Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2008 z dne 25. 8. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2008 z dne 25. 8. 2008

Kazalo

3669. Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti, stran 11846.

V skladu z veljavnimi predpisi sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnika delodajalcev Združenje delodajalcev Slovenije in GZS – Združenje za promet in zveze
ter kot predstavnik delojemalcev Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Ljubljana
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti
1. člen
V Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, 50/03, 94/04, 61/05) se spremeni 2. člen, tako da pravilno glasi:
»2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki so člani podpisnic kolektivne pogodbe in na pridobiten način opravljajo dejavnost iz skupine 53. Poštna in kurirska dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02, 69/07, 17/08).«
2. člen
Spremeni se drugi odstavek 3. člena, ter doda nov četrti odstavek, tako da se glasita:
»(2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce velja ta kolektivna pogodba, razen če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejena drugače.
V tretjem odstavku se črta beseda »vajenci«.
(4) Delodajalec (uporabnik), pri katerem opravljajo delo delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavca pri uporabniku, je glede teh delavcev dolžan upoštevati določila te kolektivne pogodbe, glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.«
3. člen
4. člen se spremeni, tako da se glasi:
»4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba se sklene s podpisom pogodbenih strank, v veljavo pa stopi naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodba je sklenjena za določen čas štirih let, ki se šteje od datuma sklenitve.
(2) Stranka, ki ne želi podaljšanje kolektivne pogodbe mora o tem pisno obvestiti nasprotno stranko. To lahko stori najprej 6 mesecev pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe in najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.
(3) Če stranke kolektivne pogodbe do izteka roka iz prejšnjega odstavka tega člena ne podajo izjave o prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe ali če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe ne pride do drugačnega dogovora med strankama se šteje, da je veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana za dobo enega leta.«
4. člen
5. člen se spremeni, tako da glasi:
»5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec« zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.
(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki vodijo organizacijske enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve in sklepanje pogodb. Delodajalec jih določi s statutom, aktom o ustanovitvi družbe, družbeno pogodbo oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, splošnim aktom delodajalca ali z aktom o sistemizaciji dela.
(4) Splošni akt je akt delodajalca, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti ter akt, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti delodajalca.
(5) Akt o sistemizaciji dela je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in/ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del.
(6) Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se opravljajo posamezne naloge.
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah in osebnih prejemkih.«
5. člen
6. člen se spremeni, tako da glasi:
»6. člen
Enotni minimalni standardi
(1) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ožje ravni, splošnih aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi delavcev.
(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja zaradi objektivnih razlogov v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih, vendar ne manj kot to za posamezno pravico določa Zakon.«
6. člen
Naslov II. poglavja se spremeni, tako da pravilno glasi:
»NORMATIVNI DEL«
7. člen
7. člen se spremeni, tako da se glasi:
»7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v deset tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred           najenostavnejša dela
II. tarifni razred          enostavna dela
III. tarifni razred         manj zahtevna dela
IV. tarifni razred          srednje zahtevna dela
V. tarifni razred           zahtevna dela
VI. tarifni razred          bolj zahtevna dela
VII. tarifni razred         zelo zahtevna dela
VIII. tarifni razred        visoko zahtevna dela
IX. tarifni razred          najbolj zahtevna dela
X. tarifni razred           izjemno pomembna najbolj zahtevna
                            dela«.
8. člen
8. člen se spremeni, tako da se glasi:
»8. člen
Zahtevnost del
I. tarifni razred (najenostavnejša dela)
Nedokončana osnovna šola
– nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
II. tarifni razred (enostavna dela)
Končana osnovna šola
Končana osnovna šola in krajše usposabljanja (krajši eno ali več mesečni tečaji, lahko interni ali eksterni)
III. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Nižje poklicno izobraževanje
– 1,5 do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja
– 1,5 do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile
IV. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Srednje poklicno izobraževanje
– programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile,
– programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV delavce
V. tarifni razred (zahtevna dela)
Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno izobraževanje
– 4 do 5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe,
– programi izobraževanja po modelu 3+2
– 4 do 5-letni programi za naziv tehnika
– Programi izobraževanja in izpiti za VKV delavce
– 4-letni gimnazijski programi
VI. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Višješolsko in višje strokovno izobraževanje
– 2-letni programi višjega strokovnega izobraževanja,
– 2 do 2,5-letni višješolski študijski programi sprejeti pred 1. 1. 1994 (prejšnje višješolsko izobraževanje)
VII. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje
– specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje),
– visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje),
– visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu
VIII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje
– specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja)
– visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje),
– magistrski študijski programi, za pridobitev druge stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu«
IX. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje
– magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magisterij znanosti
– specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/ specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
X. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela)
Doktorsko in podobno izobraževanje
– doktorsko izobraževanje (prejšnje)/ doktorat znanosti (prejšnji)
– doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju 3 leta po končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem magistrskem programu (druge bolonjske stopnje
– doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z merili in kriteriji določenimi v aktu o sistemizaciji dela.
