Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 3. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 3. 7. 2009

Kazalo

2540. Odlok o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta za območje urejanja znotraj CZ1 v Rogaški Slatini, stran 7047.

Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 26. redni seji dne 24. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta za območje urejanja znotraj CZ1 v Rogaški Slatini
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002 (Uradni list RS, št. 83/03), sprejmejo spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta za območje urejanja znotraj CZ1 v Rogaški Slatini (v nadaljevanju: UN), ki ga je izdelalo podjetje API d.o.o., v decembru 2008, pod številko projekta API 485/685.
2. člen
Sestavni deli UN
UN obsega tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrt-a
Tekstualni del obsega:
– Opis prostorske ureditve
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
– Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
– Rešitve načrtovanih objektov in površin
– Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– Način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti prostorskega akta.
Grafični del obsega:
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela     M 1:2000
občinskega prostorskega načrta s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju
– Območje z obstoječim parcelnim stanjem             M 1:1000
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji     M 1:2000
na DOF
– Ureditvena situacija                               M 1:1000
– Prometna ureditev – podzemni del                   M 1:1000
– Prometna ureditev – podzemni del – faza objekta    M 1.1000
št. 1
– Prometna ureditev – podzemni del – faza objekta    M 1.1000
št. 2
– Prometna ureditev – podzemni del – faza objekta    M 1.1000
št. 7
– Zakoličbena situacija                              M 1.1000
– Vzdolžna prereza                                    M 1:500
– Prečni prerezi P1, P2, P3                          M 1:1000
– Prečni prerezi P4, P5                              M 1:1000
– Prikaz ureditev glede poteka omrežij in            M 1:1000
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro
– Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja,    M 1:1000
naravnih virov in ohranjanja narave
– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter          M 1:1000
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom
– Načrt parcelacije                                 M 1:1000.
3. člen
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z UN
Z UN se znotraj območja urejanja predvidijo odstranitve pritličnih poslovnih objektov paviljonskega tipa, delne rušitve delov obstoječih objektov za zagotovitev funkcionalnih povezav z novogradnjami, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov ter novogradnje. Predvidena je ureditev prometa, zelenih in manipulacijskih površin ter rekonstrukcija obstoječe in izvedba nove javne gospodarske infrastrukture za nemoteno funkcioniranje območja.
II. OBMOČJE UN
4. člen
Območje urejanja
Območje urejanja UN zajema površine med pobočjem Bellevue (pod hotelom Soča) na severu, Južnim parkom na vzhodu, Restavracijo Sonce na zahodu in železniško progo na jugu.
Velikost ureditvenega območja je 86.100 m², le-to pa zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 353/3, 363, 365/1, 365/2, 365/3, 365/4, 365/5, 365/6, 365/7, 365/8, 366, 367, 368, 369, 370/1, 370/2, 427/1, 427/2, 427/4, 427/5, 429, 430/1, 430/2, 431/1, 431/2, 431/3, 431/4, 432, 434/1, 434/2, 434/3, 799, 800, 801/1, 801/2, 801/3, 801/4, 801/5, 801/6, 802, 803/1, 803/2, 803/3, 803/4, 804, 805, 806/1, 806/2, 806/3, 806/4, 806/5, 807/1, 807/2, 807/3, 808, 809/1, 809/2, 809/3, 809/4, 809/5, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 816/2, 816/3, 816/4, 817/1, 817/2, 817/3, 818/2, 818/3, 818/4, 818/5, 818/6820/2, 820/3, 1768/1, 1768/16 in dele parcel 353/1, 433, 816/1, 1776 ter 1791/1, vse v katastrski občini Rogaška Slatina. Območje je označeno v kartografskem delu.
5. člen
Vplivno območje
Vplivno območje bo v času gradne in obratovanja objektov znotraj območja urejanja UN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
Na južni strani poteka meja območja urejanja praktično po trasi železniške proge, a so vse predvidene ureditve (gradnje objektov in drugih površin) od le-te odmaknjene več kot 40 m. Predvideni novi objekti so odmaknjeni najmanj 5 m od vodotoka, 8 m od zunanjega roba regionalne ceste ter 1,5 m od radiusa drevesnih krošenj. Vse predvidene manipulativne površine so od zunanjega roba regionalne ceste odmaknjene minimalno 5 m, od zunanjega roba pločnika pa minimalno 2 m.
Glede na to, da se ureditveno območje CZ1 nahaja v središču mesta Rogaška Slatina in da se neposredno na območju že danes nahajajo objekti hotelskega tipa, načrtovane ureditve ne bodo bistveno posegale v prostor, saj je le-ta namenjen širjenju turistične dejavnosti in gradnji njej pripadajočih objektov. Poleg tega bodo fasade, tlorisni in višinski gabariti predvidenih objektov skladni z gabariti obstoječih objektov, tako da ne bodo povzročali vizualnih motenj, bodo pa pripomogli k večji členjenosti prostora, tudi z ureditvami zelenih prebojev ter z vzpostavitvijo zelenega sistema na celotnem ureditvenem območju. Namembnost območja ostaja nespremenjena – to so centralno zdraviliške dejavnosti.
Dostop do predvidenih objektov bo mogoč z obstoječe regionalne ceste (RIII – 685/7495 Tekačevo–Rogaška Slatina) in lokalne ceste, ki vodi do zdravstvenega doma. Mogoč je tudi dostop s strani hotela Soča severno od območja urejanja.
Večina obstoječega mirujočega prometa in vse dodatne kapacitete parkirišč, ki so potrebne za novogradnje so načrtovane v podzemni ureditvi. Ohranijo se obstoječa urejena parkirišča na nivoju terena med potokom Ločnica in državno cesto.
