Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2009 z dne 13. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2009 z dne 13. 7. 2009

Kazalo

2682. Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Mestne občine Kranj, stran 7584.

Na podlagi 3., 7., 33. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 21/06 – odločba US), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, EZ-UPB2, 70/08), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo; ZP-1E, Uradni list RS, 17/08 – spremembe 3), 4. in 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02, 102/07, 3/09) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 27. seji dne 17. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Mestne občine Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Ta odlok določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje javne službe iz prvega odstavka tega člena.
(4) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(pojmi in izrazi v odloku)
V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– distribucija: je transport plina po distribucijskem omrežju;
– prenos: je transport goriv po prenosnem omrežju;
– distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca;
– sistemske storitve: so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje energetskih sistemov;
– sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina: je pravna oseba, ki je v skladu zakonom na podlagi tega odloka določena za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na posameznem omrežju;
– omrežnina: je del cene za uporabo plinovodnega omrežja in je namenjen plačevanju izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in pokrivanju stroškov sistemskih storitev;
– uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema energijo;
– Agencija za energijo: Javna agencija Republike Slovenije za energijo;
– koncesionar je sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Mestne občine Kranj;
– koncedent je Mestna občina Kranj.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina obsega:
– distribucijo zemeljskega plina po plinovodnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj distribucijskih omrežij,
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Mestne občine Kranj v skladu občinskimi prostorskimi plani, drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja, v skladu z odločitvami občine,
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskega omrežja ter upravnih in drugih dovoljenj za njegovo obratovanje,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom za učinkovit dostop do omrežja,
– vodenje katastra plinovodnega omrežja, objektov in naprav,
– načrtovanje porabe zemeljskega plina z uporabo ustreznih metod in upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
4. člen
(ločeni računovodski izkazi)
(1) Oseba, ki izvaja koncesionirano javno službo iz prvega odstavka 1. člena tega odloka mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina od morebitnih drugih dejavnosti, v kolikor jih izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Letnemu poročilu mora oseba iz prvega odstavka tega člena priložiti pravila, ki jih je mogoče spreminjati le izjemoma in iz utemeljenih razlogov, po katerih so na posamezne račune dejavnosti razdeljene. Sestavni del letnega poročila so tudi kriteriji, v skladu s katerimi so na posamezne energetske dejavnosti razporejena:
– sredstva,
– obveznosti do virov sredstev,
– prihodki in
– odhodki.
(3) Letno poročilo mora obsegati tudi vsako transakcijo s povezano družbo oziroma družbo z istimi lastniki.
5. člen
(območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe)
Območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka obsega celotno območje Mestne občine Kranj.
III. INFRASTRUKTURA
6. člen
(distribucijsko omrežje)
(1) Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
(2) Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
7. člen
(lastništvo distribucijskih omrežij in naprav)
Distribucijsko plinovodno omrežje in vse druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, skupaj z vsemi stvarnimi in obligacijskimi pravicami distributerja na tem omrežju in v zvezi s tem omrežjem, preidejo po poteku koncesijskega razmerja s koncesionarjem, ki jih je zgradil, v last Mestne občine Kranj.
8. člen
(pogoji prenosa lastništva omrežij in naprav)
Način in pogoji prenosa lastništva in vseh pravic iz prejšnjega člena se določijo s koncesijsko pogodbo z vsakokratnim koncesionarjem. S pogodbo se uredi in določi tudi način prenosa pravic v primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.
IV. KATASTER DISTRIBUCIJSKIH OMREŽIJ IN NAPRAV
9. člen
(kataster)
(1) Koncesionar mora za plinovodno omrežje voditi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše pristojni državni organ.
(2) Kataster se vodi v skladu s pravilniki, ki veljajo za vodenje katastrov.
(3) V katastru in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, v zvezi s katerimi je treba postopati po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ – Uradni list RS, št. 24-900/03, 61-2663/05, 109-4752/05, 113-5005/05, 28-1130/06, 117-5018/06.
V. SPLOŠNI AKTI KONCESIONARJA
10. člen
(ureditev splošnih aktov)
Splošne akte koncesionarja in njihovo vsebino določajo zakoni in podzakonski akti s področja energetike.
VI. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
11. člen
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer opravlja javno službo;
– izdelati mora napoved in načrt porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih;
– koncesionar mora voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora poročati koncendentu o izvajanju koncesije;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
12. člen
(javna pooblastila koncesionarju)
Koncesionar ima pri izvajanju koncesionirane gospodarske javne službe poleg javnih pooblastil na podlagi zakona tudi naslednja javna pooblastila:
– izdaja sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– v zvezi z izvajanjem dejavnosti daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, kolikor ni z zakonom predpisano drugače,
– daje soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje s katerim upravljajo, kolikor ni z zakonom predpisano drugače,
– odloča za vsako posamezno priključitev odjemalca na distribucijsko omrežje,
– vodi kataster distribucijskega omrežja zemeljskega plina in naprav v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence,
– ima druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi.