(3) S kolektivno pogodbo ožje ravni ali splošnim aktom delodajalca se lahko določi, da delavec pri plači na istem delovnem mestu znotraj posameznega tarifnega razreda napreduje. Podlaga za napredovanje na delovnem mestu so dolgoročni pozitivni učinki za delodajalca, ki jih dosega delavec na delovnem mestu zaradi svoje strokovne usposobljenosti, učinkovitosti, samostojnosti in podobnih kriterijev. Kriteriji in merila za napredovanje na delovnem mestu se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji dela pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Sindikat je dolžan akt o sistemizaciji dela obravnavati in podati mnenje v roku 15 dni od predložitve akta o sistemizaciji dela v mnenje.
(5) Če sindikat v roku iz prejšnjega odstavka ne poda mnenja, se šteje, da z aktom o sistemizaciji dela soglaša.«
9. člen
Spremeni se prvi, drugi in tretji odstavek 9. člena, tako da se glasi:
»9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi se poleg zakonsko določenih sestavin pogodbe o zaposlitvi določa tudi tarifni razred, v katerega je razporejen delavec v skladu s kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec delavcu tri dni pred podpisom pogodbe o zaposlitvi vroči pisni predlog pogodbe o zaposlitvi in mu omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivno pogodbo sklenjeno pri delodajalcu in splošne akte s katerimi so urejene njegove obveznosti v zvezi z izvajanjem pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznosti, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.«
10. člen
Črta se zadnji stavek desetega odstavka 11. člena.
11. člen
Spremeni se prvi odstavek 12. člena, ki se glasi:
»12. člen
Dolžnost opravljanja drugega dela
(1) Delavec je dolžan poleg dela za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi občasno opravljati tudi drugo delo po nalogu delodajalca, in sicer v naslednjih primerih:
– če je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje delavca
– preprečitev večje škode
– nenadne okvare delovnih naprav
– kadar gre za izjemno časovno izpolnjevanje obveznosti do kupcev
– kadar gre za nadomeščanje nenadno odsotnega delavca
– v drugih primerih določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo ožje ravni.
(2) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku dela prejeti pisni nalog za drugo delo.
(3) Delo lahko traja neprekinjeno, iz razlogov po peti alineji prvega odstavka tega člena 15 dni, v ostalih primerih pa toliko časa kot trajajo razlogi zaradi katerih je bilo odrejeno, vendar ne dalj kot 4 mesece v koledarskem ali poslovnem letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.
(5) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, delavec prejema najmanj enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.«
12. člen
(1) Spremeni se prva alineja prvega odstavka 13. člena, ki glasi:
»– če napotitev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer poda pisno mnenje pooblaščeni zdravnik delodajalca ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika delavca.«
(2) Spremeni se tretji odstavek 13. člena, ki glasi:
»(3) Če je delodajalec v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka prejel soglasje delavca za napotitev na delo v drug kraj in zaradi oddaljenosti to zahteva spremembo delavčevega prebivališča, je delavcu potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).«
13. člen
14. člen se spremeni, tako da se glasi:
»14. člen
Postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca
Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v 18 mesecih od prejema pisnega opozorila.«
14. člen
V 16. členu se spremeni 3. odstavek, tako da se glasi:
»(3) Delodajalec v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v letnem koledarju določi referenčno obdobje 12 mesecev v okviru katerega bo spremljal in zagotavljal s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno delovno obveznost delavca. Referenčno obdobje se med letom lahko spremeni in traja krajši čas, ne sme pa trajati več kot 12 mesecev. O razlogih za spremembo referenčnega obdobja mora delodajalec pisno obvestiti reprezentativni sindikat oziroma delavce, če ni organiziranega sindikata, pred sprejemom odločitve, ter obvestilo o spremembi objaviti na enak način,kot je objavljen letni koledar dela. Če ima delavec ob koncu referenčnega obdobja večji fond ur od dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi, mu mora delodajalec v roku dveh mesecev po izteku referenčnega obdobja izplačati presežek opravljenih ur v višini urne postavke osnovne plače za zadnji mesec povečane za odstotek urne postavke za nadurno delo.«
15. člen
18. člen se spremeni, tako da se glasi:
»18. člen
Organizacija delovnega časa
(1) Razporeditev delovnega časa, izmensko delo, neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa se uredi v kolektivni pogodbi ožje ravni. Neenakomerni delovni čas je dopustno odrediti v naslednjih primerih:
– narava in organizacija dela,
– racionalizacija poslovanja,
– boljše izkoriščanje delovnih sredstev,
– smotrnejša izraba delovnega časa,