Obravnavana gradnja ne bo predstavljala večje obremenitve na že vzpostavljeno komunalno in energetsko infrastrukturo v širšem območju.
Vodovod, kanalizacija, elektrika in plinska oskrba se izvedejo z infrastrukturnimi posegi, v smislu predelave internih inštalacij in novih lokacij priključkov za posamezne porabnike in poslovne objekte.
Predvidene novogradnje gradnja ne bodo imele negativnih vplivov na varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito okolice. Prav tako ne bodo vplivale na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
7. člen
Rešitve načrtovanih objektov in površin
Za izvedbo načrtovanih ureditev, bo treba porušiti 4 objekte – paviljone, na mestu katerih je predviden nov objekt številka 2. Poslovni objekti paviljonskega tipa, namenjeni rušenju zavzemajo cca. 292 m² tlorisne površine.
Predvideni novi nadzemni objekti so:
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
|           |   TIP     | NAMEMBNOST|HORIZONTALNI|VIŠINSKA| Gabariti|
|           |           |           |   GABARIT  |  KOTA  |    in   |
|           |           |           |            |  KAPI  | višinske|
|           |           |           |            |        |   kote  |
|           |           |           |            |        |glede na:|
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
| OBJEKT 1  |  Nova     |  Hotel +  |Horizontalni|244,03 m|Slatinski|
| (K+P+3)   | gradnja   |   javni   |  = 64,4 m  |   nmv  |   dom   |
|           |           |  program  |Vertikalni =|        |         |
|           |           |           |   15,5 m   |        |         |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
| OBJEKT 2  |  Nova     |  Hotel +  |Horizontalni|245,49 m|  Hotel  |
|(K+možnost | gradnja   |   javni   |  = 56,4 m  |   nmv  |Slovenija|
|mezanina+3)|           |  program  |Vertikalni =|        |         |
|           |           |           |   18,4 m   |        |         |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
| OBJEKT 3  |  Nova     |  Hotel +  |Horizontalni|245,49 m|  Hotel  |
|(K+K/P+5)  | gradnja   |   javni   |  = 35,3 m  |   nmv  |Slovenija|
|           |           |  program  |Vertikalni =|        |         |
|           |           |           |   44,5 m   |        |         |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
| OBJEKT 4  |Enoetažna  | Apartmaji |Horizontalni|236,50 m|         |
|           |nadzidava  |           |   = 47 m   |   nmv  |         |
|           |obstoječega|           |Vertikalni =|        |         |
|           | objekta   |           |   14,3 m   |        |         |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
| OBJEKT 6  |Nadzidava  |  Poslovni |Horizontalni|241,43 m| pokrito |
|           |obstoječega|    del    |  = 47,8 m  |   nmv  |kopališče|
|           | objekta   |           |Vertikalni =|        |         |
|           |           |           |    9,5 m   |        |         |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
| OBJEKT 7  |  Nova     |Zdraviliška|Horizontalni|244,72 m|  Apart  |
|(K+P+1 in  | gradnja   |     in    |  = 65,3 m  |   in   | hotel in|
|  K+P+2)   |           | lekarniška|Vertikalni =|241,43 m| pokrito |
|           |           | dejavnost |  11,4 m in |   nmv  |kopališče|
|           |           |           |   34,8 m   |        |         |
+-----------+-----------+-----------+------------+--------+---------+
Absolutne kote kapi predvidenih novogradenj in dozidav lahko odstopajo kolikor se pri pridobitvi natančnejšega geodetskega posnetka za potrebe projektne dokumentacije izkaže, da so absolutne kote kapi obstoječih objektov razlikujejo od zgoraj navedenih.
Predvidene so 3 podzemne garaže, ki bodo zagotovile lažji dostop do obstoječih in novih objektov:
– Podzemna garaža ob severnem robu območja urejanja UN, ki jo je mogoče graditi etapno
– Podzemna garaža objekta številka 3
– Podzemna garaža objekt številka 5.
Razporeditev in dopustni gabariti nadzemnih in podzemnih objektov so razvidni v grafičnem delu.
8. člen
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
Pri gradnji je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja gradnje objektov. Na obravnavanem območju centralne zdraviliške dejavnosti naj se gradijo samo objekti za potrebe turizma in pripadajočih dejavnosti. Objekti naj bodo zasnovani v modernem slogu, a naj vseeno ne presegajo določenih gabaritov obstoječih objektov. Novi objekti naj se nizajo ob osi promenade, njihove fasade pa naj bodo členjene. Promet naj se odvija pod nivojem terena v največji mogoči meri. Na terenu naj se oblikujejo nove funkcionalne sprehajalne in intervencijske poti. Med posameznimi objekti naj bodo vmesne parkovne površine oziroma zeleni pasovi. Varujejo naj se vodni in gozdni robovi, avtohtona drevnina ter historične sprehajalne poti. Kolikor se med gradnjo poseže v historične sprehajalne poti oziroma gozdni rob, jih je po opravljeni gradnji treba rekonstruirati.
Objekt številka 7 mora biti simetrično postavljen glede na os parka oziroma objekta Vila Golf z enako dolžino in širino ter enako višino kapi, kot jo ima Apart hotel.
Nadzidava objekt številka 4 mora imeti stekleno fasado. Nadzidava mora biti odmaknjena od roba strehe obstoječega objekta nad katerim je predvidena.
Novogradnje, prizidave in dozidave niso dopustne, če ni zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest za pripadajoči objekt v okviru zemljišča, ki pripada objektu. Na celotnem območju urejanja UN niso dovoljena začasna parkirna mesta na nivoju terena.