VII. DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE IN PRIKLJUČITEV UPORABNIKOV NA OMREŽJE
13. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
(1) Priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje, prekinitev in ustavitev distribucije ter ponovna priključitev se izvajajo pod pogoji in na način, kot določajo splošni pogoji za dobavo in odjem.
(2) Pogoji v zvezi z distribucijskim omrežjem so določeni s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(3) Priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji, kot jih določa odlok, je obvezna.
(4) Koncesionar mora pred uveljavitvijo splošnih pogojev za dobavo in odjem pridobiti soglasje koncedenta k navedenima aktoma.
(5) Preden koncesionar izvede priključek uporabnika na distribucijsko omrežje, je uporabnik dolžan koncesionarju predložiti potrdilo koncedenta o plačilu komunalnega prispevka.
VIII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
14. člen
(omrežnina za zemeljski plin)
(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz omrežnine za distribucijo plina, ki jo plačujejo uporabniki omrežja koncesionarju.
(2) Višino omrežnine določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo.
(3) Koncesionar zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
15. člen
(koncesijska dajatev)
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz plačane neto omrežnine. Neto omrežnina je omrežnina, zmanjšana za koncesijsko dajatev in za strošek dostopa do prenosnega omrežja. Višino koncesijske dajatve določa, koncesijska pogodba. Koncesionar je lahko prost plačila koncesijske dajatve v obdobju izgradnje plinovodnega omrežja, objektov in naprav za izvajanje dejavnosti po tem odloku. O oprostitvi in pogojih izgradnje omrežja, objektov in naprav se koncedent in koncesionar posebej dogovorita.
IX. KONCESIJA
16. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
17. člen
(koncesijska pogodba)
V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in odjemalcev. V tej pogodbi je zlasti potrebno urediti vsa vprašanja glede uporabe omrežja in infrastrukture za učinkovito opravljanje nalog sistemskega operaterja po Energetskem zakonu in podzakonskih aktih.
18. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnost iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
19. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas največ 35 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 90 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
20. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
21. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
X. NADZOR
22. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ Mestne občine Kranj. Nadzor zajema vse okoliščine in podatke v zvezi z izvajanjem javne službe.
(3) Pristojni organ pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno ali v celoti obveznosti iz koncesijskega razmerja, lahko izda odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka, koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
23. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
24. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, podatke o višini stroškov, ki vplivajo na višino omrežnine, podatke o številu, tehničnih lastnostih izvedenih priklopov, register uporabnikov …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent ob začetku nadzora pisno navesti razloge nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) Organ nadzora oblikuje zapisnik o nadzoru.
XI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
25. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
26. člen
(izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
27. člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določajo v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
28. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja (velja za zemeljski plin);
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
29. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni občini Kranj, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni občini Kranj uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Mestne občine Kranj.
30. člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne gospodarske službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na območju Mestne občine Kranj;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
– da so upravičenja na zemljiščih iz območja izvajanja javne službe, ki jih koncedent zagotovi koncesionarju in na podlagi katerih pridobi koncesionar pravico gradnje infrastrukture in izvajanje javne službe, neodplačna.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– podajati soglasja in potrditve k planom in programom izgradnje ter vzdrževanja distribucijskega omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
31. člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije …), je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.
32. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in način določen v Energetskem zakonu, tem odloku, splošnih aktih koncesionarja ter splošnih aktih koncedenta,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
33. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– da se v okviru območja koncesije priključijo na omrežje, kjer je zgrajeno in sicer pri graditvi novih stavb, in kadar se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, razen v primeru vzpostavitve enega od alternativnih sistemov za oskrbo z energijo ali zamenjave sistema z enim od alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kot so ti alternativni sistemi določeni v Energetskem zakonu in v primeru, če je stavba priključena na daljinsko ogrevanje, in v primeru, če je z odlokom drugače določeno,
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javne službe, oziroma so nanjo priključene,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– spoštovati pogoje za priklop na distribucijsko omrežje.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
XII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
34. člen
(pogoji)
(1) Koncesionar mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa zakon.
(2) Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(3) Koncesionar mora biti lastnik infrastrukture za opravljanje gospodarske javne službe ali mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo o njegovi uporabi za čas trajanja koncesije.