– dokončanje določenih del oziroma opravil,
– tržne razmere,
– višja sila ali izjemne okoliščine.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena zakona kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki se določi na ravni kolektivne pogodbe gospodarske družbe, ki ne more biti daljše od 12 mesecev.«
16. člen
Spremeni se prvi odstavek 20. člena, tako da se glasi:
»20. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke                                        2 dni,
– rojstva otroka                                       1 dan,
– smrti zakonca, izven zakonskega
partnerja,
otrok, staršev, posvojencev                            2 dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev,                1 dan,
– selitve delavca v interesu delodajalca               2 dni,
– selitve delavca oziroma njegove družine              1 dan,
– elementarne nesreče                         od 1 do 5 dni.«
17. člen
Spremeni se 21. člen, ki glasi:
»21. člen
Pravica do odsotnosti z dela
(1) Pravico do odsotnosti z dela ima delavec zaradi opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na neposrednih državnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Državni svet Republike Slovenije, funkcije oziroma dolžnosti, v katero je imenovan s strani sodišča, delavec, ki sodeluje v Ekonomsko socialnem svetu ali v organih, ki so na podlagi zakona sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ter delavec, ki je pozvan k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali je brez krivde poklican k upravnim ali sodnim organom.
(2) Kolikor obstaja na podlagi zakona ali kakšnega drugega predpisa pravna podlaga, na podlagi katere ima delodajalec pravico do povračila nadomestila za odsotnega delavca, je taka odsotnost v breme delodajalca. V vseh drugih primerih delodajalec odsotnost odobri v breme delavca.«
18. člen
V prvem odstavku 22. člena se doda nova peta alineja in doda novi drugi odstavek, kar vse glasi:
– »v drugih opravičenih primerih.
(2) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.«
Drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek 22. člena.
19. člen
25. člen se spremeni tako da glasi:
»25. člen
Kriteriji delovne dobe
Na podlagi kriterija delovne dobe se delavcu doda določeno število dni letnega dopusta:
skupna delovna doba                         dodatni dnevi
                                               dopusta
najmanj 5 let                                     1
najmanj 10 let                                    2
najmanj 15 let                                    3
najmanj 20 let                                    4
nad 25 let                                       5.«
20. člen
26. člen se spremeni tako, da glasi:
»26. člen
Kriterij zahtevnosti dela
Delavcu pripada na podlagi kriterija zahtevnosti dela naslednje število dni dopusta:
– od IV. do X. stopnjo zahtevnosti                    1 dan.«
21. člen
28. člen se spremeni tako, da glasi:
»28. člen
Kriterij socialne in zdravstvene razmere
Starejši delavec, delavec II. ali III. kategorije invalidnosti (delovni invalid), delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega odpusta. Kriterij invalidnosti in kriterij telesnih okvar se izključujeta. Če ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta zaradi invalidnosti II. ali III. kategorije in obenem tudi pravico do dodatnih dni dopusta zaradi telesne okvare, se upošteva tista pravica, ki je za delavca ugodnejša.«
22. člen
Za 28. členom se doda nov člen 28.a člen, ki glasi:
»28.a člen
Kriterij starosti
Delavcem, ki so v tekočem letu dopolnili starost 52 let, pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta.«
23. člen
V 31. členu se spremenijo prvi, četrti in peti odstavek, tako da se glasijo:
»31. člen
Izraba letnega dopusta
(1) Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
(4) Delavec, ki ima šoloobveznega otroka ima pravico izrabiti najmanj en teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
(5) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po četrtem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.«
24. člen
34. člen se spremeni, tako da se glasi:
»34. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca ali v lastnem interesu, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje. Pojmi izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v smislu določil te kolektivne pogodbe pomenijo naslednje:
– Izobraževanje je proces, ki poteka po programih, na podlagi katerih delavec pridobi javno veljavno izobrazbo (i.e. izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino) – na primer – izredni študij na univerzi. Ločimo izobraževanje v interesu delodajalca in v lastnem interesu.
– Izpopolnjevanje pomeni nadgrajevanje, poglabljanje in razširjanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu, kot npr. seminarji, delavnice, konference, tečaji ...
– Usposabljanje pomeni strokovno usposabljanje za delo pri delodajalcu na obstoječem ali predvidenem delu ali usposabljanje za specifične vsebine in spretnosti na področjih, kot so varstvo pri delu, kakovost ...