9. člen
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov
Postavitev prodajnih in promocijskih kioskov je dovoljena zgolj ob promenadi na lokacijah, ki so označene v grafičnem delu. Izvedba kioskov mora biti narejena po enotnem projektu, katerega rešitev mora biti pridobljena na arhitekturnem natečaju z vsaj tremi udeleženci. Pred lokali je dovoljena postavitev letnih vrtov. Ostali enostavni in nezahtevni objekti se lahko postavijo zgolj v zaledju objektov na vizualno ne izpostavljenih lokacijah v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov.
10. člen
Ograje
Znotraj območja urejanja UN je prepovedano postavljati ograje.
11. člen
Fasade
Fasade novogradenj, nadzidav in prizidav naj bodo sodobne izvedene s sodobnimi materiali, vendar morajo upoštevati gabarite in sporočilnost starih spomeniško zavarovanih objektov. Po višini in dolžini naj bodo členjene. Nadzemni povezovalni del objekta številka 1 s Slatinskim domom mora biti steklen oziroma transparenten.
12. člen
Zelene površine
Območje se v največji možni meri zazeleni. Morebitni oporni zidovi morajo biti ozelenjeni.
Zelene površine se načelno izvedejo, kot je prikazano v grafičnem delu UN – list 4. Podrobnejše ureditve bodo definirane v projektni dokumentaciji.
Pripadajoči ambient hotela Trst mora ostati nepozidan nad nivojem terena. Nad podzemnim povezovalnim objektom hotela Trst in novega hotela – objekt številka 3 se vzpostavi parkovna ureditev skladna z oblikovanjem hotela Trst.
Prav tako se vzpostavi parkovna ureditev nad podzemno garažo ob severnem robu območja UN in nad podzemno garažo – objekt številka 5, skladno z oblikovanjem objektov, ki ta območja obkrožajo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
Znotraj območja urejanja UN je treba upoštevati vso obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo.
Vsa križanja se morajo izvesti v skladu s predpisi oziroma po pogojih upravljalcev. Pred gradnjo je treba obstoječe vode zakoličiti in določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji PGD, PZI.
Možna so odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev.
14. člen
Prometna ureditev
Ureditev garaž
Vsaka novogradnja v območju urejanja CZ1 mora zagotoviti zadostno število podzemnih garaž skladno s kapacitetami.
Predvidene so 3 podzemne garaže, ki bodo zagotovile lažji dostop do obstoječih in novih objektov:
– Podzemna garaža ob severnem robu območja urejanja UN, ki jo je mogoče graditi etapno
– Podzemna garaža objekta številka 3
– Podzemna garaža objekt številka 5.
Ureditev dostopov
Dostopi do vseh novih ureditev znotraj obravnavanega območja bodo primarno potekali preko obstoječe regionalne ceste (RIII – 685/7495 Tekačevo–Rogaška Slatina). Predvidena je prestavitev cestnega priključka z regionalne ceste proti »Stari Pošti«. Nov cestni priključek bo povezoval regionalno cesto s predvideno podzemno garažo (objekt št. 5) in parkiriščem ob »Stari pošti«. Novo križišče mora biti na regionalni cesti opremljeno z levim zavijalnim pasom minimalne dolžine 20 m. V grafičnem delu je prikazano načelno območje prestavitve cestnega priključka. Natančna lokacija bo določena na podlagi natančne lokacije vhoda in izhoda v podzemno garažo – objekt številka 5, kar bo določeno v projektni dokumentaciji tega objekta. Najkasneje do gradnje objekta številka 5, se uporablja obstoječ cestni priključek. Na tem odseku je potok Ločnica kanaliziran.
Predvidena je dogradnja obstoječega mostu, ki bo regionalno cesto povezoval s predvideno podzemno garažo objekta številka 3.
Dostop v podzemno garažo na severnem delu območja UN bo omogočen pri obstoječem Zdravstvenem domu. Ta sklop garaž je mogoče podzemno povezati pod promenado s podzemno garažo – objekt številka 5.
Dostop v podzemno garažo objekt številka 5 bo omogočen preko novega cestnega priključka na obstoječo regionalno cesto (RIII – 685/7495 Tekačevo–Rogaška Slatina).
Dostop v podzemno garažo objekta številka 3 bo omogočen preko dograditve mostu preko potoka Ločnica, ki se bo navezal na obstoječ cestni priključek na regionalno cesto.
Obstoječa parkirišča
Do izgradnje objekta podzemnih garaž ob severnem robu območja urejanja UN se obstoječa dovozna cesta in mirujoči promet urejata v skladu z načrtovanim potekom trase in opredelitvijo površin za mirujoči promet, ki je določena s tem UN. Če se izvaja gradnja garaž ob severnem robu območja etapno, mora investitor, ki prične gradnjo dostop k svojemu objektu izvesti po trasi predvidene interventne poti, ki poteka po severnem robu območja na nivoju terena, kar je razvidno v grafičnem prikazu.
Obstoječa parkirišča med potokom Ločnica in regionalno cesto za kopališčem, poslovno-trgovskim centrom in kulturnim domom ter obstoječega parkirišča ob objektu številka 4, se ohranijo. Dopustna je njihova dvonivojska izraba in rekonstrukcija, če drugi nadzemni nivo ne predstavlja moteč element v prostoru oziroma ne zastirajo pogleda na širše parkovne površine in se s tem zaščitijo parkovne površine.
Razen teh obstoječih parkirišč na nivoju terena so vsa ostala parkirišča na nivoju terena nedopustna.
