok je uporaba storitev javne službe na območju občine, za uporabnike obvezna.
14. člen
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz prvega člena tega odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne službe);
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
5. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
7. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe. Koncesionar mora za vsako javno službo ločeno voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.
15. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Koncesionar je, v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci.
(2) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom.
(3) Koncesionar je družbeno odgovorno podjetje, ki v Mestni občini Nova Gorica opravlja družbeno koristno delo.
16. člen
(način izvajanja javne službe)
(1) Izvajalec javne službe je odgovoren, da se na odlagališču odlagajo in obdelujejo samo odpadki:
– ki jih je, v skladu s predpisi, dovoljeno odlagati in obdelovati,
– z območij občin, ki so s koncedentom sklenile pogodbo o pogojih za odlaganje.
(2) Če so odpadki za odlaganje, pripeljani za odlaganje na odlagališče, neustrezni in jih skladno s prejšnjim odstavkom in drugimi predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov, na odlagališču ni dovoljeno odlagati ali ne ustrezajo deklariranim, jih mora izvajalec zavrniti, prevoznik ali imetnik pa odpeljati na ustrezno skladiščenje.
(3) Izvajalec javne službe lahko, največ za štiri mesece, dovoli začasno skladiščenje zavrnjene pošiljke na odlagališču, da se dopolni ali ponovno izdela ocena odpadkov. Izvajalec javne službe mora o zavrnjenih pošiljkah odpadkov voditi ustrezne evidence, o začasno skladiščeni pošiljki pa nemudoma pisno obvesti tudi koncedenta. V primeru spora o ustreznosti odpadkov za odlaganje na odlagališču, o tem odloči pristojni organ v upravnem postopku.
(4) Če izvajalec javne službe ravna v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo. Poleg tega mora koncesionar na svoje stroške poskrbeti za ustrezno odstranitev/skladiščenje neustreznih odpadkov ter koncedentu povrniti nastalo škodo.
17. člen
(koncesijska dajatev)
(1) Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev, ki se določi v koncesijski pogodbi na podlagi javnega razpisa in prejete ponudbe koncesionarja.
(2) Koncesijska dajatev se določi v obliki deleža od neto vrednosti prejetih plačil za storitve gospodarske javne službe in plačuje v 30 dneh po izteku vsakega trimesečja.
18. člen
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) V primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta.
19. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) O nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre to pogodbo.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.
20. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanju javne službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan, za izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
3.4 Pravice in obveznosti koncedenta in uporabnikov
21. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
(1) Koncedent mora zagotavljati:
1. ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne službe in tem odlokom;
2. cene storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
3. sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti javne službe;
4. sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v skladu s koncesijsko pogodbo in redno plačuje koncesijsko dajatev.
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku.
22. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa:
1. da redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe v skladu s predpisi;
2. da javno službo izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike;
3. da storitve javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo;
4. da dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo na uporabnika;
5. da v roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.
(2) Uporabniki morajo posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju vsako spremembo in prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, omogočiti izvajanje javne službe in upoštevati navodila koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu z vsakokratno veljavno tarifo,
(3) Če uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga pri tem ovira, mora koncesionar o obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za nemoteno izvajanje javne službe.
3.5 Prenehanje koncesijske pogodbe
23. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
2. s sporazumno razvezo pogodbe, sklenjeno v pisni obliki;
3. z razdrtjem pogodbe po sodni poti;
4. z odstopom od koncesijske pogodbe;
5. s prenehanjem koncesionarja.
24. člen
(razdrtje pogodbe)
(1) Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo:
1. če je proti koncesionarju začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek oziroma drug postopek prenehanja koncesionarja;
2. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, kršitve koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih v zvezi z izvajanjem koncesije;
3. če se po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal zavajajoče ali neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
4. če koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo;
5. če se ugotovi, da je koncesionar dal zavajajoče ali neresnične podatke, ki so sestavni del Pravilnika o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter z obdelavo in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanjem komunalnih odpadkov ter o tarifi na območju Mestne občine Nova Gorica oziroma, ki vplivajo na cene storitev, ki se zaračunavajo uporabnikom.
(2) Koncesijska pogodba se razdre po sodni poti. Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v pogodbi.
25. člen
(odstop od pogodbe)
(1) Koncedent lahko odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo, če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana javna služba. Pogoji za odstop se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) V primeru odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti:
– realno vrednost neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oziroma primerno vrniti v naravi;
– nastalo škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava.
4. NADZOR
26. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska inšpekcija, ki je pristojna tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko organi iz prejšnjega odstavka izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
27. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ ali pooblaščenec koncesionarja. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora.
(2) Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov in naprav.
(3) O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.
5. KONČNE DOLOČBE
28. člen
(reševanje sporov in uporaba prava)
(1) Za reševanje spore v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
(2) Za presojo vseh razmerij v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe lahko stranke v koncesijski pogodbi dogovorijo izključno uporabo pravnega reda Republike Slovenije.
(3) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
29. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
(2) Postopek za podelitev koncesije v skladu s tem odlokom prične župan najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka.
(3) V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
Št. 354-16/2009
Nova Gorica, dne 21. maja 2009
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Mirko Brulc l.r.