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje. Obveznost dodatnega izobraževanja ne velja za delavca, ki ima do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev manj kot pet let. Delavci so se dolžni v času pogodbenega razmerja izpopolnjevati in usposabljati ne glede na starost ali delovno dobo.
(3) Trajanje in potek izobraževanja ter pravice in obveznosti pogodbenih strank med in po izobraževanju se določijo s pogodbo o izobraževanju.
(4) Če delodajalec organizira izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje v skladu s potrebami delovnega procesa (v interesu delodajalca) in je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
(5) Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa o pravicah in obveznostih delavcev odloči delodajalec s posebnim aktom.
(6) Za izobraževanje v interesu delodajalca še šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.«
25. člen
35. člen se spremeni, tako da se glasi:
»35. člen
Pogodba o izobraževanju
(1) Kadar se delavec izobražuje v interesu delodajalca, sta delodajalec in delavec dolžna skleniti pogodbo o izobraževanju. Pogodbe o izobraževanju ni potrebno skleniti v primerih, ko je delavec v interesu delodajalca napoten na usposabljanje ali izpopolnjevanje, razen v primeru, če je z aktom delodajalca določeno drugače.
(2) V primeru, da se delavec izobražuje v lastnem interesu, lahko delodajalec in delavec skleneta pogodbo o izobraževanju, v kateri bosta pogodbeni stranki opredelili medsebojne pravice in dolžnosti.
(3) Če v primerih iz prejšnjega odstavka ne pride do sklenitve pogodbe o izobraževanju, ima delavec ob dnevih, ko prvič opravlja izpit, pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače.
(4) S pogodbo o izobraževanju delavec in delodajalec dogovorita pravice in dolžnosti, predvsem pa mora pogodba o izobraževanju vsebovati najmanj sledeče:
– število prostih dni za opravljanje izpitov glede na čas in zahtevnost programa izobraževanja,
– plačilo oziroma povrnitev stroškov izobraževanja.«
26. člen
Spremeni se 36. člen, ki glasi:
»36. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki ga delodajalec napoti na izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delodajalec krije zlasti naslednje dejansko nastale stroške:
– prevoza,
– kotizacije, šolnine,
– prehrane,
– bivanja.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam plača stroške, povezane z izobraževanjem iz prvega odstavka tega člena.«
27. člen
37. člen se črta.
28. člen
38. člen se spremeni, tako da se glasi:
»38. člen
Dijaki
(1) Dijakom, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene s to kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z dijaki ter izvajanje določil zakona, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje.«
29. člen
39. člen se črta.
30. člen
40. člen se spremeni, tako da se glasi:
»40. člen
Dijaki in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.«
31. člen
Pred 41. členom se doda naslov:
»POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA«
32. člen
41. člen se spremeni, tako da se glasi:
»41. člen
Obveščanje delavcev in reprezentativnega sindikata
(1) Delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati delavce:
– o večletnih in letnih planih delodajalca
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, o morebitnih motnjah v poslovanju ali likvidnostnih težavah
– o doseženih letnih poslovnih rezultatih.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovne skrivnosti.
(2) Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu podatke o vseh vprašanjih, ki jih ta potrebuje za primere sodelovanja pri odločanju o kolektivnih pravicah delavcev in za primere sodelovanja pri odločanju o individualnih pravicah delavcev v skladu z veljavno zakonodajo ter o zadevah, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.
(3) Pooblaščeni predstavniki reprezentativnih sindikatov vseh ravni organiziranja in z njihove strani angažirani strokovnjaki, ki so jim bili podatki iz predhodnega odstavka tega člena posredovani, so dolžni varovati podatke, ki so določeni kot poslovna skrivnost delodajalca. Predsednik reprezentativnega sindikata pri delodajalcu oziroma reprezentativni sindikalni zaupnik ima pravico do podatkov o izplačanih plačah po kolektivnih pogodbah in o masi plač za delavce po individualnih pogodbah pri delodajalcu na način, opredeljen v dogovoru o pogojih za delovanje sindikata, vendar teh podatkov ne sme razmnoževati niti jih javno objavljati. Pri pridobivanju podatkov in ravnanju z njimi morajo predsedniki sindikatov oziroma sindikalni zaupniki upoštevati določila zakona o varstvu osebnih podatkov.
(4) Delodajalec je dolžan najmanj enkrat letno, praviloma po poteku poslovnega leta, poročati reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu o politiki zaposlovanja pri delodajalcu ter o organizaciji in izrabi delovnega časa.«
33. člen
42. člen se spremeni, tako da se glasi:
»42. člen
Splošno
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v primerih, ki jih določa zakon, ta kolektivna pogodba ali kolektivna pogodba ožje ravni, zagotoviti sodelovanje s sindikatom.