V območju urejanja UN ni dovoljeno vzpostavljati začasnih parkirnih mest na nivoju terena.
Na nivoju terena se ohrani dostop do obstoječih stanovanjsko poslovnih objektov na vzhodnem robu območja UN z lokalnimi rekonstrukcijami in prilagoditvami novogradnjam.
Ostale povozne površine na terenu so namenjene intervenciji. Organizacija teh površin je prikazana v grafičnem delu na listu številka 7. Dovozne poti za intervencijo morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t. Ravni deli dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široki najmanj 3 m. Intervencijske poti lahko služijo tudi za odvoz odpadkov.
Treba je zagotoviti zadostno število parkirnih mest (1PM/40 m² za zdravstveni dom in lokale, ki niso del hotelov, 1PM na lastniški apartma oziroma 0.9PM na hotelsko sobo ali najemniški apartma ter 1PM na lokale, ki so del hotelov).
Minimalni odmik objektov od zunanjega roba regionalne ceste mora znašati 8 m, parkirišč, ograj, manipulativnih površin pa 2 m od zunanjega roba pločnika ob regionalni cesti.
15. člen
Vodovod
Območje je pokrito z novim vodovodnim omrežjem, na katerega so že priključeni vsi obstoječi objekti. Za priključevanje novih objektov bodo kapacitete omrežja zadostne. Pri vodovodnem omrežju večje spremembe oziroma prestavitve vodov niso predvidene. Vsi novi objekti bodo imeli lastne priključke vodovoda iz obstoječega omrežja. Zasnova vodovodnega in hidrantnega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje IPING d.o.o. pod št. 20/2008.
16. člen
Kanalizacija
Kanalizacijsko omrežje območja je v celoti zgrajeno. V promenadi poteka kanalizacija ločenega tipa, ob levem bregu potoka Ločnica poteka obstoječ stari kolektor in ob desnem bregu novi kolektor mešanega tipa, ki se zaključuje na komunalni čistilni napravi. Potrebna bo prestavitev povezovalnega fekalnega kanala na območju predvidene podzemne garaže med objektoma Stara Pošta in Hotel Slovenija. Druge prestavitve ne bodo potrebne. Vsi novi objekti bodo gravitacijsko priključeni na obstoječe kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Parkirne garaže med objektoma Hotel Slovenija in Stara pošta ne bodo mogle imeti gravitacijskega priključka na kanalizacijo, saj so kletni prostori v višini dna potoka Ločnica. Tu se predvidi prečrpališče z iztokom nad koto zajezitve potoka. Zasnova kanalizacijskega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje IPING d.o.o., pod št. 20/2008, in v grafičnem delu UN.
17. člen
Padavinske vode
Predvideni objekti in ostale funkcionalne površine bodo vezane na obstoječ kolektor meteorne vode. Meteorne vode in druge odpadne vode ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje regionalne ceste in cestnega telesa. Zasnova kanalizacijskega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje IPING d.o.o., pod št. 20/2008, in v grafičnem delu UN.
18. člen
Plinovod
Obravnavan plinovod delovnega tlaka 100 mbar na območju urejanja CZ1 v Rogaški Slatini služi oskrbi z zemeljskim plinom obstoječemu poslovnemu-trgovskemu centru, Termam Rogaška, Vili Golf, Apart hotelu Slatina, Kulturnemu domu, Hotelu Trst in Hotelu Slovenija. Oskrboval bo tudi nove predvidene objekte v obravnavani coni.
Obstoječ stanovanjsko poslovni objekt na navedenem območju urejanja za »Staro pošto« je oskrbovan s plinovodom delovnega tlaka 3 bar.
V skladu s spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta za območje urejanja CZ1 v Rogaški Slatini, kjer je predvidena izgradnja podzemnih garaž in dveh novih hotelov, je potrebna prestavitev določenih odsekov plinovoda zemeljskega plina delovnega tlaka 100 mbar in 3 bar, ki potekata na obravnavanem območju.
Odseki plinovodov, ki potekajo na lokaciji predvidene gradnje podzemnih garaž in hotelskih objektov se prestavijo oziroma izvedejo na novo v skladu z danimi možnostmi.
Cevovod se na podzemnih odsekih v celoti izvede iz PE cevi. Armature in fitingi so iz PE, medsebojno se spajajo z elektro uporovnim varjenjem.
Nadometno izveden cevovod v podzemni garaži se izvede z jeklenimi brezšivnimi cevmi po DIN 2470/1 iz St. 37.0 za delovni tlak do 16 bar. Vsi neločljivi spoji se izvedejo s varjenjem, ločljivi pa z prirobničnimi oziroma navojnimi zvezami.
Novozgrajeni plinovod bo obratoval z delovnim tlakom 100 mbar v nizkotlačnem oziroma 3 bar v srednjetlačnem območju.
Na nizkotlačnem plinovodu delovnega tlaka 100 mbar oziroma nanj navezanih hišnih priključkih se izvedejo v skladu z nameravanimi gradnjami tri prestavitve.
V prvem primeru se prestavi hišni priključek za potrebe Zdravstvenega doma, katerega prestavljen odsek se izvede nadometno pod stropom podzemne garaže.
V drugem primeru se po potrebi prestavi vogalni odsek hišnega priključka za potrebe Vile Golf, katerega cev se izvede podzemno v zaščitni cevi med steno Vile Golf in steno podzemne garaže.
Tretji primer prestavitve obstoječega plinovoda 100 mbar se izvede na odseku med uvozom v podzemno garažo med Kulturnim domom in Hotelom Slovenija, kjer je predvidena gradnja novega hotela.