(4) Koncesionar, ki ni lastnik omrežja ali njegovega dela oziroma druge infrastrukture, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog, ki so z zakonom in tem odlokom določene za koncesionarja. V tej pogodbi je zlasti treba urediti obseg in namen uporabe omrežja, višino najemnine oziroma drugega plačila koncesionarja, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki koncesionarju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge.
(5) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
35. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo ustrezne strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe,
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času,
– da je finančno in poslovno usposobljen,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da je lastnik infrastrukture oziroma je z lastnikom sklenil ali bo pod pogojem pridobitve koncesije zagotovo lahko sklenil najemno pogodbo oziroma pogodbo o uporabi omrežja,
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz šeste do desete alinee in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
XIII. JAVNI RAZPIS
36. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje (če bodo predmet koncesije tudi gradnje nad 5.150.000 € tudi v Uradnem listu EU):
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. (če bodo predmet koncesije tudi gradnje nad 5.150.000 € tudi v Uradnem listu EU).
37. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 35. in 36. člena tega Odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
38. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
XIV. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
39. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
40. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(7) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(8) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(9) Koncedent odloči o izboru koncesionarja za javno službo, ki je predmet tega odloka, z upravno odločbo.
(10) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(11) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
XV. PRENOS KONCESIJE
41. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XVI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
42. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
43. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja.
44. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
45. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek pri koncesionarju,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna (dokončna). Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe.
46. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
47. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
48. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
49. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
50. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu poleg obveze po izplačilu dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj koncesionarja, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v trenutku odkupa koncesije, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter se zavezuje povrniti koncesionarju zaradi odkupa koncesije nastalo škodo ter izgubljeni dobiček za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XVII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
51. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
52. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
53. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
54. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XIX. KAZENSKE DOLOČBE
55. člen
(globe za prekrške koncesionarja)
(1) Z globo 1.400 EUR do 10.000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– v predvidenem roku ne izda splošnih aktov iz 10. člena tega odloka,
– s svojim ravnanjem ali opustitvijo onemogoča nadzor pristojnim organom občine,
– ne zagotovi ustrezne strokovne službe za izvajanje svojih dejavnosti,
– kljub dokončni odločbi o soglasju za priključitev na distribucijsko omrežje ne priklopi uporabnika.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z energetskim zakonom.
56. člen
(globe za prekrške uporabnika)
(1) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik, če ravna v nasprotju s tem odlokom ali splošnimi pogoji za dobavo in odjem.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z energetskim zakonom.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
(1) Prvo koncesijo iz 17. člena tega odloka podeli koncedent po izteku obstoječega pogodbenega razmerja za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina med Mestno občino Kranj in družbo Domplan d.d., Bleiweisova cesta 14, Kranj, urejenega s Pogodbo o dokončni ureditvi obligacijskih oziroma dolžniško upniških razmerij pri širitvi plinskega omrežja z dne 22. 5. 2003 med Mestno občino Kranj, Slovenski trg 1, Kranj in družbo Domplan d.d., Bleiweisova cesta 14, Kranj, kot izvajalcem distribucije zemeljskega plina in lastnikom distribucijskega omrežja, dopolnjenega skladno z drugim odstavkom tega člena.
(2) Do podelitve prve koncesije na podlagi javnega razpisa iz tega odloka se obstoječe pogodbeno razmerje uskladi s tem odlokom, s tem da se pogodbeni stranki sporazumeta o oblikovanju besedila koncesijske pogodbe med njima, ki vključuje določbe, potrebne za uskladitev s tem odlokom, in sicer najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka oziroma najkasneje po izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega člena.
(3) Pri uskladitvi iz prejšnjega odstavka morata stranki upoštevati naslednje:
– Občinska uprava izda izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v roku 8 dni od dneva veljavnosti tega odloka ugotovitveno upravno odločbo o izbiri izvajalca gospodarske javne službe – koncesionarja,
– Občina in izvajalec gospodarske javne službe skleneta v roku 15 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnje alineje tega odstavka Koncesijsko pogodbo za izvajanje dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, skladno z vsebino iz prejšnjega odstavka,
– koncesijsko razmerje mora prenehati, kolikor ni razlogov za predčasno prenehanje, najkasneje 35 let po podpisu nove pogodbe, s katero je usklajeno to razmerje, pri čemer je podaljšanje koncesijske pogodbe dopustno zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
58. člen
(sprejem splošnih aktov)
Splošne akte iz 10. člena tega odloka pripravi in sprejme oziroma uskladi koncesionar v 3 mesecih po objavi tega odloka.
59. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-49/2009-3-(46/01)
Kranj, dne 3. julija 2009
Župan
Mestne občine Kranj
Damijan Perne
 
zanj
Podžupan
Mestne občine Kranj
Stane Štraus l.r.