(3) Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– pogoje za delo v skladu z določbami te kolektivne pogodbe,
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila,
– pravico do vseh vrst sindikalnega obveščanja.«
34. člen
V drugem odstavku 43. členu se spremeni tretja alineja, ki glasi:
»– tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine reprezentativnim sindikatom za člane sindikata na podlagi pisnih podatkov o članih sindikata in na stroške delodajalca.«
35. člen
44. člen se spremeni, tako da se glasi:
»44. člen
Status sindikalnega zaupnika
(1) Reprezentativni sindikat, podpisnik te kolektivne pogodbe, ki ima člane pri delodajalcu ali njegov organizacijski del pri delodajalcu, imenuje ali izvoli sindikalne zaupnike pri delodajalcu, v skladu s svojim statutom ali pravili.
(2) Reprezentativni sindikat lahko imenuje ali izvoli največ naslednje število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu:
– če je pri delodajalcu zaposlenih do 30 članov sindikata, enega sindikalnega zaupnika,
– če je pri delodajalcu zaposlenih od 31 do 50 članov sindikata, dva sindikalna zaupnika,
– če je pri delodajalcu zaposlenih od 51 do 100 članov sindikata, tri sindikalne zaupnike,
– še po enega sindikalnega zaupnika na vsakih naslednjih 100 članov sindikata, razen če se delodajalec ali reprezentativni sindikat ne dogovorita drugače.
(3) Sindikalni zaupniki, izvoljeni po kriterijih iz prejšnjega iz drugega odstavka tega člena, uživajo delovno pravno zaščito v skladu z zakonom.
(4) Reprezentativni sindikat mora o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika oziroma sindikalnih zaupnikov pisno obvestiti delodajalca v 8 dneh po imenovanju oziroma izvolitvi. Enak rok velja za pisno obvestilo po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(5) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
(6) Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ni mogoče znižati plače ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.«
36. člen
Pred 45. členom se doda novi naslov:
»PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA«
37. člen
45. člen se spremeni, tako da se glasi:
»45. člen
Splošne določbe
(1) Prejemki delavca v delovnem razmerju, ki so predmet te kolektivne pogodbe, so:
– plača
– nadomestilo plače,
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– drugi osebni prejemki.
(2) Določila in zneski v tej kolektivni pogodbi so minimalni standard za kolektivne pogodbe ožje ravni, splošne akte in za pogodbe o zaposlitvi.
(3) Če delavec dela pri več delodajalcih za katere velja ta kolektivna pogodba, uveljavlja pravice iz te kolektivne pogodbe pri posameznem delodajalcu, v skladu z dogovorom med delodajalci. Če med delodajalci ni mogoče doseči dogovora, se uveljavljajo pravice sorazmerno delovnemu času pri posameznem delodajalcu.
(4) Povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki po tej kolektivni pogodbi, plačilo dijakom in študentov za opravljeno delo, se obračunavajo največ v višini zneskov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in osnovo za prispevke za socialno varnost.
(5) Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačujejo do 18. v mesecu. Če je plačilni dan dela prost dan, se izplačilo plače opravi prvi naslednji delovni dan. Delodajalec in reprezentativni sindikat oziroma delavci, kadar ni organiziranega sindikata se lahko dogovorijo, da se v primeru kratkoročne nelikvidnosti podjetja izplačilo plače opravi do konca meseca za pretekli mesec.
(6) Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, so upravičeni do drugih osebnih prejemkov sorazmerno z delovnim časom prebitim na delu.
(7) Določba prejšnjega odstavka ne velja za povračila stroškov prevoza na delo in z delo ter povračila stroškov za prehrano, ki se izplačujejo skladno s tarifno prilogo.«
38. člen
46. člen se spremeni, tako da se glasi:
»46. člen
Tarifna priloga
(1) Tarifna priloga določa:
– najnižje osnovne plače po tarifnih razredih,
– način usklajevanja najnižjih osnovnih plač,
– zneske drugih osebnih prejemkov in zneske povračil stroškov v zvezi z delom«.
39. člen
47. člen se spremeni, tako da se glasi:
»47. člen
Plača
(1) Plača delavca je sestavljena iz:
– osnovne plače,
– plačila za delovno uspešnost,
– plačila za poslovno uspešnost, če tako določa kolektivna pogodba ožje ravni, splošni akt delodajalca ali pisni dogovor,
– dodatkov.
(2) Plača mora biti vedno izplačana v denarni obliki in v obliki drugih vrst plačil, ki jih delodajalec in delavec določita v pogodbi o zaposlitvi.
(3) Obračunane plače posameznega delavca pri delodajalcu so zaupne.«
40. člen
48. člen se spremeni, tako da se glasi:
»48. člen
Najnižja osnovna plača
(1) Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu.