Na srednjetlačnem plinovodu delovnega tlaka 3 bar oziroma nanj navezanih hišnih priključkih se izvede na lokaciji predvidene podzemne garaže prestavitev cevovoda, katerega prestavljen odsek se izvede nadometno pod stropom podzemne garaže.
Zasnova plinovodnega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje ENERKO pro d.o.o., pod št. 25/08.
19. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Uporabniki telekomunikacijskih storitev na območju obravnavane cone bodo priključeni na telefonsko centralo v Rogaški Slatini. Na območju UN poteka kabelska kanalizacija. Med restavracijo Stara Pošta in Kulturnim domom le-ta poteka po južni strani promenade, nakar le-to prečka in nadaljuje pot do Zdravstvenega doma oziroma do konca območja urejanja po njeni severni strani. Izvodi do posameznih objektov se izvedejo na lokaciji najbližjega jaška. Vodniki za povezavo se definirajo v projektni dokumentaciji telekomunikacij objektov. Zasnova telekomunikacijskega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje EL PART, Bogdan LEPAN s.p., pod št. 0185/2008-E.
20. člen
Električno omrežje
Na območju UN se nahajata dve transformatorski postaji 20/04-0231 kV, obe moči 630 kVA, in sicer TP Pošta in TP Sonce.
Transformatorska postaja TP Sonce je polno zasedena, tako da tu ni na razpolago rezervne električne energije.
Transformatorska postaja TP Pošta ni polno zasedena, rezervna električna energija bi se uporabila za objekte na severni strani promenade (med Zdravstvenim domom in transformatorsko postajo TP Pošta). Podatki o priključni moči posameznih objektov bodo podani v projektni nalogi v sklopu idejnega projekta elektrifikacije cone. Temu ustrezno bodo obdelani kablovodi. V primeru prekoračitve obstoječe moči se transformator zamenja z večjo enoto (1000 kVA). Napajanje novih objektov se izvede severno od njih.
Za objekte na južni strani promenade (med kopališčem in restavracijo Stara Pošta) se predvidi nova transformatorska postaja 20/04-0231 kV, moči 630 kVA. Najprimernejša lokacija nove transformatorske postaje je v pritličju predvidenega novega hotela. Napajanje nove transformatorske postaje se izvede tako, da se SN kablovod 20 kV, ki poteka po promenadi na lokaciji najbližjega jaška, prekine. Na tem mestu se nato naredi spojka, na katero se priklopi novi kablovod (20 kV podzemni vod) do predvidene transformatorske postaje.
Priključno merilne omarice na objektih bodo projektno obdelane v projektni dokumentaciji elektroinštalacij objektov v skladu s tehničnimi pogoji, kateri bodo podani v elektroenergetskem soglasju.
Zasnova električnega omrežja za novo predvideno pozidavo je prikazana v idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje EL PART, Bogdan LEPAN s.p., pod št. 0185/2008-E.
21. člen
Javna razsvetljava
Ohrani se obstoječa javna razsvetljava. Lokalno se lahko posamezni kandelabri prestavijo, da se zagotovi intervencijski dostop.
22. člen
Odpadki
Vsak nov objekt mora zagotoviti prostore za prevzem in odvzem odpadkov skladno s predpisi. Odjemna mesta ne smejo biti vizualno izpostavljena. Dostop do odjemnih mest je mogoč tudi po interventnih poteh.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
Zavarovana kulturna dediščina
Pri načrtovanju je treba upoštevati varstvene usmeritve za vso evidentirano kulturno dediščino in varstvene režime v odlokih za razglasitev kulturnega spomenika. Območje UN se v celoti nahaja znotraj razglašenega naselbinskega spomenika Rogaška Slatina – Območje Zdravilišča (EŠD 628). Enote kulturne dediščine, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), pa so naslednje: Hotel Slovenija (EŠD 1567), Slatinski Dom (EŠD 1592), Beograjski dom (EŠD 4614), Tržaški dom (EŠD 4615), Hotel Pošta (EŠD 4616), Hotel Soča (EŠD 15680), Hotel Trst (EŠD 15689), Ljubljanski dom (EŠD 15698), Ledenica (EŠD 15691) in Ivanov vrelec (EŠD 15705).
24. člen
Ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo.
Po splošnih usmeritvah za varovanje stavbne dediščine je treba varovati zlasti tlorisno in višinsko zasnovo; konstrukcijsko zasnovo in gradivo; oblikovanost zunanjščine (arhitekturna členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, gradiva, barva, detajli); funkcionalno zasnovo in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru; komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na javni prostor; ožjo okolico z niveleto površin ter lega, namembnost in oblikovanost pripadajočih objektov in površin – odnos do drugih objektov na parceli, vključno z vegetacijo in drugimi naravnimi prvinami ter odnos do sosednjih stavb; vsebinski in prostorski kontekst navezave stavbe z okolico.
Po splošnih usmeritvah za varovanje naselbinske dediščine se v naselju varuje zlasti zgodovinski značaj naselja; naselbinska zasnova (način oziroma razporeditev pozidane strukture ter odnos med objekti in odprtim prostorom, komunikacijska mreža, parcelacija); celotna pozidana struktura – kulturni spomeniki, kulturna dediščina ter ambientalno vezno tkivo; podoba naselja v prostoru (gabariti naselja, masa streh in oblika strešin, kritina ...); prepoznavna lega naselja v prostoru ter odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje ter pogledi z njega); prostorsko pomembnejše vegetacijske in druge krajinske strukture.
Za območje naselbinskega spomenika Rogaška Slatina – Območje (EŠD 628) velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje okolja v vseh njegovih sestavinah; dovoljene dejavnosti morajo biti v skladu s spomeniško funkcijo območja; primarna razvojna usmeritev je nadaljnje ohranjanje in vzdrževanje historične zdraviliške funkcije varovanega območja.
Predvideni novi objekti na obravnavanem območju so načrtovani v skladu s podanimi smernicami (Kulturnovarstvene smernice za izdelavo Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje urejanja CZ1 v Rogaški Slatini, dne 30. 7. 2008).
Tlorisni in višinski gabariti sovpadajo s smernicami – objekt številka 1 in objekt številka 2 ne presegata višinskih gabaritov Slatinskega doma in Hotela Slovenije, Restavracija Pošta se nadgradi le za eno etažo. Objekt številka 1 sicer presega tlorisne gabarite Slatinskega doma, a je njegova masa členjena v višinah in fasadi, kot to dovoljujejo smernice.
Gradbena meja novih objektov ob promenadi je od radiusa krošenj odmaknjena 1,5 m. Prav tako se varujejo vse pomembnejše historične sprehajalne poti, ohranja pa se tudi zeleni sistem med objekti.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
25. člen
Ohranjanje narave in naravnih vrednot
Na obravnavanem območju UN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2-5) za območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim načrtom izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja ni potrebna.
26. člen
Varstvo vode in podzemnih voda
Ureditveno območje UN se nahaja izven vodovarstvenega območja.
Preko obravnavanega območja poteka potok Ločnica, ki spada med vodotoke II. reda in je delno kanaliziran. Objekti so od vodotoka odmaknjeni v skladu s predpisano vrednostjo 5 m. Na priobalnem in vodnem zemljišču niso predvideni posegi v okolje, z izjemo novega mostu preko potoka Ločnica, ki je grajeno javno dobro ter infrastrukturnih vodov. Dovoljene so rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav.
Zaradi izgradnje novih objektov in prometnih površin ni pričakovati vplivov na nivo podtalne vode. Na obravnavanem območju podzemne vode s prosto gladino ni. Za zavarovanje podtalnice so predvideni naslednjimi ukrepi:
Preprečeno bo odvajanje odpadnih vod v naravo brez predhodnega čiščenja.
Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin bo izveden po vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja (peskolovi, lovilci olja) v obstoječ kolektor meteorne vode. Pri gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki kasneje ne morejo ogroziti podtalnice.
27. člen
Varovanje tal
Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
Ureditve predvidene z UN ne bodo vplivale na geološko strukturo tal. Prisotni bodo vplivi na pedološke značilnosti tal zaradi odstranitve vrhnje plasti tal in njenega začasnega deponiranja. Do večjih vplivov med pripravljalnimi deli lahko pride zaradi možnega onesnaževanja rodovitne plasti tal pri njenem odstranjevanju in deponiranju, ki ga povzročajo gradbeni stroji.
Zgornjo humusno prst je treba pravilno odgrniti, začasno in ustrezno deponirati ter ponovno uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč, ureditev funkcionalnih zemljišč objektov in zelenic.
Z viški rodovitne zemlje naj razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
28. člen
Varstvo pred hrupom
Ureditveno območje UN, je glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, pretežno v II. območju varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Glavna izvora hrupa ostajata – železniški in cestni promet po regionalni cesti. S predvideno gradnjo podzemnih garaž se izvor hrupa – mirujoči promet in dostop osebnih vozil do objektov zmanjša na minimum.
29. člen
Varstvo zraka
Za izboljšanje kakovosti zraka je potrebna izvedba načrtovane plinifikacije območja, ozelenitev prostih površin.
Na onesnaženost zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu in dovozu materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v vetrovnem in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil v času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. V času obratovanja niso pričakovani večji neposredni vplivi na onesnaženost zraka, zato tudi niso potrebni nobeni aktivni ukrepi.
30. člen
Ravnanje z odpadki
Upoštevati je treba določena mesta za ločeno zbiranje odpadkov. Komunalni odpadki se morajo odvažati na komunalno odlagališče skladno z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.
31. člen
Ureditve v območju kmetijskih zemljišč
Na obravnavanem območju UN ni kmetijskih zemljišč.
32. člen
Ureditve v območju gozdov
Na območju gozda ni predvidenih novogradenj. Obstoječe poti se lahko rekonstruirajo. Gozd se znotraj območja UN prekvalificira v park. Gradnja podzemne garaže na severnem delu območja UN lahko lokalno poseže v območje gozdnega roba. Posamezna drevesa bo morda treba odstraniti, saj bi bila lahko po izkopu gradbenih jam preblizu roba odkopne brežine (manj kot ¼ premera krošnje drevesa), s tem pa se bo preprečilo potencialne možnosti porušitve drevesa na gradbišče ali kasneje na sam objekt. Zaradi tega je ob gradnji potrebno izvajati naslednje ukrepe:
– Ob meji parka in gozda je potrebno pregledati stanje gozdnega drevja ter po potrebi posekati posamezna sušeča se drevesa.
– Kot predpriprava na gradnjo se v območju gozdnega roba na vseh večjih drevesih s postopki drevesne kirurgije predhodno posekajo vse sušeče se veje.
– Pri gradnji podzemnih objektov je potrebno obvezno sanirati korenine stoječega drevja, ki bodo zaradi izkopanih jam poškodovane.
– Ob parkovni ureditvi območja nad podzemnimi garažami naj se zasadijo avtohtone drevesne vrste, ki bodo postopoma nadomestile stara drevesa.