(2) Višina mesečne najnižje osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur.
(3) Najnižja osnovna plača v kolektivni pogodbi ožje ravni se uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače, določene v tej kolektivni pogodbi.«
41. člen
49. člen se spremeni, tako da se glasi:
»49. člen
Osnovna plača
Osnovna plača delavca se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Višina mesečne osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur. Mesečna in urna osnovna plača je enaka ali višja od mesečne in urne najnižje osnovne plače, določene za posamezni tarifni razred. Delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega, pripada plača izračunana iz urne postavke osnovne plače in v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenim delovnim časom.«
42. člen
Spremeni se 50. člen, ki glasi:
»50. člen
Del plače za delovno uspešnost
(1) Plačilo za delovno uspešnost predstavlja izplačilo iz naslova stimulacije in iz naslova napredovanja pri plači na istem delovnem mestu. S kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom delodajalca, se lahko določijo tudi druga izplačila za delovno uspešnost.
(2) Če se kriteriji in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti, urejajo v splošnem aktu delodajalca se je delodajalec pred sprejemom odločitve dolžan posvetovati z reprezentativnim sindikatom.
(3) Posvetovanje mora biti najkasneje 30 dni pred sprejemom odločitve.«
43. člen
51. člen se spremeni tako da glasi:
»51. člen
Plačilo za delovno uspešnost iz naslova stimulacije
(1) Z delovno uspešnostjo iz naslova stimulacije se ocenjuje nedoseganje, doseganje in preseganje pričakovanih delovnih rezultatov.
(2) Merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije se opredelijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca. Merila in kriteriji morajo biti delavcu znana pred začetkom opravljanja dela. Upoštevati morajo gospodarnost, kvaliteto, obseg opravljenega dela in podobne kriterije.
(3) Delavec, ki presega pričakovane delovne rezultate je na osnovi meril in kriterijev iz drugega odstavka tega člena upravičen do dodatnega plačila iz naslova stimulacije.
(4) Pri merjenju doseganja pričakovanih rezultatov dela delodajalec upošteva normative postavljene na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. V primeru spora o ustreznosti normativov je dokazno breme na delodajalcu. Delavcu, ki pričakovanih delovnih rezultatov ne dosega, se na osnovi meril in kriterijev iz drugega odstavka tega člena, določi znesek, ki se odšteje od plače. V nobenem primeru osnovna plača v tej posledici ne sme biti nižja od najnižje osnovne plače v tarifnem razredu določene s to kolektivno pogodbo.
(5) Delovna uspešnost iz naslova stimulacij je določena za posameznega delavca ali za skupino. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem.
(6) Kadar se uporabljajo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.«
44. člen
52. člen se spremeni, tako da se glasi:
»52. člen
Plačilo za delovno uspešnost iz naslova napredovanja
(1) Delavec lahko zaradi doseženih delovnih rezultatov, ki imajo pri delodajalcu dolgoročnejše pozitivne delovne učinke, na istem delovnem mestu pri plači napreduje.
(2) Kriteriji, merila in postopki za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.
(3) Plačilo iz naslova napredovanja ni trajna pravica delavca.
(4) Delodajalec je dolžan delavcu na njegovo zahtevo ali zahtevo sindikalnega zaupnika razložiti uporabo kriterijev in meril za ugotavljanje delovne uspešnosti in v primeru pritožbe delavca posredovati v osmih dneh pisen odgovor delavcu.«
45. člen
53. člen se spremeni, tako da se glasi:
»53. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
(1) Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Plačilo za poslovno uspešnost je izključeno iz osnov za izračun nadomestila plač in drugih osebnih prejemkov iz delovnega razmerja.
(3) S splošnim aktom delodajalca se lahko določijo merila in kriteriji, ki določajo višino plačila iz naslova poslovne uspešnosti delavca. Z istim aktom se nadalje določijo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko pristopi k plačilu za poslovno uspešnost.«
46. člen
54. člen se spremeni, tako da se glasi:
»54. člen
Dodatki
(1) Med dodatke se štejejo:
– dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden,
– dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu,
– dodatek za delovno dobo.
(2) S kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom delodajalca se lahko dodatno določijo morebitni drugi dodatki.«
47. člen
55. člen se spremeni, tako da se glasi:
»55. člen
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden
(1) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(2) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas preračunana na ustrezno urno postavko.
(3) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnovne plače:
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni,              10%
kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh
izmenah oziroma v turnusu,
– za delo v deljenem delovnem času – za                   15%
prekinitev dela več kot 1 uro (čas za malico ni
vštet)
– za dežurstvo                                            20%
– za nočno delo                                           50%
– za delo prek polnega delovnega časa                     50%
– za delo v nedeljo                                       50%
– za delo na dneve državnih praznikov in dela            50%.
proste dneve po zakonu
Dodatki pod iz šeste in sedme alineje se med seboj izključujejo.