– Obnova gozdnega roba naj se izvede z dosaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
– Sprehajalne poti, ki se prekinejo med izgradnjo, se po končani gradnji rekonstruirajo
VII. NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI NJEGOVEGA DELA
33. člen
Ureditveno območje UN zajema del ožjega središča mesta Rogaška Slatina in tako predstavlja del naselja. Ta del naselja se deloma prenavlja z nadomestno gradnjo in deloma z novogradnjami ter rekonstrukcijo. Vsi legalno zgrajeni objekti se lahko prenavljajo in rekonstruirajo. Namembnost objektov mora biti turistična, zdraviliška, zdravstvena oziroma storitvena dejavnost. Namen prenove je homogenizacija zdraviliškega območja in programska popestritev ob promenadi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO IN OBRAMBO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
34. člen
Obramba
Ministrstvo za obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri izdelavi sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje urejanja CZ1 v Rogaški Slatini.
35. člen
Varstvo pred poplavami
Manjši del obravnavanega območja je poplavno ogrožen, kar je razvidno v grafičnem delu list št. 7 – Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. Objekti znotraj poplavne linije obstoječega stanja se lahko gradijo po izvedbi ukrepov, ki bodo zagotovili poplavno varnost obravnavanega območja. Za obravnavano območje so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami, katerih sestavni del je hidrološko – hidravlična analiza, ki ocenjuje poplavno ogroženost na področju današnjega Zdraviliškega kompleksa, oziroma ureditvenega območja CZ1 v Rogaški Slatini. Hidrološko hidravlična analiza, ki jo je v juliju 2008 izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o., pod številko 16/08, je sestavni del UN.
Objekti, ki niso neposredno poplavno ogroženi se lahko gradijo, pred izvedbo protipoplavnih ukrepov kolikor ne poslabšujejo razmer.
Poplavna varnost se mora zagotoviti z zamenjavo obstoječega kanaliziranega s hidravlično ustreznejšim ali delni odprtjem v parku južno od območja UN oziroma z rekonstrukcijo obstoječega odprtega profila vodotoka. Mogoče so tudi druge tehnične rešitve, če se dokaže, da zagotovijo varstvo pred poplavami, za katere je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
Vsi predvideni objekti, ki se nahajajo znotraj območja urejanja morajo pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje, skladno s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 Spremembe: Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1, 57/08).
Komunalne vode je obvezno treba speljati izven profila kanaliziranega potoka. Za prestavljene vode predviden koridor ob kanaliziranem vodotoku, ki je prikazan v grafičnem delu (list št. 5 – Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro).
Ob predvidenih ureditvah Ločnice je zagotovljena poplavna varnost predvidenih objektov s povratno dobo 100 let.
Pri načrtovanju v sklopu CZ1 je upoštevano, da pri vodotokih 2. reda sega meja priobalnega zemljišča 5.0 m od meje vodnega zemljišča, kar je prikazano v grafičnem delu (list št. 4 – Ureditvena situacija).
36. člen
Varstvo pred erozivnostjo
Na obravnavanem območju ni zaznati erozivnosti.
37. člen
Varstvo pred razlitjem nevarnih snovi
Na obravnavanem območju je na parkirnih površinah (nadzemnih in podzemnih) mogoče razlitje olj. Pri izvedbi mora biti zagotovljeno prestrezanje teh snovi s kanaletami in lovilci olj.
38. člen
Varstvo pred potresi
Obravnavano območje se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII. stopnji EMS. Vsi objekti morajo biti grajeni tako, da so varni glede na predvideno ogroženost.
39. člen
Zaklonišča
Ker ima mesto Rogaška Slatina več kot 5000 prebivalcev, mora biti v objektih možnost zaklanjanja. Vsi objekti morajo imeti ojačeno prvo ploščo nad kletjo, ki mora biti dimenzionirana na porušitev objekta nad kletjo.
40. člen
Varstvo pred požarom
Smernice požarne varnosti za pripravo sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje urejanja CZ1 v Rogaški slatini, ki jih je v decembru 2008 izdelalo podjetje Ekosystem d.o.o., pod številko 0204-12-08 PSPV, so sestavni del UN.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov.
Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
Za zagotavljanje požarne varnosti, je treba upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.
Novogradnje morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjene minimalno 5 m. V kolikor to ne more biti zagotovljeno, mora biti stena objekta novogradnje izvedena v ustrezni požarni odpornosti.
Evakuacijske poti iz objektov na prosto morajo biti zagotovljene preko vhodov/izhodov v predvidene objekte.
Dovozne gasilske poti morajo zagotoviti nosilnost osne obremenitve gasilskega vozila do 10 t. Ravni deli dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široki najmanj 3 m.
Na obravnavanem območju morajo biti zagotovljene delovne površine za gasilce, kot je prikazano v grafičnem delu list št. 7 – Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. Delovne površine za gasilska vozila so razporejene okrog objektov tako, da so zunaj območja odpadajočih delov objekta, hkrati pa blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih virov. Delovne površine za gasilska vozila morajo biti zanesljivo dostopne in odvodnjavane.
Glede na TSG smernico je za objekte, ki imajo požarne sektorje manjše kot 600 m2, treba zagotoviti peš dostop do objektov. Za objekte, ki pa so večji pa je treba za objekte, ki imajo požarne sektorje med 600 in 6.000 m2 zagotoviti najmanj en dostop, in za večje objekte s požarnimi sektorji več kot 6.000 m2 najmanj dva dostopa.
V primeru požara bo voda za gašenje zagotovljena iz zunanjega hidrantnega omrežja.
Glede na meritve pretoka in tlaka vode se lahko objekti, ki potrebujejo manj vode za gašenje, kot ga zagotavlja to omrežje, lahko gasijo samo iz vodovodnega omrežja. Meritve je treba izvesti pred pričetkom projektiranja novih objektov in urejanja okolice. Za objekte, ki pa potrebujejo glede na študijo požarne varnosti večjo količino vode (kot bo ugotovljena glede na meritve), pa je treba zagotoviti požarno vodo na drug način (npr. požarni bazen, avtomatsko gašenje).
Razpoložljivost pretoka mora zagotavljati vodo s trajanjem najmanj 2 uri.
Na obravnavanem območju je skladno z izjavo upravljavca vodovoda – OKP d.o.o. zadostna količina vode za potrebe izgradnje hidrantnega omrežja pri novogradnjah.
Zunanji hidranti
V bližini objektov je obstoječe hidrantno omrežje, zaradi sprememb pa je treba izgraditi dodatne hidrante, ki bodo locirani v okolici objektov. Dovoljena razdalja med hidranti je največ 80 m.
Hidranti morajo biti primerno označeni in vedno dostopni. Dovoljena razdalja med zunanjimi hidranti in zidom objekta je najmanj 5 m in največ 80 m.
Tlak v zunanjem hidrantnem omrežju, merjeno na ročniku, mora biti najmanj 2.5 bar. Cevi razdelilnega cevovoda v omrežju hidrantov in cevi za posamezen hidrant morajo imeti premer po izračunu, vendar ne manjši od 100 mm.
Obstoječe hidrantno omrežje poteka po obstoječi sredinski poti med hoteli. Zaradi novih objektov se mora v oklici teh objektov dodatno izgraditi cevovode.
V grafični prilogi sta vrisani dve vrsti hidrantov. Rdeči so obstoječi in oranžni so novi hidranti.
Hidranti so določeni glede na pravilnik Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Mesta hidrantov se lahko spremenijo v okviru tega Pravilnika.
Notranji hidranti
Za objekte je treba določiti potrebo po notranjih hidrantih glede na koncept požarne varnosti v posamezni stavbi.
Ureditve za varstvo pred požarom lahko v projektni dokumentaciji odstopajo od rešitev prikazanih v ZN, če je s požarno študijo zagotovljena drugačna rešitev skladno z zakonodajo, ki zagotavlja varstvo pred požarom tako za predvideno novogradnjo, kot tudi okolico.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
41. člen
Izvedba načrtovanih posegov na območju UN se lahko izvaja etapno.
V primeru etapne gradnje po fazah, je nujno potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za posamezno etapo na zemljiščih, ki pripadajo objektu ali v sodelovanju s sosedi na njihovih zemljiščih v neposredni bližini in omogočiti realizacijo izgradnje končne ureditve. Vsak izvajalec mora ostalim omogočiti nemoteno priključitev v skladu z načrtovanimi spremembami na obravnavanem območju. Dokler niso načrtovane spremembe v celoti izvedene, se dostop do posameznih delov omogoči začasno po intervencijski poti na nivoju terena. V primeru etapne izvedbe mora biti za vsako etapo zgrajena vsa potrebna infrastruktura in ureditve za njeno popolno funkcioniranje.
Objekti znotraj poplavne linije obstoječega stanja se lahko gradijo po izvedbi ukrepov, ki bodo zagotovili poplavno varnost obravnavanega območja. Ostali objekti in naprave se lahko gradijo pred izvedbo protipoplavnih ukrepov.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
42. člen
Vse stacionaže in dimenzije se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji UN so dopustna odstopanja od rešitev ± 2.00 m v horizontalnih gabaritih. Pri vertikalnih gabaritih so dopustna odstopanja ± 0.5 m. Nad višinskimi gabariti objektov je dovoljeno postaviti naprave in opremo ter dostope do njih in podobno, če so od roba objekta postavljeni tako, da je kot med najvišjo točko takega prostora ali naprave ter kapjo objekta enak ali manjši 30°. Pri gradnji podzemnih objektov, infrastrukturnih vodov in njihovih prestavitvah so dovoljena tudi večja odstopanja, če z njimi ni onemogočeno končno stanje ureditve.
Ostala večja odstopanja so izjemoma dovoljena ob soglasju Občine Rogaška Slatina, projektanta prostorskega akta in pristojnih nosilcev urejanja prostora, katere odstopanje tangira. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega, prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
Kapacitete ureditev lahko odstopajo, če so izvedene znotraj predpisanih gabaritov ureditev in je zagotovljeno varstvo okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest urejenih skladno z zahtevami tega odloka.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEGANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA AKTA
43. člen
Po izvedbi z UN predvidenih ureditev so v območju tega UN na objektih dopustna redna in investicijsko vzdrževalna dela ter postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, za katere je potrebno poleg ostalih soglasij pridobiti tudi soglasje Občine Rogaška Slatina.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
44. člen
Razmerja med občino in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se uredijo v urbanistični pogodbi.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja priključne ceste in parkirišč;
– pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih objekti in naprave so s predvidenim posegom tangirani.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
UN je na vpogled na Občini Rogaška Slatina.
46. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
47. člen
Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o ureditvenem območju CZ 1 v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 49/00),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za območje CZ1 v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 96/02),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za območje CZ1 v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 119/04).
48. člen
Ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se nahajajo izven območja urejanja UN, se urejajo skladno z določbami tega odloka. To velja predvsem za izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki so predvideni na zemljiščih 816/1, 818/1, 821 in 824/1, k.o. Rogaška Slatina.
49. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0005/2009-02
Rogaška Slatina, dne 24. junija 2009
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.