(4) Dodatek za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) je lahko v kolektivni pogodbi ožje ravni dogovorjen v nižjem odstotku, kot je določen v peti alineji tretjega odstavka tega člena, pod pogojem, da delodajalec, v dogovoru z reprezentativnim sindikatom, sprejme aktivnosti za reorganizacijo dela za izboljšanje pogojev dela delavcev.
(5) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnovne plače.
(6) Dodatek za nočno delo pripada delavcem za delo v delovnem času od 23. ure tekočega dne do 6. ure naslednjega dne. Če delavec prične z delom pred 22. uro in nadaljuje z delom po 7. uri zjutraj se mu kot nočno delo priznajo vse ure od 22. do 7. ure naslednjega dne.«
48. člen
Spremeni se 56. člen, tako da se glasi
»56. člen
Dodatki, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu
Dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu se opredelijo s kolektivno pogodbo ožje ravni ali aktom delodajalca.«
49. člen
Spremeni se 57. člen, tako da se glasi:
»57. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače delavca za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
(2) Kolikor zakon, ki ureja delovna razmerja, dodatek na delovno dobo uredi drugače, morata pogodbeni stranki v roku 6 mesecev od uveljavitve uskladiti določbe te kolektivne pogodbe glede dodatka za delovno dobo.
(3) Pri uveljavljanju pravice iz prvega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico oziroma ustrezno evidenco.
(4) Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka na delovno dobo.«
50. člen
Spremeni se 58. člen, tako da se glasi:
»58. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas opravičene odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom,
– poklicne bolezni ali nesreče pri delu,
– letnega dopusta,
– letnega dopusta in dela prostih dni po zakonu,
– kadar tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.
(2) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, razen v primeru prve alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. Nadomestilo za čas bolezni ali poškodbe, ki ni povezan z delom ne more biti nižje od 80% osnove.
(3) Kot osnova za določanje nadomestila plače se upoštevajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in njegove vsakokratne spremembe. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz naslova poslovne uspešnosti in plačila preko polnega delovnega časa.
(4) Nadomestilo plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(5) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila plače delavcu v skladu z zakonom. Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(6) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
– je stavka organizirana v skladu z zakonom.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.«
51. člen
Doda se novi 58.a člen, ki glasi:
»58.a člen
Obračun plače, nadomestil in drugih prejemkov
(1) Delavcu mora biti ob izplačilu plače vročen pisni obračun, ki naj vsebuje zlasti naslednje podatke:
– število plačanih ur na mesec, na katerega se nanaša pisni obračun plače,
– osnovno plačo delavca ali urno postavko,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz zakona, te kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe ožje ravni ali pogodbe o zaposlitvi,
– del plače za delovno uspešnost,
– del plače za poslovno uspešnost,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– druga izplačila v skladu s kolektivno pogodbo ožje ravni, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi,
– bruto plačo,
– prispevke za socialno varnost,
– neto plačo,
– odtegljaje iz plače (administrativne in sodne prepovedi, premije za dodatno prostovoljno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ipd.),
– akontacijo dohodnine,
– neto izplačilo plače.
(2) Ob obračunu plače lahko delodajalec na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delavec ali od delavca pisno pooblaščeni sindikalni zaupnik ima pravico do obrazložitve delavčeve obračunane plače, ter pravico preveriti pravilnost obračuna plače. Če se ugotovi nepravilnost obračuna plače, je delodajalec dolžan najkasneje do prvega naslednjega obračuna plače odpraviti nepravilnosti in o tem pisno obvestiti delavca.«
52. člen
Doda se novi 58.b člen, ki glasi:
»58.b člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu in se izplača do 1. julija tekočega leta. V nelikvidnih družbah se regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta. Višina regresa je določena v tarifni prilogi k tej pogodbi. Družba ni likvidna, če iz poslovnih knjig izhaja, da začasno ni sposobna tekoče poravnavati dolgove.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– 1 najnižja osnovna plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 1,5 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 2 najnižji osnovni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 2,5 kratnika najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe, vendar ne preko višine zneska, kot ga določa v času odmere pravice veljavna uredba o višini povračil stroškov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnih razmerij.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v skladu z zakonom.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določili te pogodbe pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača ožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku 7 dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca. V primeru dvoma, kateremu družinskemu članu je potrebno izplačati odpravnino, delodajalec izplača odpravnino tistemu ožjemu družinskemu članu, ki je prvi podal zahtevek, in predložil ustrezna dokazila.
(4) Ožji družinski člani so: zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati.
4. Solidarnostne pomoči
(1) Delodajalec izplača solidarnostno pomoč v naslednjih primerih:
– ob smrti delavca znaša solidarnostna pomoč 100% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece,
– ob smrti ožjega družinskega člana znaša solidarnostna pomoč 30% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.
(2) Delavcu se lahko dodeli solidarnostna pomoč na predlog socialne službe, sindikata ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v družbi, v višini od 30% do 60% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.«
53. člen
Doda se novi 58.c člen, ki glasi:
»58.c člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se lahko zagotovi topel obrok med delom, če pa to ni mogoče pa se jim zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno z določili tarifne priloge k tej pogodbi.
(3) Delavec, ki opravlja 12-urni delavnik dnevno, ima pravico do dveh toplih obrokov, vendar mesečni znesek povračil stroškov za prehrano ne sme presegati neobdavčeni znesek povračil stroškov za prehrano.
2. Prevoz na delo in z dela
(1) Delavec je upravičen do povračila prevoza na delo in z dela za dan prisotnosti na delu.
(2) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela po najkrajših relacijah rednih linijskih prog javnih prevoznih sredstev, če pa teh ni, pa po najkrajši cestni povezavi od prebivališča delavca navedenega v pogodbi o zaposlitvi, do kraja opravljanja dela.
(3) Če je bivališče delavca oddaljeno od delovnega mesta manj kot 1,5 kilometra delavec ni upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela.
(4) Višina povračila stroška na delo in z dela se določi v tarifni prilogi.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
4. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti in stroški prehrane se med sabo izključujeta.«
54. člen
Doda se novi 58.d člen, ki glasi:
»58.d člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu – pripravniku pripadajo osnovna plača v višini 70% osnovne plače, določene za delovno mesto za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.«
55. člen
Doda se novi 58.e člen, ki glasi:
»58.e člen
Prejemki dijakov in študentov na praksi
(1) Dijakom in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Dijaki in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Dijaki in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.«
56. člen
Doda se novi 58.f člen, ki glasi:
»58.f člen
Prejemki mentorjem
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.«
57. člen
Spremeni se 61. člen, tako da se glasi:
»Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe in reševanje kolektivnih sporov
Pogodbeni stranki se dogovorita, da se kolektivni spori rešujejo na način in po postopku, določenem z zakonom o kolektivnih pogodbah.«
58. člen
Črtajo se členi: 62.; 63.; 64.; 65.; 66. in 67.
59. člen
Spremeni se 68. člen, tako da se glasi:
»68. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe v enem mesecu po uveljavitvi te kolektivne pogodbe. V komisijo imenuje vsaka stranka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno iz vrst priznanih strokovnjakov za delovno pravo.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage, mnenja in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Mnenja komisije pomenijo strokovni predlog uporabnikom kolektivne pogodbe za uporabo posamezne določbe kolektivne pogodbe v praksi.
(4) Priporočilo komisije je strokovni predlog strankama za ureditev določenega vprašanja.«
60. člen
69. člen se spremeni, tako da se glasi:
»69. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Stranki te kolektivne pogodbe bosta najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe pristopili k pogajanjem za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
(2) V primeru, da ne pride do sklenitve nove kolektivne pogodbe in stranki ne izkoristita možnosti iz drugega odstavka 4. člena te kolektivne pogodbe, se do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.«
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
61. člen
Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do uveljavitve sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe, se uporabljajo nespremenjene določbe te kolektivne pogodbe.
62. člen
Stranke kolektivne pogodbe so sporazumne da ZSSS-Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije predloži podpisane Spremembe in dopolnitve Kolektive pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti v evidenco Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, ter da zagotovi objavo v Uradnem listu.
63. člen
Spremembe in dopolnitve Kolektive pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti je podpisana v sedmih originalnih izvodih, s tem, da vsak podpisnik prejme en izvod ob podpisu, ostali štirje pa se, skladno z 26. členom Zakona o kolektivnih pogodbah pošljejo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zaredi vpisa v evidenco.
Ljubljana, dne 31. julija 2008
PODPISNIKI:
 
Predstavnika delodajalcev:
Združenje delodajalcev Slovenije
Generalni sekretar
Jože Smole l.r.
 
Gospodarska zbornica Slovenije:
Združenje za promet in zveze
Predsednik Upravnega odbora
Tomaž Schara l.r.
 
Predstavnik delojemalcev:
ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije
Generalna sekretarka
Cvetka Gliha l.r.
										
									
								
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 8. 8. 2008 izdalo potrdilo št. 02047-4/2005-4 o tem, da so spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti vpisane v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št, 43/06) pod zaporedno številko 43.